»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Din. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 400 D, na >/« strani 200 D, na >;„ strani 100 D, na «/„ strani 65 D, na >/». strani 35 D Vsaka beseda v .Malin naznanilih" stane 25 para, najmanj pa skupa; 6 D Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. št. 7. Ljubljana, 15. aprila 1923. Letnik XL. Obseg: Neobdelana praha. — Posledice pregoste setve. — Ali naj peso sejemo ali presajamo? — Zmelikužena hlevska živina. — Važni pogoji pri vzreji praset. — Pomanjkanje dobrih cepljenk, križank in ameriških podlog. — Od suhe na zeleno klajo in pašo. — Ameriške križanke. — O gnojilih, ki se prilegajo travnikom. —■ Bohinjske planine. — Kmetijsko - šolski vestnik. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Inserati. Neobdelana praha. Po naših krajih ostajajo prazne njive čez zimo neobdelane in čakajo »pomladnega dela. Če so take njive neobdelane zato, ker ni bilo jeseni več vremena ali pa časa za obdelovanje, potem je taka praha opravičljiva. Pri nas se namreč rado zgodi, da nas jeseni drugo delo lovi ali pa nastopi tako mokro vreme, da nas odganja od vsakega poljskega dela. Ce pa opuščamo jesensko brazdo na praznih njivah zgolj iz starokopitne navade ali pa zato, ker smo mnenja, da se zemlja bolj odpočije, če leži v miru, potem je to velik p o g r e š e k, pa naj pride spomladi na to njivo kakršen sadež si bodi. Taka jesenska praha naj leži v s urovih brazdah čez zimo, ne pa v celini. Ne le da si z jesensko brazdo p r i h r a n i m o mnogo dela v zgodnji spomladi, se nam tudi zimska vlaga v tem primeru mnogo bolje ohrani n. pr. za spomladna žita, ne glede na to, da smo lahko s setvijo tudi bolj zgodnji. So pa še druge važne in merodajne okolnosti, ki nam narekujejo jesensko brazdo. Pozabiti ne smemo, da se z jesensko brazdo težka zemlja n a j -b olj rahlja, da se z njo uspešno zatira plevel in p o k o n č u j e j o in preganjajo razni živalski škodljivci. Neopravičeno je torej, če ostaja zemlja ob ugodnih vremenskih in delovnih prilikah neobdelana čez zimo, pa naj bo po kakršnemkoli pridelku si bodi ali za kakršenkoli sadež se ima spomladi pripraviti. Ni v takem primeru nobenega pravega razloga, da bi se še dalje držali te stare navade, ki je po naprednih deželah že davno izginila. Tako n. pr. če prideš v pozni jeseni na' Češko, ne vidiš nobenih praznih in neobdelanih njiv, ampak vse je obdelano ali pa obsejano. Kar ni obsejanega, vse leži v surovih brazdah. Storimo tudi pri nas tako. Znajmo, da ni prazen pregovor, ki pravi: »Jesenska brazda da na spomlad pol gnoja.« Kakor je treba jesensko praho obdelovati, ravno tako je treba obdelovati tudi spomladno praho. Zemlja naj se s skrbnim obdelovanjem in pripravljanjem usposobi za večjo rodovitnost in ! večjo delovnost. Posledice pregoste setve. Vsaka rastlina potrebuje svoj prostor, da se lahko razvije in da nam dobro obrodi. Če sejemo preveč na redko, je škoda prostora. V tem primeru zavržemo mnogo dela in pridelka. Še slabše je, če sejemo pregosto. V takem primeru se rastline stiskajo in v rasti druga drugo zatirajo. Rastline imajo premalo prostora, premalo solnca in zraka in tudi premalo živeža. Če rase žito pregosto — in pri žitu se je najbolj bati pregoste setve — potem je nevarna posledica, da se nam žito * najprej pri tleh sslabo razvija, ker rase preveč v senci. Bilke ostanejo drobne, bolj šibke in nam zblede. Tudi ves drugi razvoj žitnih rastlin je pomanjkljiv, tako da dobimo slabše razvito klasje in slabše pridelke. Pregosto žito daje zmeraj manj zrnja in slabše zrnje. tir odo o cftaLSiio KmefijsKe družbe za Slovenijo. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi ii »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir llustrovan gospodarski list. ------- ---—•---- Zgodi se pa rado, da nam tako žito tudi vsc-prej poležte. Pri takem" primeru nam ves pridelek še huje trpi. Ta škoda je tem večja, čim prej nam poleglo žito obleži. Na tako poleglem žitu se po naših krajih rada pojavita grašica in slak, ki preprežeta polegla mesta in kvarita v vsakem pogledu žitni pridelek. Neposredni povod temu poleganju dajejo prešibko razviti spodnji deli žitnih rastlin, ki rase jo p r e g o■ e t o in v senci. Kriva je temu pa tudi lahko p r e b o h o t n a rast žita vsled gnojenja. Spričo teh nevarnosti je prav, če smo pri setvi žita bolj pazljivi. Boljša je nekoliko redkejša setev kakor pa pregosta. Ce se nam pa žito pozneje preveč obraste, je prav, da ga pravočasno zredčimo ali pa zadržujemo v bohotni rasti. Dokler se žito obrašea, ga lahko zredčimo s krepko p r e -v 1 a k o , tedaj z b r a n o , pozneje ga moramo pa o b ž i n j a t i. Obžinjamo ga v času, ko tiči klas še nizko spodaj v žitni bilki, ko se torej ni bati, da bi klasje ranili. Pri obždnjanju poklestimo s srpom zgornje liste, ki so močno razviti in ki 'delajo največ sence spodnjim delom rastline. Pregosto postane žito tudi vsled bohotne rasti, fci se pokaže na gnojenih njivah. V splošnem je zaraditega veliko bolje, da s<^ gnoji preidočim rastlinam, tako da pride žito na njive, ki so bile leto prej gnojene. Na sveže gnojenih njivah je treba še večje previdnosti, da ne sejemo pregosto. Ali naj peso sejemo ali presajamo? Pri nas je navada, da peso presajamo, tako kakor n. pr. zelje. Potrebne sadike si vzgajamo na posebnem prostoru, tako kakor pri zelju ali pa tudi zunaj na njivi. Presajanje ima to prednost, da lahko varčujemo s semenom, ki je danes drago. Tudi lahko pesne sadike bolj skrbno pridelujemo in o db i ram o najlepše in najbolj krepke za saditev. Po drugi strani nam ostaja pa nekaj več časa, da njivo lahko med tem s k r b n o pri p r a v i m o in pognojimo za peso, kar je v naših razmerah tudi važno. Res je sicer, da pretrgamo s presajanjem za nekaj časa prejšnjo rast, toda vse to rastline lahko dobite, če jim prav postrežemo. Saj se da danes pesa celo po strnišeu z uspehom presajati, samo če pride v dobro pri-pripravljeno zemljo. Taka strniščna pesa se po zgodnjem ječmenu rada prideluje n. pr. v kamniškem okraju. Seveda ji je treba pri saditvi po potrebi pomagati z zalivanjem, da se hitreje razvija. Presajanje pese je v navadi po krajih, kjer se pesa v malem prideluje. Kjer se pa prideluje pesa na večjih njivah, tam je običajno, da se pesa seje, prav tako kakor n. pr. sladkorna pesa. Sladkorna pesa :se sploh ne presaja, ampak zmeraj le seje. Setev pese, naj si bo krmske ali pa sladkorne, ima to prednost, da se mladim rastlinicam nič ne pretrga ra s t i in da vsled tega venomer naprej uspevajo. Resnica pa je, da je treba v tem primeru zemljo bolj skrbno obdelati za setev, kajti mlade pesne rastline potrebujejo skrbno pripravljene zemlje in skrbno zrahljane in očiščene zemlje od prvega začetka naprej. Ko nam pesa izkali in toliko ozeleni, da