Štev.151 Lienz, sreda. 31.julija 1946. Leto 2. PAPEŽEV LEGAT JIH 3E OBISKA Vedeli smo, da namerava med nami bivajo6i papeški delegat -nonš.dr. Jože JagodiG v kratkerji potovati v obe sosednji coni Avstrije, : ko smo tamle okrog 10* julija nenadoma pogrešili njegov avto s papeško zastavico, smo izvedeli, da je še na poti. Te dni se je vr¬ nil. Seveda smo se brž zanimali, kako je potoval, katere kraje je obiskal, kako je opravil itd. Evo vam nekaj 6rtic iz njegovega poro¬ dila: Gospod delegat je dobro vedel, da je zlasti v ameriški coni veliko taborišč, ki se v njih. nahajajo naši ljudje, to se pravi Slovenci, Hrvatje in Nemci iz Jugoslavije, in so podrejeni njegovi duhovni oskrbi. Tudi v francoski coni jih je nekaj. Zato ga je vo¬ dila pot naprej v Salzburg, ki je nekako geografsko središče obeh con. Morda vam bo novo, da se je peljal delegat z avtomobilom skozi turski predor, kjer so mu v Malnicah. uslužno naložili voz na železni¬ co in ga v njem spustili skozi tunel. Od tam ni daleč v Salzburg, rijetno je, ker jc na poti tja postojanka, kjer se radi ustavljajo .aši ljudje pri usmiljenkah v Schwarzchu. Tam. se je ustavil tudi de- .egat, zlasti še, ker prebiva tam. njegov sošolec, ljubljanski stolni 'vanonik Franc Koretifc, ki je prav tiste dni tam obhajal s primerno slovesnostjo svojo srebrno mašo. A delegat ni nameraval na to slo- esnest, mudilo se mu je naprej v Salzburg, da napravi tam s svojim aelo delavnim okrožnim načelnikom nažrt za potovanje. Najprej se je -uvoda predstavil nadškofu dr.Rohracherju. Ta visoki cerkveni knez us Slovence dobro pozna in nas zelo ceni, zato je tudi obisk pri jem potekel v prisrfcnom nastroju. 2e koj tisti dan obiskani tabo- iš6i v Riedenburgu in Puchu v okolici S^l^-burga sta potrdili pra¬ vilno gledanje in cen jenje cerkvenih oblasti, V obeh taboriščih so . riredili begunci delegatu topel pozdrav, sam pa je stopil med svoje ••-•jake, jim govoril v dveh, treh jezikih, se z njimi rokoval, jih spodbujal, tolažil. Vodstva so mu šla na roko, da si je ogledal vse, --ar je ogledanja vredno in potrebno, ter si ustvaril sodbo, ki je oila povsem ugodna. Naslednji dan je šla pot na Tirolsko, v Innsbruck,£i je omedišče in glavno mesto francoske cone. 200 km dolgo pot je prekinil .isk dveh taborišč v mestu Saalfelden, ki leži še v ameriški coni, V obeh taboriščih so Slovenci, Hrvati in Nemci. Čeprav nenapovedan, 'J našel delegat tudi tu vso naklonjenost uprav, da je.mogel opravi¬ ti tudi tu, kolikor so je v naglici dalo, svojo nalogo. S prihod^ v Innsbruck so bile združene sicer nekatere težave, ker mani^ -Ve¬ likem mestu stanovanj in je tudi s prehrano bolj pičlo, - ^ dele¬ gatovo potovanje ni bilo izletniško in je mogel računi ^ -čudi s ka- ' trni razočaranji. A na škofijskem ordinariatu, kjer so je delegat c. tol predstaviti krajevnemu škofu, je našel topel sprejem in razu- ^onja polne naklonjenost, če ne telesno je vsaj duhovno okrepčan T -el, da obišče čimprej svoje ovčice v tej coni. Taborišči Kematen Haiming sta ga sprejeli, različno sicer, a obe s toplo ljubeznijo. . - sti v zadnje imenovanem je našel vzorno urejeno begunsko občestvo, Štev. 151 — Domači glasovi, 31.VII.1946, -Str.2. ki ni Čuda, da se imenuje "Musterlager". Tudi duhovno je to tabo¬ rile -zgledno oskrbovano in se po uspehih kar približuje pegeškl. družini. Tam bodo na pobudo gorečega tabornega duhovnika priredili v- kratkem kar pravi pravcati ljudski misijon. Kako ne bi poln du¬ hovne ubranosti zapuščal takega kraja! Še avto je veselo brnel, ko : je rezal zopet 200 km dolgo pot iz Innsbrucka v Bregenz. Pred. arl&kim prelazom, ki se vzpne v slikovitih vijugah do 1800 m visoko, se je - delegat, zamudil za.kratek čas' v Z a msu: pri krajevnem ordinariju, škofu Huschu,.ki se nahaja tam na oddihu. Potem pa brž 6ez hrib m dol skozi Fšldkirchen na širno ravan proti Bodenskemu jezeru. Ne¬ daleč, ind.