se vidijo mlade rastlince, pa jo je že treba prvič okopati. Ko postane godna za presajanje, je treba že druge kopi in zredčenja. In to okopavanje se ponavlja potem vsaj še enkrat, bolje pa dvakrat. Kop dela peso debelo. Naj pa peso sejemo ali presajamo, vselej jo moramo pridelovati v pravilnih vrstah, ki naj so toliko narazen, da jo lahko z uprežnim orodjem okopujemo. Tako se nam delo olajša in poceni. Tudi ročno okopavanje gre vse bolj uspešno izpod rok, ako raste pesa v pravilnih vrstah. Te vrste naj so poldrugi čevelj (45 cm) narazen, v vrstah samih pa naj bo pesa dober čevelj vsaksebi (35 cm). Zmehkužena hlevska živina. Po načinu reje razločujemo med hlevsko in pašno živino. Prva se redi po hlevih, druga po pašnih krajih. Vprašanje nastane, ali je kaj razlike med hlevsko in pašno živino? Je razlika in še velika. Živina, ki se redi od rodu do rodu po hlevih, je vse bolj zmehkužena in s 1 a b š a z a u ž i t e k. Njena reja je nenaravna, ker manjka živalim tistih življenskih pogojev, ki jih najde živina na paši. Hlevski živini manjka hoje in gibanja na svežem zraku in na solncu. Vedno tičanje v hlevu ni zdravo. Samo poleganje in vstajanje pri jaslih ne zadostuje. Goveja žival potrebuje ravno tako hoje in gibanja na svežem zraku kakor človek ali pa kakor druge divje ali druge domače živali, kakor konj, ovca, perutnina itd. Vsaka zaprta in enostranska reja po hlevih mora ob nezadostnem gibanju neugodno vplivati na vso telesnost, na ves razvoj, na utrjenost in na užitek. Molzna krava potrebuje ravno tako hoje in gibanja na planem, da bo bolj zdrava in bolj sposobna za pleme in užitek kakor n. pr. vol ali pa druge živali. Posebno važna je taka naravna reja tudi za mlade živali. Slabe strani enostranske hlevske reje so tem bolj očitne, čim slabši so hlevi, čim bolj so tesni, temni in zatohli. Živali se sicer privadijo tudi takemu bivanju, toda ne na korist gospodarju, temveč na odločno škodo, ki se kaže koncem koncev na užitku in na zarodu, češče pa tudi na boleha-vosti in na razpoloženju za tuberkulozo. Le ne misliti torej, da je vseeno, ali se krava pase na prostem ali pa tiči v hlevu, priklenjena na jasli. Pašna reja se ne da nadomeščati s hlevsko rejo, še najmanj po naših slabih hlevih. Iznebimo se tudi mišljenja, da je za žival vse dobro, kar ji nudimo. Živali se sicer prilagode raznim neprilikam, ali vse to se čuti na užitku in na zdravstvenem stanju. Brez vsega dvoma so pa naše hlevske živali vse zmehkužene in vobče manj sposobne za plemenske s vrhe. Podvržene so tudi večji bolehavosti, zlasti nevarni tuberkulozi. Ce ne živimo v pašnih krajih, vsaj skrbimo, d a se porabi vsaka prilika za pašo p 1 e -m e n s k i h k r a v. Če ni drugače mogoče, naj se pa vsaj vpregajo. Bolje je, da jih vpregamo> kakor da nam stoje leto in dan v hlevu. Tako zahteva naravna potreba teh živali. Žival se mora na prostem in zadostno pregibati! Važni pogoji pri vzreji praset. Ce gospodinja nima nobene prave sreče pri reji praset, če praseta nočejo uspevati ali celo poginejo, potem se vali krivda na vse mogoče in na vse drugo, samo na to ne, kar je v resnici krivo slabim uspehom. Svinja, ki ima dosti mleka in je skrbna dojka, mora praseta dobro odgojiti, če storimo tudi od naše strani ,kar je v tem primeru potreba. Mladi pujski potrebujejo v tej dobi snage, s u h o t e in primerne t o p 1 o te. To so silno važni pogoji za tako rejo. V nesnagi in mokroti ni mogoče praset uspešno vzrejati, in če je premalo Pod. 3. Hodnik za pokladanje. V desnem kotu zadaj kup prsti. toplote v svinjaku, tudi ne. Na to je paziti pri jesenskih kakortudi pri spomlad ni h gnezdih. Lahko trdim, da je subota svinjaka, torej suho in gorko ležišče, bistven pogoj za uspevanje teh malih živali. Nasprotno pa sta moča in hlad pravi strup za take živali. Važno je zaraditega, da imamo tudi za prašno svinjo pripravljen čist in suh nastilj in se v ta namen zdrava žitna slama še najbolj priporoča. Važno je, da si jo za to potrebo vsako leto posebej shranimo. Pujski začno radi bolehati, kadar jih začnemo navajati na drugo klajo. V tem času se rada pojavi driska, ki je za praseta zmeraj nevarna. Driska jih močno oslabi, pa tudi lahko pokonča. Najrajše se r />v __ c— v ,.........\' ' ■ " V ■ '"r "-, Pod. 4. Predeljen svinjak za praseta š kupom prsti v ozadju. pokaže v četrtem ali petem tednu. To bolestno stanje lahko preprečimo, če jih navajamo še pred to dobo na sprejemanje rudninskih snovi, na žvečenje in uživanje prstenih snovi, ki jim po naravi ugajajo. S tem se želodec najbolj utrjuje. Spomladne pujske spuščamo zaraditega ven, ko so teden dni stari, da se igrajo in rijejo po tleh. Pri jesenskih je treba pa dajati v svinjaku priliko, da rijejo po zemlji in jo žvečejo, če ni več ugodnega časa za spuščanje na piano, Potrebna prst se nameče v pripraven kot svinjaka ali jo postavimo v nizkem oboju na pripravno mesto svinjaka. Tej prsti je dobro pripiešati nekoliko pepela in zdrobljenega oglja. Praseta rada rijejo po tej prsti iu ostanejo vse bolj zdrava in čvrsta. Pod. 3. in 4. kažeta pokladanje prsti v svinjaku. Na pod 3. je prst v kotu hodnika za pokladanje, na pod. 4. je pa kupček prsti v svinjaku samem, ki je za praseta predeljen. Pomanjkanje dobrih cepijesik5 križank in ameriških podlog, Zadnjeletne dobre vinske letine in visoke vinske cene so naše vinogradnike vzpodbudile k živahni obnovi vinogradov, tako da vlada že par let precejšnje pomanjkanje cepljenk in tudi priporočljivih ameriških podlog, vkljub temu, da se iste razmeroma prav dobro plačujejo. Vsled tega izrabljajo izvestni trgovski trtničarji te okolnosti v svoje do-•bičkanosne svrhe, ter prodajajo in priporočajo za drag denar vse, kar jim pride pod roko. Pred par leti in tudi še lansko leto so gotovi trtničarji na vse kriplje priporočali ameriško Šmarnico (Noali), ki je glede rašče in rodovitnosti sovrstna z Izabelo. Ker se je pa razmnožitev odnosno javna prodaja te trte oblastveno omejila, so letos pričeli priporočati neko »Trunto«. To je bela navadna evropejska vrsta, ki po dobljenih poizvedbah sicer veliko rodi, daje pa vino nizke vrednosti enako kakor Šmarnica. Vsled pomanjkanja okoreninjenili podlog in cepljenk utegne ostati marsikatero novorigolano zemljišče nezasajeno. Da se to ne zgodi, naj se, če ni niti bilf, t. j. okoreninjenili podlog, zasadi pa vsaj /-ameriškimi ključi, pravilno kakor se zasadi s cep-(jj^nkami ali bilfnmi. Zdravi, močni, pravilno vsajen^ ključi, se skoro vsi primejo ter postanejo tako močnijda se prihodnje leto lahko vsi na mestu zeleno poeepijo. Za tako sajenje je še ves april čas. Vj starih vinogradih nastale praznote s posamezno poginolimi trtami, se pa morajo uspešno nadomestiti le z grobanjem in slepljenjem na sosednjih trtah iz podlog pognalih ameriških poganjkov. Mnogi pogrobajo tudi celo trto, odnosno le dele domače trte, da tako stare trte pomladijo in izumrle sosednje s temi nadomestijo. To je sicer z gospodarskega stališča dobičkanosno, vsled trtnoušne'nevarnosti pa nepriporočljivo. Fr. (iombač. Od suhe na zeleno klajo in pašo. Naša živina je sestradana in shujšana. Med zimo je dobivala premalo tečne krme. Trpela je vsa njena životnost, vsa prebava in presnova. Y premnogih hlevih je dobivala dan na dan samo slamo, drugače pa največ slame in nekaj malega sena ali detelje. Želodec je zaraditega umerjen in vajen večidel na holj prazno suho krmo. Znano je, kako težko prebavna je slama in kako revna je na beljakovinah in rudninskih snoveh. Ce začnemo sedaj naenkrat z zgodnjo pašo, se vsa prebava hipoma izpremeni. Treba je zaraditega velike previdnosti! Vsako prenaglo prehajanje od dosedanje težko prebavne suhe krme na sočno in lahko prebavno travo, ki jo daje zgodnja paša, bi se težko maščevalo. Živali bi dobile drisko in bi nam vsled tega še bolj shujšale in oslabele. Zaraditega moramp biti zelo previdni. Na zgodnjo pomladansko pašo moramo polagoma p rehajati, da se ji želodec polagoma privadi .Sploh je treba, da prehajamo od suhega krmljenja počasi na zeleno krmo. Sicer je neizogibno, da se želodec pokvari in da se pokažejo vse zle posledice tako pokvarjenega želodca in črev. Potrebno, je, da pokladamo živalim, preden jih ženemo na pašo, zmeraj nekaj suhe krme, vsaj par grižljajev, in da jih spuščamo na pašo skraja za manj časa, potem pa čimdalje več. Vsaj 10 dni mora trajati ta prehod. Želodec naj se počasi navaja na zeleno klajo in naj se polagoma utrdi za prebavo sočne trave. Le tako nam ostanejo živali zdrave. Polaganje klajnega apna in močnih krmil je v tem času nujno priporočati, če hočemo imeti več uspeha. Soli pa ni treba, ker je zelena klaja samanasebi lahko in hitro prebavna. Varujmo se torej pred prenaglo zgodnjo pašo in tudi pred izključno pašo, ker se je v takem primeru bati, da se živalim pokvarijo prebavila. Živali bi na ta način trpele še večjo škodo, kakor jo trpe sedaj ob zimskem stradanju. Ameriške križanke. Vinogradništvo ima dve nasprotni struji. Enim je glavni smoter m n o ž i n a pridelka, drugim pa kak o v o s t. Prvi morajo večkrat vino ceneje prodajati, kakor so znašali stroški za pridelovanje, ker se take robe preveč ponuja. Naravna posledica je želja, stroške čim bolj znižati. Stroške naprave in vzdrževanja vinogradov so pred nekaj desetletji zelo zvišali razni novi škodljivci. Dandanes treba posebnih podlog; treba cepiti, škropiti, žveplati, itd., včasih tudi brez popolnega uspeha. Značilno za kraje, kjer je glavni smoter vinogradništva množina pridelka, je pohlep po sortah, ki se poleg izredne rodovitnosti odlikujejo tudi s samolastno odpornostjo. Zlasti vinogradništvo Alzacije in višjega dela Južne Francije dela na množino. Ravno tam so se najbolj začeli baviti z vprašanjem novih sort, katerih ne bi tre-balo cepiti niti škropiti, itd. Najmanj občutljiva so različna plemena ameriške trte, ki pa ne rodijo dobro porabnega grozdja. Amerika ima polno divjih trt različnih plemen." Tamošnji prebivalci so že od davna čutili potrebo po alkoholu. Pomagali so si z nekakim pivom (Kaširi, Chiha, Paivari). Na to so začeli pretvarjati škrob žita s pomočjo »ptialina« sline v sladkor, kateri povre. Mehikanski »pulkve« in žganje »meskal« sta pa proizvod povretega soka agave. Noeta so pa začeli posnemati šele švicarski kolonisti v 19. stoletju, ko so spoznali, da je grozdje plemena Labruske, kamor spada Izabela, vendar tudi za vino porabno. Od tam je vpeljal Izabelo baje okoli 1J20. leta neki Bauman v Alzacijo. V nekaterih, za vinarstvo manj ugodnih naših krajih je sedaj izabela skoro izključna vinska trta. Pozneje posebno ob prevratu, pa tudi čim je prišlo še mnogo drugih samorodnih križank (hibridov) v Evropo. Jaeques (Žak) se najde po naših vinogradih le še redko. Črni Otelo je pa precej pomešan v vinogradih Posavja in na Dolenjskem. Klinton, Herbemont, Huntington, Yorkmadeira itd. se pri nas že od početka niso posebno priljubile zaradi premalo rodovitnosti in odpornosti. Nekateri naših vinogradnikov so se vrgli še pred nedavnim časom na rdečkasto »Delavare«. Narod je od početka sam imenoval vse te nove trte kratkomalo Izabela in jih je razlikoval le po barvi. Belo Elviro in Noa je začel širiti neki spekulativni vinogradnik iz ormoškega okraja pod lepo zvenečim imenom Nmar-nica. To ime se je prijelo danes med našim ljudstvom tudi vseh novejših križank (hibridov). Vsled nerazsodnosti so začeli Šmarnico pretirano saditi, celo v lege in kraje, katerih nikakor ni vredna. Dasiravno malovredna, vendar tekmuje predrzno z boljšimi pridelki in kazi dober glas ugodnih vinskih krajev. Dalekovidni vinogradniki zaraditega z veseljem pozdravljajo prepoved množitve takih trt. Vse starejše križanke, ki so nastale slučajno sameodsebe, imajo take napake, da prevdarnim ljudem sploh ne ugajajo. Čudoviti uspehi splošnega rastlinogojstva, posebno s pomočjo smotrnega kri-. žanja, so vspodbudili tudi specialiste v trtogoji. Imenitni možje Oberlin, Couderc, Seibel itd. so že pred desetletji začeli posvečati temu vprašanju posebno pozornost. Že leta 1895. sem imel priliko pri Oberlinu pokušati vina raznih križank riparije z evropskimi sortami. Od tedaj se je mnogo napredovalo. Precej dvomljivo je pa po dosedanjih izkušnjah vendar le, če s*1 bo dalo kdaj vse dobre lastnosti raznih plemen popolnoma združiti, napake pa odpraviti. Čini bolj se približujejo te križanke dobrotam glede vina evropski trti, toliko bolj bledijo zaželjene lastnosti ameriških plemen, toliko , manjša je odpornost in narobe. Med novejšimi križankami je precej takih, ki se odlikujejo po precejšnji odpornosti glede uši in bolezni, po veliki neobčutljivosti proti pozebi in po dobri rodovitnosti tistih poganjkov »podočnikov«, kadar glavni poganjki ipozebejo. Razentega se priporočajo nekatere zaradi posebno zgodnje rodovitnosti in zgodnje zoritve grozdja. Sila njih rasti je velika, morajo se torej prav na dolgo razpeljavati, torej redko saditi, vsled česar je naprava nasada cenejša. V Alzaciji jih sadijo v vrstah po 5 m narazen vrste po 1.40 cm, torej se potrebuje približno le sedmi del sadik, kakor če sadimo domače trte. Vino, posebno od % križank, je že precej čistega okusa. Grozdje teh ima navadno več sladkorja, kakor ono naših domačih trt, torej je njih vino močnejše. črninske sorte imajo tudi mnogo in lepe barve. To so lastnosti, ki bi upravičevale navdušenje, ki se včasih zanje goji. Bolj odločilna je pa senčna stran. Glede zemlje so precej izbirčne. Grozdje in tudi vino celo od boljših ima še vedno nekak tuj, divji okus. Čim bolj je vino okusno, toliko manjša je odpornost. Mlado vino je še proeej pitno, starejše dobi pa kmalu nek poseben duh, nekako