^ceste teče reka Ren. 2e pozdravlja v zahajajočem soncu svetlikajoča se gladina ogromnega jezera, v 6igar središču se stika- j^omeje/treh držav: Avstrije, Nemčije in Švice. Tik pred glavnim mestoM'tPredariske, Bregenzom, se širi veličastni cistercianski' samo¬ stan . Mejjjrerau, kamor zavije pod ve&er avto s papeško zastavico. Stiska je v samostanu za eno in drugo, a ljubeznivost gospoda opata ter presenečenje- ondi bivajočega ljubljanskega profesorja in prela¬ ta dr?Turka odtehtata tisto eno in drugo. Naslednje jutro se' sprehod ob jezera zares prileze, a voda preveč vabi v objem, zakar pa ni 6asa in je’treba naprej, Delegat je upal, da se snide v Feldkirchenu z | dobrodušnim predarlskim škofom Tschanom, a mu birmovanj.e po širni . . Tirolski redkokdaj pušča kako nedeljo prosto. Doma pa je našel vso živahno in nasmejano stiško družinico v prelepem samostanu Stamsu. Zal je; moral naprej, da doseže pod noč Innsbruck. Tam je naslednji ; dan deževalo', kar je preprečilo ogled mesta in na poti nazaj v Salz¬ burg, obisk taborišča V Kufsteinu. \ Cesta iz Innsbrucka v Salzburg bi se mogla* precej okraj¬ šati, če ne bi nekaj desetin km njene proge teklo po ozemlju Nemči¬ je. -Tako pa je treba, če nimaš dovoljenja za prehod, 'narediti ovinek, kar za 100 km. To pride prav, če prihajaš iz francoske cone telesno manj podprt, ko se imaš priliko ustaviti v gostoljubnem Schwarzaohu. Tam se je delegatu in šoferju postanek zelo prilegel. Oddih je bil' potreben, ker je čakal delegata v ameriški coni bolj naporen pošel* Sledil je skok čez lueški prelaz v Salzburg in nato pot v Linz , 130 Im dolga proga po krasni avtomobilski cesti. Med potjo obisk ta¬ borišča v Volkslabrucku. Tam so živahni zlasti otroci v otroškem vrtcu; Pozdravljajo delegata kakor najboljšega znanca. A mudi se v Linz. ;- Tam škofa ni doma, zato velja obisk 'ordiariatu, ki kaže razu- M mevanje in razgledanost. Vredno je tem več,, ker je v tej škofiji ka- % kih 40 taborišč z našimi ljudmi. Delegat jih v kratko odmerjenem času ,ne more vseh obiskati. Informacije mu nudijo duhovniki,• Id. goreče delujejo med begunci. So po večini prišli z njimi, pa tudi krajevni dušni pastirji se trudijo in sodelujejo. Taborišča so po večini dobro urejena in oskrbovana - saj so v ameriški coni! Eno je posebno vzorno, Tako ima .vsaka cona Avstrije svoj "Muster-lager". Angleška v Peggesu, francoska v Hajmingu,.ameriška v - Astenu, Da, Asten! Ta se je tudi' to pot posebno postavil. Delegata je sprejel kar naslovesneje* Vse je bilo v cvetju, zelenju, zastavah. Tudi narodne noše, slovenske narodne noše! In pozdravi, nagovori, deklamacije, petje. Vse je na nogah, celokupno osebje UNRHE je pri sprejemu. In nato slovesen vhod v kapelo* Naslednji je na prostem maša, pridiga, papežev blagoslov in birma* 253 birmancev, Niso vsi otroci, tudi možje in žene so vmes. Nekaj od njih je starih 60 - 70 let. Da, Asten je nekaj posebnega, , No samo'zidane barake, asfaltirane ceste, ameriški paketi, tudi bir¬ manci z brki in s cigaretami in s cigarami v ustih. Tudi uprava še trudi, da bi nudila delegatu kar največ ugodnosti in prijetnosti* Da, Asten je zares - vzoren. Popoldne je oddih in ogled prekrasnega Sa¬ mostana St.Florian v bližini. Naslednji dan pa