po zdravilih, ki postane zoprn. Bolj kot je bilo grozdje zrelo, več tega nepovoljnega duha dobi vino. Do gotove meje bi znala sicer primes nekaj takega vina zaradi goste barve in alkohola celo izboljšati dosedanje pridelke navadnega vina. Stanjšan okus izgubi namreč svojo zoprnost in zna biti celo prijeten. Takozvani cvički bi znali tem potom celo pridobiti. V tem ozira znajo biti novejše križanke mnogo boljše nego Izabela ali Otelo. Vino samo od teh križank, bi pa znalo najti prijateljev samo med ljudmi, katerim je največ za alkohol in za nizke cene. V splošnem bi pa pomenilo prevlada-nje takih samorodnih trt poslabšanje plemenite vinske kulture. Ker uspevajo nekatere od teh celo še v krajih, ki niso več za vinarstvo, je nevarnost, da bi se pridelovanje četudi slabega vina preveč razširilo v škodo legam, ki niso za drugega, kakor za vinograd. Zakon, ki prepoveduje v Jugoslaviji množitev takih križank, je 'torej jako umesten, dopuščati, pa mora izjeme pod gotovimi pogoji. Popolnoma prezreti jih vendar ne smemo. Vinogradniki, katerim je cilj, pridelovati vina najfinejše kakovosti, se ne zanimajo za te novota-rije. Onim je le za take trte, katerih vino ustreže najbolj razvajenemu okusu. Tehnika njih obratov je posebno visoka, obseg je pa omejen na posebno ugodne loge in na osebno zmožnosti, zaraditega jo omejena tudi ponudba proizvodov, in posledica so povprečno dobre ceno. Ta smer jo rešila n. pr. vinogradništvo Porenja in drugih severnih slovečih pokrajin. Tudi tu je všeč dobra rodovitnost pa le do meje, do katere to dopušča kakovost. To se pa doseže enostavno s skrbno izbiro (selekcijo) med žlahtnimi trtami in celo posameznimi rozgami, ki jih rabimo za množitev. Tudi v tem primeru se uveljavlja čedalje bolj križanje, pa no z divjimi ameriškimi, temveč med boljšimi domačimi sortami. V tem ozira so drugod zadnja leta zelo napredovali. Vinogradništvo Slovenije naj bi tudi sledilo tej smernici, če hoče ohraniti posebno vrednost svojih dobrih vinskih log, v katere spadajo lo najboljše trte. Pri skrbni izbiri in kulturi ne zaostaja rodovitnost za ameriškimi hribidi, višje stroške boja proti boleznim pa bogato odvaga boljša kakovost. Dokaz pravilnosti tega naziranja je dejstvo, da gredo tudi letos dobra vina lahko v denar, četudi je vinska kupčija v splošnem precej, slaba. V Avstriji, kjer ni odveč vina, se baje po zadnjih poročilih vino Šmamice-sploh ne da prodati. I. Belle, Št, J uri j. 0 gnojilih, ki se prilegajo travnikom. (Nadaljevanje.) Fosforove kisline potrebuje travniško rastlinstvo v primeri z ostalimi glavnimi rastlinskimi liraninami razmeroma najmanj, pa je je v tleh navadno tudi prav malo. In, ker se ravna pridelek vedno po prehranjevalnem činitelju, ki je rastlinam v najmanjši izmeri na razpolago, zato je treba skrbeti, da je zemlja s fosforovo kislino bogato založena;,kajti samo tedaj, če je v tleh dovolj fosforove kisline, pridejo do popolne veljave ostale rastlinske hranine, ki so veliko dražje od nje. Ako hočemo zatorej pridelati na travniku povprečno letnih 60 me- trških stotov sena in otave, treba je, da z gnojenjem na založbo travniški svet bogato založimo s fosfo-rovo kislino in da potem še z vsakoletnim nadomestnim gnojenjem dovajamo zemlji do 30 kg fosforove kisline na 1 hektar. Pri gnojenju na založbo bi se naj travniški svet založil v obliki razklejene kostne moke ali pa Tomasove žlindre enkrat za vselej s 120—150 kg fosforove kisline na 1 hektar. Naravno je seveda, da mora biti travnik tudi z dušikom, kalijem in apnom primerno zagnojen, ako naj pride fosforova kislina pri gnojenju do svoje veljave. Kalija potrebuje travniško rastlinstvo izmed vseh hranin največ in ga je navadno tudi največ v zemlji. Mnogo kalija je zlasti v ilnatih in glinastih tleli. Vendar ni bogastvo zemlje na kaliju zadostno merilo za presojo, v koliki meri je potrebno travnikom gnojenje s to važno rastlinsko hranilno snovjo, ker more biti kalij v tleli v taki obliki, da se ne morejo z njim okoristiti rastline. Zavoljotega se je treba prepričati z gnojilnimi poizkusi, v koliki meri reaguje travorodni svet na-gnojenje s kalijevimi gnojili. Na vsak način je treba pri gnojenju s kalijem večje previdnosti nego pri gnojenju s fosforovo kislino, ker je zelo premičen v tleh ter je obenem tudi jako drago gnojilo in še zlasti z ozirom na velike množine kalija, ki so potrebne za dobro pogno-jenje travnika. V nikakem primeru pa se ne sme iti pri gnojenju s kalijem čez mero nadomestnega gnojenja, četudi mora biti travniški svet bogato založen z lahkoraztopnim kalijem, da more primerno obroditi. Nadomestno gnojenje na travnikih pri 60 metrskih stotov povprečnega letnega pridelka zahteva približno 120 kg kalija, oziroma 300 kg 40% kalijeve soli na leto in hektar. Apna se odvzame zemlji s povprečno travniško letino kakih 60 kg z 1 hektarja. Vendar ni to še vse apno, kar se ga iztrebi s povprečnimi košnjami s travniškega sveta, ker se glavni del apna potroši s kalijevimi in drugimi solmi, ki se pri gnojenju dovajajo zemlji. Lahko se reče, da z vsakimi 100 kg kalijevih gnojilnih snovi izgine prav toliko apna iz zemlje. Zato se more ceniti količina apna, ki se ga potroši s povprečno travniško letino, na 200—400 kg za 1 hektar. Maercker ceni množino apna, ki se ga iztrebi na leto in hektar iz travniške zemlje, še celo na 600 kg, kar bi utegnilo biti vendarle preveč. Tudi travniški svet, ki je bogato založen z apnom, je treba od časa do časa pognojiti z njiin, ker se kaj lahko pripeti, da se s košnjami iztrebi apno iz zgornjih plasti. Šotni barski svet pa se mora redno zalagati z apnom. To- sc zgodi na ta način, da se raztrosi z apnovimi gnojili 2000 do 4000 kg apna na hektar. Tako gnojenje zaleže potem za 5—10 let. — Dogaja se, da z umetnimi gnojili pognojen travniški svet ne daje primernih pridelkov. Krivdo zvrača na umetna gnojila, ki pa so povsem nedolžna, kajti pravi vzrok neuspešnemu gnojenju je iskati v pomanjkanju apna v tleh. Zato bi naj posvečali naši kmetovalci gnojenju z apnom v bodoče večjo skrb, kakor so jo posvečali doz daj. Za podlago našim zgorajšnjim računom je služil povprečni letni pridelek v iznosu 60 metrskih stotov sena in otave z 1 hektarja. V splošnem bi mogli biti zadovoljni s takim travniškim pridelkom, toda ne vsepovsod, ker imamo travnike, na katerih moremo z lahkoto pridelati 80—100 in tudi več metrskih stotov sena in otave na leto in hektar. Imamo pa seveda tudi slabejše travnike, katerih letni pridelek ne presega 40 metrskih stotov sena in otave z 1 hektarja. Zato ne gre, da bi pri gnojenju travnikov postopali po gotovi šabloni in vsem travnikom enako gnojili. Pri gnojenju travnikov se je marveč ravnati po pridelkih, ki jih zamorejo dajati, in so seveda travniški pridelki odvisni od rodovitnosti tal. Rodovitnost travnika se da točno dognati le z gnojilnimi poizkusi. Pa tudi brez teh more izkušen kmetovalec presoditi, kaj zamorejo dajati travniki v gotovi legi in na gotovih tleh. In, komur je znana kakovost travniškega sveta, ne bo imel težav pri odmeri gnojil za pravilno pognojitev travnika. Prvo je, da se travnik pognoji s fosforovo kislino in, če je treba, tudi z apnom na založbo. Kako sc to zgodi, smo že slišali. Temu sledi vsakoletno nadomestno gnojenje, pri katerem je treba za vsakih 1000 kg pričakovanega travniškega pridelka 6—7 kg dušika, 5 kg fosforove kisline in 20 kg kalija na en hektar. Tako se travniku redno povrača, kar se mu odvzame s pridelkom in se njegova rodovitnost ohrani. Travnik, ki bi naj dajal letno 4000 kg ali 40 metrskih stotov sena in otave z enega hektarja, bi bilo potemtakem pognojiti predvsem založno in povrhu še vsako leto s 24—28 kg dušika, z 20 kg fosforove kisline in 80 kg kalija na hektar. Za tako gnojenje bi bilo treba razen založnega gnojenja 125—150 kg ap-novega dušika, 125 kg 16% superfosfata in 200 kg 40% kalijeve soli. Travnik pa, ki more dajati letno 10.000 kg ali 100 metrskih stotov sena in otave z enega hektarja, bi se moral pognojiti poleg gnojenja na založbo tudi še vsako leto s 60—70 kg dušika, 50 kg fosforove kisline in 200 kg kalija na hektar, za kar bi bilo treba 300—370 kg apnovega dušika, 300 kg 16% superfosfata in 500 kg 40% kalijeve soli. Apnov dušik se more pri gnojenju nadomestiti z žveplovokislim amoniakom (amonijevim sulfatom) ali pa tudi z gnojnico v primerni količini. Prav tako se more rabiti na travnikih namesto superfosfatov razklejena kostna moka ali pa Tomasova žlindra. Za koliko je pognojiti travnike, ki se namakajo z vodo, zavisi od rodovitnosti vode. čim več rastlinskih hranin vsebuje namakalna voda, tem manjša je gnojilna potreba. Travnike pa, ki jih voda zgolj ovlažuje, je treba gnojiti prav tako, kakor da bi se ne namakali, ker vsebuje ovlaževalna voda navadno prav malo rastlinskih hranilnih snovi. (Dalje prihodnjič.) Bohinjske planine, Bohinj se odlikuje v gospodarskem pogledu po svojem gozdarstvu in po svoji živinoreji in planšarstvu. Bohinjsko živinorejo drže planine po koncu. Premalo je v dolini rodovitnega sveta, da hi se pridelovala potrebna krma. Bohinjec mora imeti potrebno pašo na planinah. Na žalost pa moram priznati in potrditi, da p r o p a d a o 11 d o t n o p 1 a n š a r s t v o in z njim vred tudi bohinjska živinoreja. Namesto da bi živinoreja napredovala, pa nazaduje, in sicer v prilog ondotnemu gozdarstvu, ki je v rokah verskega zaklada. Ce prideš v Bohinj in povprašuješ po današnjih razmerah planšarstva, pa slišiš pritožbe, da se po d r ž a v n i h p 1 a n i n ahpašači m d a -1 i e v t e s n u j e in omejuje, ker se planine eimdalje bolj zaraščajo z gozdom. Gozd se siri, paša pa nazaduje in z njo vred tudi vsa živinoreja. Danes je položaj tak, da bohinjsko gozdarstvo napreduje v občutno škodo ondotnemu piansar-stvu in živinoreji. Slišijo se pritožbe, da se s t a r i h servitutnah pravic do gozdne paše ne upošteva in da se tudi oddaja p laninske p a š e v letni najem ne vrši tako kakor 1» i bilo prav in p r a v i č n o. Skratka, v Bohinju je nezadovoljnost zaradi pomanjkanja in pri-krajševanja pašnih pravic. Na potrebno ureditev pašnih pravic čakajo Bohinjci že leta in leta. S svojimi prošnjami se obračajo na svoje poslance, na razne oblasti in urade, pa še do danes niso prišli do svojega cilja, navzlic temu, da živimo že nekaj let v dobi agrarne reformo. Dejstvo je to, da so Bohinjci brez lastne krivde prizadeti v svojih nekdanjih pašnih pravicah in da vsled tega ondotna žininoreja propada, in sicer na korist državnega gozdarstva. Vprašanje nastaja, ali je prav, da se ta najvažnejša panoga bohinjskega gospodarstva takorekoč z državno pomočjo zatira? Vprašanje pa nastane tudi, ali res ni človeka, ki bi do dna proučil to važno gospodarsko in pravno vprašanje in napravil konec bohinjskemu nezadovoljstvu in nazadovanju ondotne živinoreje, ki je za to našo deželico življenskega pomena? Cas je, da se to vprašanje že enkrat reši in tako reši, da bodo podani nadaljnji pogoji ne le za razvoj državnega gozdarstva, ampak tudi za razvoj in napredek bohinjske živinoreje. , KMETEJSKO-ŠOLSKi VESTNIK. Sirarska šola v Bohinju. Za Bohinj je največjega pomena sirarstvo, ki je danes že precej razvito po dolini in po ondotnih planinah. To sirarstvo je treba povzdigniti in modernizirati, da pridemo tudi v Bohinju do večjih uspehov. Z napredkom sirarstva se bo povzdignila tudi živinoreja in sploh ondotno planšar-stvo. V ta namen je treba, da dobi Bohinj svojo sirarsko šolo ali pa vsaj moderno opremljeno učno sirarno. Posamezni sirarski tečaji so sc v Bohinju že prirejali in prav tem tečajem je tudi pripisati, ako se je ondotno sirarstvo do danes tako razvilo. Z vojno so bili tudi ti tečaji ukinjeni. Zaradi ustanovitve sirarske šole se je mudila 5. in 6. aprila v Bohinju posebna komisija, ki je pregledovala ondotne sirarne v Bistrici, Savici, Stari Fužini, Srednji vasi, Češnjici in v Bitnjah. Za učno sirarno bi prihajale po tem ogledu v poštev Savica, Stara Fužina in Češnjica. Komisija je položaj teh sirarn do dobra proučila in prišla do prepričanja, da se je treba z vsemi silami potegovati za to, da pride v Bohinju do sirarske šole, ki bi lahko največ dobrega storila za povzdigo ondotnega sirarstva. Komisijskega ogleda so se udeležili od strani Kmetijskega oddelka pokrajinske uprave šef S a n c i n , kmetijski svetnik Rohrman, mlekarski inštruktor Pe v c in okrajni ekonom Sustič. Bohinjci žele tudi sami dobiti tako šolo, ki bi pospeševala napredek ondotnega sirarstva. Petdnevni kletarski tečaj priredi vinarska in sadjarska šola v Mariboru od 1. do vklj. 5. maja t. 1. Prijave za udeležbo sprejema ravnateljstvo navedene šole najpozneje dn 25. aprila t. 1. Ker je število udeležencev omejeno, bo ravnateljstvo vsakemu zanimancu sporočilo pismeno, ali se tečaja more udeležiti ali ne. Pouk je brezplačen. Stanovanje in oskrba izven zavoda. Na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru je bilo koncem prvega semestra (28. II. 1923.) tekočega kot 51. šolskega leta 1922/23. v obeh letnikih 57 učencev, od katerih je dovršilo I. semester z odličnim uspehom 11, z dobrim uspehom 32 in z nezadostnim uspehom 12 učencev; 2 učenca sta bila izključena zaradi nezadovoljivega napredovanja iu vedenja, 1 učenec pa je moral k vojakom. V II. semestru je torej še 54 gojencev. Zavod je prenapolnjen, ker je normalno stanje učencev samo 50. Na srednji kmetijski šoli v Mariboru je bilo v prvem semestru tekočega kot 1. šolskega leta 1922/23. (šola se je otvorfla 19. XI. 1922.) 