nudijo Nemci v tabo- Štev, 151 --Domači gl so vi, 31»VII.1’946. - —-- Str.?. riščih 65 in. 66 v Linzu pestro sliko. Slovesen sprejem s cvetjem^in nagovori in deklamacijami, potem pa duhovno opravilo v slavnostno okrašeni kapeli. Potočenih je mnogo solza. Delegat pridiga, in ko hoče tolažiti, odpira rane. Res, domovina je dale6, morda je - za Nemce - za vselej’ izgubljena. Treba bo poiskati novo. A domotožje je huda reč. Vendar jih, te uboge ljudi, tak obisk dvigne. Končno le čutijo, da nekdo nanje misli, se zanje zanima, ho6e pomagati, vsaj duhovno. Zato jo tudi slovo težko. Treba je iti naprej. Družba se pelje do Donave, da vidi rusko cono. Široka reka meji. Na naspro¬ tni strani je vse mrtvo, kakor da ni tam nobenega življenja, Ali je s smo videz? Vsekakor! Tudi tam je živahno, 6eprav jo to bežnemu pogledu prikrito... Zatopljen v svoje misli se pelje delegat nazaj £>roti Salzburgu. Gredoč obišče taborišče lambach. Tam so otroci v soli pri|pouku. Katehet, pater is Banjaluke, jih uči. Vsi lepo in' . glasno pozdravljajo. Taborišče j.e skoraj prazno, vse je na delu »No, saj delegat še pride v jeseni, ko bodo vsi doma. Za to pot mora na¬ zaj, da doseže pravočasno mejo, ko mu poteče potno dovoljenje. Rad bi tudi v "enačijo, kjer so prav tako naši ljudje in so mu izročeni v oskrbo, a. za enkrat še ne sme. In iz Salzburga bi bilo tako pri¬ pravno, saj je do Miinchena po krasni cesti samo skok. Zato zaenkrat nazaj v Salzburg, da obišče še enkrat taborišče v Puchu in smukne nato preko Schwarzacha in Bocksteina skozi tunel na angleško stran. Vse gre po načrtu. Ko mineva zadnji dan dovoljenja za potovanje, je delegat pod večer že v Peggezu. Prevozil je 1700 km v trinajstih dneh. Avto in šofer sta opravila odlično delo. Kakor vedno doslej, saj sta prevozila v de¬ legatovi službi že 8000 lan. Čudovita božja #omo6 spremlja vse tri. In skrbi UNRRE, pa tudi'Amerikanci in Francozi so radodarni. Vsak po svoje pomagajo pri skupnem delu za dobrobit naših beguncev. In lajšajo papeževemu delegatu njegovo težko službo. G GOSPODARSKE RAZMERE V JUGO¬ SLAVIJI. - Jugoslavija vzdržuje danes trgovske zveze s Sovjetsko zvezo, Bolgarijo, Romunijo, Če¬ škoslovaško, Poljsko in Albanijo. S Sovjetsko zvezo ima redno tr¬ govsko pogodbo od 13.aprila 1945. V tej je govor same o uvozu in izvozu iz Sovjetske zveze.Izvoz se vrši diskretno in samo po za¬ nesljivih osebah v raznih držav¬ nih podjetjih in preko Ravna¬ teljstva za zunanjo trgovino. Iz Jugoslavije se izvažajo v Sov, zvezo vsi proizvodi bakra iz Bora vsi proizvodi -svinca iz Trepčo, vsi proizvodi monolita iz Grdeli- ce(tam je zaposleno okrog 15000 delavcev)? vsa konoplja iz Banata in Vojvodine, do sedaj okrog 4000 vagonov♦delcma'hmelj, do sedaj okrog 35 vagonov; rdeče paprike 10 vagonov; surove kave; ogromne količine izgotovljenih parketov okrog 400 vagonov; špi¬ rita 1000 vagonov; 1500 vagonov vina itd. Uvozili pa so do sedaj iz Sovjetske zveze v Jugoslavijo: volne, bombaža in sladkorja okrog 250 vagonov (proizvod UNRRE); .200 avtomobilov "ZIS) gumijevih plašče za tovorne avtomobile, celuloze, železnino in kemikalije. Kot voj¬ ni plen jo rdeča armada odpeljala* iz Srbije sledeče: iz raznih slad¬ kornih tovarn so odpeljali kot vojni plen 1500 vagonov izdelane¬ ga sladkorja. Dalje 700 potniških in tovornih vagonov ter okrog 40 ,lokomotiv. Kar so dobili v skla¬ diščih pšenice, koruze in moke so proglasili za vojni plen’in odpeljali v Sovjetsko zvezo. 