18 učence,v. Od teh je absolviralo I. semester z dobrim uspehom 12 in z nezadostnim uspehom 6 učencev. V II. semestru je število učencev neizpremenjeno. Srednja kmetijska šola še nima svojega poslopja in je začasno nastanjena na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. VPRAŠANJA IN ODGOVORi. Na vsa kmetijsko - gospodarska in druga vprašanja, ki dohajajo na Kmetijsko družbo za Slovenijo ali na uredništvo ..Kmetovalca", se načelno odgovarja le v ,,Kmetovalci'1. Odgovarja se edinolc na vprašanja lidov, ki so podpisana s polnim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le ž začetnimi črkami, se vržejo v koš. V ,,Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevega imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraia. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki pridejo pravočasno pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi pismenega odgovora na svoje vprašanje, mora priložiti 2 dinarja za stroške. Odgovori na vprašanja, ki niso kmetijsko-gospodarski, zlasti pravni, morejo biti seveda le splošne vsebine. kajti uredništvo ne more poznati vseh včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva. Vprašanje 38. Moji pujski, stari 10 dni, so postali v dveh dneh najprej po glavi in potem po životu krastavi, tako da niso mogli gledati. Dva sta mi vsled tega v štirih dneh poginila. Kaj je vzrok krastavosti pri pujskih? (I. I. v I.) Odgovor: Vaši pujski so sajasti ali grintavi. Po rfapadenih mestih, navadno najprej na glavi okoli ušes, se napravijo črne kraste, ip. če jih je več skupaj črna smoli podobna skorja. Zato pravijo temu .izpuščaju smolnate grinte. Napadena mesta postanejo tudi lahko gnojna, v ostalem so pa srbeča. Nekateri pujski postanejo tudi po vsem životu sajasti ali grintavi in lahko tako oslabe, da tudi poginejo. Vzrok tej bolezni je nesnaga v svinjakih, slabo nastiljanje z listjem in drugim premalo suhim in nesnažnim nastiljem. Proti tej bolezni je glavni pripomoček snaga in suhota v svinjakih. Nastilja naj se pujskom s slamo, ki naj se v ta namen nalašč shranjuje. Napadena praseta je po grintavih mestih iz-mivati in namazati z oljem ali smetano. Vzeti je seveda mlačno vodo in odrgniti kraste najprej s suhimi otrobi. Glavno pa je pri tako mladih gnezdih snaga iii suhota, če se hočemo ubraniti takih nesreč. Vprašanje 39. Kako naj se odpravijo žitni molji? (I. I. v I.) Odgovor: Žitni molj je posledica nesnage in prc-male brige v žitnicah. V tem tiči pa tudi odgovor, kako ga je preganjati, oziroma kako ga je odvračati. Vse preganjanje ne pomaga dosti, če ne skrbimo za to, da se nam sploh ne naseli. Zato pa je glavni pogoj, da imamo žitnice čiste in (la ne puščamo notri spravljenega žita v nemar. Žito naj se obrača in zrači, posebno v maju in juniju, ko se ta golazen poja in skriva. Saj moramo tudi obleko zračiti in iztepati, da se rešimo molja, ki nam dela škodo po stanovanjih. Naše žitnice so različne, različne namreč tudi glede lahkote za snaženje. Kjer je v žitniei dosti lesa z razpokami, ki nudijo najvažnejša skrivališča žitnemu molju, tam ga je težje pregnati, če se je enkrat vgnezdil, vse lažje pa je to delo v žitniei, ki je zidana in ima gladko ometane in pobeljene stene, ker ga tam veliko lažje zasledujemo in uničujemo. S snago v žitniei in z obračanjem in zračenjem žita bomo pa kakor rečeno največ dosegli. Sicer ga pa uničujemo s tem, da metuljčke, ki posedajo po stenah, poiščemo in uničujemo. Lahko se jih tudi zvečer lovi ob prižgani sveči, blizu katere kaže postavljati posode z vodo, da v njej potonejo. KMETIJSKE NOVICE. Vrtnarski tečaj v Rogaški Slatini. Kopališče v Rogaški Slatini potrebuje v poletnem času mnogo in raznovrstne zelenjave za svoje številne goste. Ta zelenjava se mora dobivati danes večjidel od zunaj, ker je vrtnarstvo v najbližji okolici kopališča premalo razvito. Da se temu nedostatku po možnosti odpomore in da se povzdigne zelenjadarstvo v okolici Rogaške Slatine, namerava Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo prirediti p r i č e t k o m maja v Rogaški Slatini dvodnevni vrtnarski tečaj, ki bi podal potrebna navodila za pridelovali je najvažnejše zelenjave in sploh za zboljšanje ondotnega vrtnarstva. Tečaj bo vodil ravnatelj Bel le iz Št. Jurja. V tečaju se imajo praktično razkazati vsa najvažnejša dela v vrtnarstvu za pridelovanje različne zelenjave. Opozarjamo že danes na ta tečaj, ki naj se ga udeleže kmetske hčere in mladenči iz okolice, ki imajo veselje do vrtnarstva, doma pa potrebno priliko za izboljšanje in razširjanje dosedanjega ^vrtnarstva za. potrebe ondotnega kopališča. Opozarjamo pa tudi vse merodajne činitelje v Rogaški Slatini, da vplivajo in skrbe za potrebni obisk in gredo tečaju v vsakem oziru na roko. Smatramo za potrebno, da se v tem kraju čimpreje osnuje tudi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki bi imela hvaležno nalogo, vplivati na povzdigo ondotnega vrtnarstva. Podrobnosti o tečaju samem prinesemo prihodnjič. Almanah Kraljevine SHS. V. zvezek, izide v kratkem in bo vseboval: Pregled pol. ekom. stanja kraljevine SHS, kmetijstvo, zadružništvo, gospodarstvo, rudarstvo, mineralne vode, vodne sile, popis vseh gospodarskih institucij in korporacij v kraljevini itd. Naro-čuje se v Zagrebu, Marovska 30. Seje »Živinorejskega odseka okr. blagajne za sodni okr. Radovljica«, ki se je vršila 24. marca t. 1. ob desetih v Radovljici, so se udeležili sledeči gg.: načelnik odseka Jakob Jan-Podhom, okr. ekonom Sustič, okr. živino-zdravnik Zarnik, Vester — Bled, Rozman — Bitnje, Špendov — Ovšiše, Pohar — Brezje, Finžgar - Breznica, —- Odsek sklene enoglasno: 1. Priskrbeti plemenske merjaščke domače pasme 11 živinorejcem v okraju, ki so se za to priglasili. Priglasilci dobe merjaščke zastonj proti pogodbi, da pripuščajo iste od koncem 1. 1923. do 15. novembra 1924., nakar preidejo merjaščki v last rejcev. Merjaščki, ki se nakupijo v drugih okrajih, se dajo pred natovorjenjem na odsekove stroške zasilno cepiti proti rdečici. 2. Naprositi Kmetijsko družbo za podporo v znesku od vsaj polovice nabavne cene za teh 11 merjaščkov, ker ne zadoščajo sredstva iz fonda okr. blagajne za nabavo istih. 3. Predlagati županom in obč. svetovalcem okr. blagajne, da votirajo pri posvetovanju o proračunu okr. blagajne za 1. 1923. izdatnejše zne- ske za povzdigo govedoreje, prašičereje, konjereje in ovčjereje. 4. Nabaviti za poslovanje odseka zapisniško knjigo ter knjigi o dohodkih in izdatkih. 5. Sestaviti poročilo o delovanju odseka v letu 1922. Praktični sadjar. Zbirka najvažnejšili sadjarskih naukov za praktične sadjarje. Pojasnjena s 24 barvanimi prilogami in 92 slikami v tekstu. Po ..Slovenskem Sadjarju" priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Založila jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena za vezano knjigo znaša za naročnike, ki se oglase pred koncem meseca junija, samo 120 Din. Prava cena je za obsežno in bogato ilustrovano knjigo nad četrtinko višja. Ta potrebna knjiga ie zelo lepo opremljena. Knjiga je namenjena sadjarjem in začetnikom, ki streme po napredku in iščejo praktičnih navodil in pojasnil v najvažnejših sadjarskih vprašanjih: Knjiga ie velikega pomena za naše gospodarske smernice in važna za ono gospodarsko panogo, ki je pri nas večkrat zelo zanemarjena. Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v drugi polovici meseca aprila sledeče poučne tečaje in predavanja: V ponedeljek, dne 16. aprila: v Srednji vasi v Bohinju; v nedeljo, dne 22. aprila: v Žužemberku, v L u č a h pri Višnji gori, v Šmarje ti na Dolenjskem, v Mostah pri Kamniku, v Selcih, v Mali gori, v S u h o r j u , v Srednji vasi v Bohinju, v Dupljah, v Naklem, v Ribnici na Pohorju, v Gorenji Polskavi, v Hotiži, v Šalamoncih v Prekmurju; v ponedeljek, dne 23. aprila: v Cvetkov-c i h ; .V nedeljo, dne 29. aprila: v Leskove u, v O re Ilovici, v Trzinu, v Blokah, v Boh. Bistrici, v Starem Logu, v Veliki li Laščah, v Dravogradu, v Žižkih in v K u p š i n c i h v Prekmurju. URADNE VESTI. VABILA k občnim zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. i. vsai 10 dni pred izidom onega ,,Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh ie merodajen izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsai 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa. Adlešiči, v nedeljo, 29. aprila 1923. ob enajstih dopoldne v šoli; Cirkovce pri Ptuju, v nedeljo, 13. maja 1923. takoj po ranem sv. opravilu v »Društveni dvorani«; Dol pri Hrastniku (ustanovni občni zbor), v nedeljo, G. maja 1923. ob polosmih zjutraj v občinski hiši na Dolu v tretjem razredu; Limbuš-Ruše, v nedeljo, 29. aprila 1923. ob dveh popoldne v gostilni g. Ozvvalda v Rušah; Loški potok, v nedeljo, 29. aprila 1923. ob štirih popoldne v »Društvenem domu« na Hribu; Lož, v nedeljo, 6. maja 1923. ob štirih popoldne pri Aloj ziju Znidaršiču v Ložu; Negova, v četrtek, 10. maja 1923. po rani sv. maši v no-govski šoli; Sv. Jurij na Pesnici, v nedeljo, G. maja 1923. ob polenaj- stih dopoldne v stari šoli; Sv. Jurij ob Ščavniei, v nedeljo, 29. aprila 1923. po rani sv. maši v šoli pri Sv. Juriju; Šenčur pri Kranju, v nedeljo, G. maja 1923. ob treh popoldne v »Društveni dvorani«. Ilustrovan Vse cene so z ozirom na sedanje razmere popolnoma neobvezne. Važno za živinorejce! Oddaja zrezkov sladkorne pese po znižani ceni! Pri nas' se kmetovalci zelo težko odločijo za nabavo kakega krmila, ki ga naga živina ni vajena, pa najsi naši strokovnjaki • to krmilo na podlagi dobrih izkušenj in lepih uspehov pri živinoreji po drugih deželah še tako priporočajo. V Jugoslaviji se nahaja osem sladkornih tvornic, ki jim preostaja mnogo osušenih zrezkov od predelane sladkorne pese. Ti zrezki so izborno krmilo za goved, zlasti za mlečne krave, pa tudi za prašiče. V Nemčiji in na Češkoslovaškem, kjer imajo sicer sami veliko sladkornih tvornic, pa kupujejo živinorejci toliko teh zrezkov, da jim tega krmila doma vedno primanjkuje in ga celo iz naše države izvažajo. Navzlic silnemu pomanjkanju krme, ki je pri nas po lanski suši nastalo, pa se v naši državi sami krmijo zrezke sladkorne pese skoro izključno le v okoliših sladkornih tvornic, dočim vsled pomanjkanja primerne propagande živinorejci v ostalih delih naše države o tem izboruem krmilu niti ne izvedo. Kmetijska družba se je zato odločila, da bo po svojih močeh pomagala živinorejcem v Sloveniji, ki ravno zdaj najhujše trpijo vsled pomanjkanja krme, in jim po znižani ceni oddajala osušene zrezke sladkorne pese. Dasi stane nabavna cena za to krmilo 3 Din 25 p za kg v tvornici brez vreč, bo oddala družba udom — živinorejcem, ki se nanovo priglasijo vsaj do 25. aprila 1923. zrezke sladkorne pese po znižani ceni 2 Din 50 p Iranko Ljubljana (vreče po lastni ceni) in priporoča podružnicam, županstvom in vsem kmetijskim korporacijam po Slo- veniji, da takoj prično z nabiranjem skupnih naročil, ki jih bo družba po možnosti v celoti vpoštevala. Na željo pošlje družba korporacijam to krmilo proti računom, ter počaka za plačilo kupnine 14 dni, t. j. do izvršene nadrobne oddaje po-samnim živinorejcem, ki so se za to krmilo priglasili. Semena: Domača detelja je razprodana. Na tozadevne naročbe se radi visoke poštnine ne bo odgovarjalo. V zalogi so naslednje vrste semenske detelje in trave: lucerna ali nemška detelja......40 — „ „ „ pokončna stoklasa .........15'— „ „ „ Semenska pesa in sicer: Eckendorfer, rdeča in rumena po Din 20-— za kg. Mamut, rdeč in rumen po Din 20'- za kg. Seme je pristno severno-nemško blago od svetov-noznanega vzgojevalca Metteja iz Quedllnburga v Severni Nemčiji. Umetna gnojila: Cene veljajo za uadrobne pošiljatve. Pri vagonskih' naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene. Apneni dušik, 18—20% po Din 260:— za 100 kg fran-ko vreče. Vreče po 75 kg. Kalijeva sol, 42%, po Din 150'— za 100 Kilogramov. Kostni superfosfat z 18% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 260•— za 100 kg z vrečami. Rudninski superfosfat s ca 16% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 210'— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosforove kisline po Din 160'— za 100 kg. Vreče po 80 kg. Thomasova žlindra 18% po Din 240'— za 100 kg. Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Hmetijsba družba za Slovenijo ima za svoje ude v zalogi naslednje femetijslie potrebščine. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Din. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanilalse zaracunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pot strani 400 D, na >1, strani 200 D, na "/s strani 100 D, na '/u strani 65 D, na >/»< strani 35 D Vsaka beseda v .Malih naznanilih* stane 23 para, najmanj pa skupaj 6 D Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi zj Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi u »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, č se navede vir ospodarski list. Krmila: Lanene tropine po Din 6-— za kg. Vreče po 50 kg. Orehove tropine, vsebujoče 42% beljakovin in maščobe po Din 6 za kilogram z vrečami. Vreče po 75 kg. Osušeni zrezki sladkorne pese po Din 2-50 za kilogram z vrečami vred. Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po Din 6-— kilogram, v manjših množinah po '/.•a kg, na drobno Din 8.50 za kg, najmanj 5 kg. Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 8-— za kg, na drobno Din 8-50 za kg, najmanj 5 kg. Seno, sladko banaško, po Din 2-15 za kg franko Ljubljana, prešano v balah po ca 50 kg. Slama, pšenična, po Din 1-50 za kg franko Ljubljana. Vinogradniške in vrtne potrebščine: Antiklor (gl. salojidin). Drevesne škropilnice za prevoz, razne kakovosti na izbiro po različnih cenah. Vinski eponit po Din 70-— za kg. Poštnina posebej. Gumijevi trakovi po Din 220.