50000 vojaških čevljev so odpeljali. Pravtako tudi velike količine sta¬ rega gumija. ATOMSKA BOMBA je v Nagasa¬ kiju, v katerem je bila cvetoča krščanska občina, umorila preko Štev.151 Str o 4 Domači glasovi, % .VII.1946. 10.000 katoličanov. Na Japonskem le vsega skoro 1 milijon katoli¬ čanov, medtem, ko jih je kilo pred svetovno vojno blizu 130.000. Z javno odpovedjo japonskega cesar¬ ja na svoje božanstvo kot "sinu sonca" je padla ena izmed naj¬ več jih ovir za Sirjenje krščan¬ stva* ' KARDINAL GRIST IN 0 M IH A-.ILO¬ VI ČU. Angleški kardinal Griffin seje v javnem govoru izrazil. da *je sramota, da nismo glasneje in določneje: govorili z'a Hillajlovica in'se dovolj odločne potegnili za to ? da bi ga sodilo pravično so¬ diščem. Dalje je kardinal pozival Britance, naj ne zapustijo Polja¬ kov. 15 RUSKIH BEGUNCEV v tabo¬ rišču Lucci v_Italiji, jo presto¬ pilo v katoliško Cerkev. PING - PONG V IMENSKEM TA¬ BORIŠČU. Na sobotnem plug-porga- škem -matchu z lienškim Rapidom so naši’igralni prepričevalno zmagalio Posebno se je odlikovala Savšek Boža in le malo je -manjka¬ lo, da, si ni priborila se četrte zmage. Pr rov med njo in res od- ličnim Mikciaschakom se je raz¬ vil a najlepša in najbolj napeta igra, Mikolasche- ka, ki je bil proti ostalim na- š--® trem. igralcem izrazito .ofen¬ ziven, je Boša s svojo dolgo igro :>n zlasti s svojimi ostrimi u- U»rc± prisilila popolnoma v obram¬ bo. In ko bi znala mlada komaj 1C letna Boča to prednost le ne¬ koliko bolj premišljeno izrabiti, bi slavila pomembno- zmago nad svojim veliko starejšim in veli¬ ko bolj rutiniranim nasprotnikom. Tako .pa je v tretjem selcu le mo¬ rala igro predati z razliko samo dveh golov. Skoro enake dober je bil Bertoncelj - Dimke, ki pa ni imel prilike obračunati z Pazel- tom, ker so se LienČahi prej pre¬ dali z rezultatom 6i9. Tudi Trškan in Valjavec sta rešila kar zado¬ voljivo svojo nalogo. - V parih- so pa naši igralci dobili kar'obe igri. - Gledalci, ki jih je bilo kar lepo število ves čas berbe, čeprav se je ta končala šele ne¬ kaj čez polnoč, sc z užitkom in navdušenostjo sledili lepi igri. in tako ne malo podžigali nase igralce. - Hvaležni smo pa še posebno'direktorju našega tabo¬ rišča. g,Group captninu Rjdcr Kongu, ki je skoro z vsem osebjem tukajšnje UNRRA-e prišel na to prireditev in s tem pokazal tudi za naše športnike svoje vsestran¬ sko zanimanje. Našim igralcem prav lepo.čestitamo k uspehu in želimo, da bodo tudi v bodoče tako lepo zastopali naše tabo¬ rišče. To gotovo tudi bodo, 6e bodo le'imeli dovolj žogic za trening. x VSE BEGUNCE gotovo zelo zani- x ma vprašanje naše bodočnosti. ,x Ostanemo tu? Gremo domov? Na- x prej? Kam? To so vprašanja, x ki se tičejo vsakega izmed x nas. -"Domači glasovi" bodo x tem vprašanjem v bodoče posve- x čali Se več pozornosti kot x doslej. Zato skrbite, da jih x bo prejemal res vsak slovenski x begunec! Tudi tisti, ki ne x stanujejo pc taboriščih, jih x morajo brati, ker se ta vpra- x šanja tičejo tudi njih! Kdor x ' jih še ne prejema, naj jih x cimprej naroči! Svojci po ta- x boriščih, naročite jih za sc- x rednike in znance, ki prebi- x vajo zunaj! Pošiljali jim jih x bomo po pošti! XXXXXXXXXXXXXXXX KDOR KAJ VE tečnega o Grisu Francu iz Pijave Gorice, ki je bil menda vrnjen lani v Jugosla¬ vije, naj to sporoči v našem * uredništvu* v' NAJPOTREBNEJŠEGA JIM MANJKA. Na Koreji nastanjen amer.stotnik Stark sporoča v nekem pismu kar¬ dinalu Spellmannu v New Torku, da 400 misijonarjem in domačim- duhovnikom preti nevarnost, da vsled izčrpanosti zalog vina in sveč ne bodo mogli darovati sv., maše. Ameriški katoličani zbirajo sedaj za nje vino, sveče,.zdravila in obleko. * ' '