— za kg. Gumijeve plošče (skiopke) za trtne škropilnice po Din 10:— komad. Modra galica po Din 12-— za kg. Nahrbtni žveplalniki po Din 300.— za kg. Natrijev tiosulfat (gl. salojidin). Pctrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš, po Din 12-50 1 kg v posodi kupca. Salujidin, (antiklor, natr. tiosulfat) preskušeno sredstvo zoper oidij, trtno plesnobo, po Din 7 za 1 kg. Tobačni izvleček imamo zopet v zalogi. Cena za-klopnici po 5 kg Din 35 brez poštnine. Trtne škropilnice so zopet v zalogi po Din 500 — za komad. Urania zelenilo je došlo in se oddaja v tablah po Din 9-— za komad. Vinometri so zopet na razpolago. Komad stane Din 40.— brez poštnine. Žveplo, dvojno rafinirano, po Din 6-— za kg. Želatina za čiščenje vina po Din 45-— kilogram. Žveplovi trakovi na asbestu, najfinejši, po Din 16:— za kg. Razne kmetijske potrebščine: Trokarji št. 1323 za govedo po Din 50-—. Trokarji št. 1293 za ovce po Din 40-—. Mlečne cevi št 3561 po Din 7 —. Mlečne cevi št. 3562 po Din 6 —. Požiralnikove cevi št. 3455 po Din 160 — Požiralnikove cevi št. 3457 z gobčnim lesom od Din 10P-—. Telečji napajalniki po Din 100 — Gumijevi seski po Din 15-—. Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen yseli vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po osminko kilograma za 10 Din, 50 gramov za 6-25 dinarjev. Uspulum, sredstvo za razkuženje semena, v za-klopnicah po 'A kg po Din 35-— za komad. Vabilo na redni občni zbor Mlekarske zadruge v Prevojah in za okolico registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 6. maja 1922 ob 13. uri v St. Vidu št. 23. pri Lukovci. DNEVNI RED : 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. — 2. Poročilo predstojništva in nadzorstva. — 3. Odobiitev računskega zaključka za poslovno leto 1922. — 4. Poročilo o izvršeni reviziji. — 5. Sprememba pravil. — 6. Slučajnosti.__Predstojništvo. Vabilo na redni občni zbor Vinarske zadruge »Ljutomerčan«, registrovana zadruga z omejeno zavezo za ljutomerski in cmnžki okraj pri Sv. Bol-fenku pri Središšu, ki se bo vršil dne 3. maja 1923 ob 10. uri dopoldne v prostorih g. M. Rakuša v Obrežu DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. — 2. Odobritev rač. zaključka za leto 1921/22. — 3. Čitanje revizijskega poročila. — 4. Sprememba pravil. — 5. Slučajnosti. V smislu § 31. se vrši v slučaju, da bi bil občni zbor ob napoved :ne m času vsled premale udeležbe nesklepčen, .pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepal veljavno brez ozira na število navzočih članov. „ . . Načelstvo. Hlflnca za živ'"orejika ir. poljedelska dela sprojme takoj ali s 1. majem Josip Rozman, Ne .i-ki Kovt, p Boh. Bistrica _ Cepljene trte jma na pro(iaj kmetijska podružnica Zavrče pri Ptuju. Nahod? Glavobol? Zobobol? Trganje? Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čuvstvo kreposti prinese pravi l ellerjev Elzafluid! Najboljše hišno sredstvo, lajša bolečine, osvežuje in jača ter čez 25 let priljubljen kosmetikum za nego kože, las in ust! Veliko mecnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 208 dinarjev in 5% doplatka raznošilia- lekarnar EVGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 333, Hrvatsko. Mala naznanila. Z« vsako besedo le naprej plačati 25 para v denarju ali znamkah najmanj pa skupaj Din. 6 — sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame oosredovania. Naprodaj je približno 40 plemenskih gorenjskih koza. Odajo se takoj. Matija Arh, Bodlšče, p. Bled. Krava simodolka, sedem in pol meseca breja, je na prodaj pri Jožetu Lavrlču na Viču št. 44. Prodam 6 let staro kobilo, srednjetežko. Erjavec Valentin, Ježlca št. 7 pri Ljubljani. Rabljeno pocinkano bodečo žico po Din 5 za 1 kg nudi tvrdka Levstek & Oblak, Rakek. Viničar, oženjen, brez otrok, srednje starosti, priden, pošten, zanesljiv, se sprejme v trajno službo na večjo vinogradno posest na Dolenjskem. Ponudbe na upravo ,,Kmetovalca". Stiskalnice in mline za sadje in grozdje, mline za moko in zdrob, najboljše viste, na pogon, in vso drugo železnino nudi po zelo ugodni ccni A. Sušnlk, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta. Cepljene trte Vsled pomladanskega skopanja .je še nekaj tisoč cepljenih trt na prodaj, dokler zaloga tra:a, pri I. Štajerski trtničarski zadrugi, p. Juršlnci pri Ptuju. Apno, portlandcement, deske, late, traverze itd. se dobi najceneje pri V. Bratlna, Križevci pri Ljutomeru. Proda se hiša z gospodarskimi poslopji (hlev, skedeni, sviniak). vse v prav dobrem stanju, k hiši spadajoče travnike in njive ter nekaj gozda. Poizve se pri Tereziji Sluga v Spodnjem Kašlju 22, p. D. M. v Polju. Iščem učenca za mlinarsko obrt, pioskrbljen z vsem: hrano, stanovanje, obleko. Janko Meterc, Zabreznlca, p. Žirovnica, Goreni- Prodam parni stacionirani motor 7 HP, motor na surovo olje 5—7 HP, bencin-motor 10—12 HK ter razne druge poljedelske stroje po ugodnih cenah in pogojih. M. Hcrga, Sv. Lenart, p. Velika Nedelja. Seno, kislo, nekoliko mešano s sladkim, ca. 13.500 kg vezanega in ca 750 kg nevezanega proda Prva notranjska izvozna in uvozna gospodarska zadruga v Cerknici. Cena za kilogram: 2 Din franko skladišče Cerknica ali 2.50 Din franko Rakek. Hlode, gojzdove, trame, deske in drva ponudite Letni družbi Ilirija, Llibljaaa. Kralja Petra trg št. 8 pred «od«llo. Plačujejo se najvišje dnevne cene Za napravo vrta za zelenjavo se išče praktičen vrtnar. I. Paar, Jesenice. Kupijo se jajca za valjenje od čistih italijanskih jerebičark. Karol Planlnšek, Mirna, Dolenjsko. Pravi italijanski brusi za kose se dobe pri tvrdki Sever & Koinp., Ljubljana, \\oliova ulica 12. Semenski oves prvovrstno blago ima Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. Lepo domače platno,izredno trpež"°, iz ' *"""«"ianene preje izdeluje najceneje tkalnica „KROSNA", Ljubljana, Zrln-skega cesta 6 (nasproti cerkve sv. Jožefa.) Sprejema tudi laneno prejo v tkanje. Zamenja platno za predivo. Na zahtevo pošilja vzorce. Pravo semensko grahoro za zeleno krmo in vsa druga poljska in vrtna semena priporoča Josip Urbanič,' trgovina s semeni v Ljubljani, nasproti hotela Union. SI 8 E Ji! te bolečine"! Malo Fellerjevega pravega Elza-flulda in proč so bolečine. Drgnenja s Fellerjevim Elza-fluidom je prava dobrodej-nostl Umivanje s Fellerie-vim Elzaflu'dom jaea mišičevje in živce i Deluje anli-septično in osvežujoče! Preže ie nahod in naredi ne-občutljivega proti mrzlemu zraku! Za oči in ušesa! Zo be in g>avo I Za vrat In usta! Za hrbet in ude! Za celo telo izvrstno hišno sredstvo in kosmetikum. Fellerjev Elzafluid je veliko močnejši in Izdatnejši kakor francosko žganje. En poskus zadostuje, da tudi vi rečete: TO JE NAJBOLJŠE KAR SEM KEDAJ OKUŠAL! V vseh dotiSnih poilovaln'cah zahtevaite samo pravi Elzafluid cd lekarnarja Fe ler. Pri nara nfh naročilih stane s oako