^j(	re^^T/L£<2
rit.
P 2029//>?aJ,	^
/
i
..
’
PETNAJST let t t a
Ob slavnostnih dneh pomembne zmaga - ustanovitve socialistične oblasti jugoslovanskih narodov, slavi delovni kolektiv ajdovske tekstilne tovarna pomembno delovno zmago 15-letnico obratovanja tovarne. Na ta uspeh ni lahko ponosen samo delovni kolektiv, pač pa tudi vse komune in koperski okraj. Z tako zraslim kombinatom se je povečala njena gospodarska moč.
Stroji v tovarni jasneje in glasneje pojejo pod spretnimi rokami marljivih delavcev. Sproščenost v zavesti pr-Vilne poti se sveti v očeh delavcev - proizvajalcev in uprnvljalcev. Marsikdo, ki dela v tovarni še petnajst let, se zdaj ozira na prehojeno pot. Ni bila lahka. Začeli so skromno in s pomanjkljivimi stroji. Bila je vrsta težav, ki so se včasih zdele tudi nepremagljive. Pa vendar: dobra volja in vztrajnost slehernega člana kolektiva sta jih premagala. Danes, petnajst let potem, ko so stekli
prvi stroji v tovarni, je kolektiv močna organska
\
celota z začrtano potjo v prihodnost.
Pomemben dosežek, ki ga je kolektiv dosegel v petnajstih letih obratovanja, nas je spodbudil, da posvetimo nekaj besed naporom kolektiva in njegovim dosežkom. Ne moremo mimo tega, da ne bi že v začetku poudarili velike vloge, ki so jo do sedaj opravili v kolektivu organi samoupravljanja in politične sile. Bile so pobudnik in velik pomočnik upravnemu vodstvu podjetja pri izpoljnjevanju proizvodnih in drugih nalog. Njihova vloga in naloga pa z decentralizacijo in demokratizacijo samoupravljanja še narašča. Če so se do sedaj bavilc predvsem za utrditev
kolektiva, bodo odslej posvečale vso pozornost urejevanju odnosov ned posameznimi ekonomskimi enotami, o-bratnimi delavskimi sveti itd. Prepričani smo, da bodo nove naloge prav tako uspešno izpolnjene kot vse dosedanje.
IZ ZGODOVINE MESTA OB HUBLJU
Ajdovščina sodi k starim nestom, z mnogimi mikavnostmi in burno preteklostjo. Njen razvoj je bil vselej vnanja podoba časa in odsev okoliščin, ki oblikujejo zgodovino. Pečat ji je dajala vse od rimskega imperija, mnogo tisočletij torej, važna zemljepisna lega. Ajdovščina je namreč ob nekdanji glavni rimski cesti, ki j e povezovala rimski imperij s Podonavjem in osrednjo Evropo. Tu j e bila prva važnejša postaja številnih vojska in ljudstev, ki so se pomikala, skozi posamezna zgodovinska obdobja, iz nekdanje Akvileje proti Emoni in Panoniji.
Sledimo najvažnejšim manifestacijam njenega razvoja v kronološkem zaporedju.
V rimski dobi je bilo to naselje Castra ad Frigidum. Obramba naravne in sila važne strateške postojanke je že tedaj terjala veliko skrbi in naporov. Pred številnimi vpadi in obleganji so se rimske oblasti zavarovale z utrdbami in obzidjem, katerih ostanki so še zdaj vidni. V srednjem veku je Ajdovščina za nekaj stoletij izgubila blesk in veljavo. Prehitelo jo je bližnje naselje na utrjenem griču, Križ, ki je bilo bolj primerno za gospodarski okvir in težnje fevdalne družbe. Sedanja vas v soseščini Ajdovščine je
v tisti dobi dobila celo mestne pravice.
Vzpon Ajdovščine se je vnovič začel v zač e-
3
tku šestnajstega stoletja, ko ji je naraščajoča blagovna iznenjava omogočila pridobiti pravice trgovske-,ga•središča. Njen pomen je še bolj narasel v osemnajstem in zlasti devetnajstem stoletju, ker se je mlada kapitalistična trgovina lahko najbolj hitro razvijala v mestu ob veliki cesti. V Ajdovščini sta začeli cveteti trgovina in obrt, postajala pa je postopno tudi upravno središče tega dela Vipavske doline. Leta 1842 je začelo v mestu poslovati sodišče, ki so ga preselili iz Križa.
Razen trgovine in obrti je gospodarstvo napredovalo tudi s ustanavljanjem številnih industrijskih podjetij. Tedaj so se razvile predilnica, ki je bila prvo tekstilno podjetje na Slovenskem, dalje nekaj žag, topilnica železa in bakra, mlin s pivovarno in tovarno papirja in podobno.
Kapitalizem je oblikoval ta podjetja in sploh razvil gospodarstvo v Ajdovščini na znatno raven. Toda zavoljo učinkovanja lastnih protislovij je pozneje uničil mnogo sadov in truda in žrtev ljudi. Kot boleč spomin na kratko obdobje razcveta v prejšnjem stoletju je ostalo le nakaj manjših žag ter o-brtniških in drugih delavnic.
Zgodovina venomer snuje in prinaša novosti, staro in preživelo se umika boljšemu in primernejšemu, Ajdovščina je zrasla pred davnimi časi in zdaj stoji lepa in oplojena z najboljšo dediščino preteklosti. V narodnoosvobodilnem boju jo dejavno sodelovala pri prizadevanjih za zmago•zgodovinsko neogibne socialistične družbe. Zgodovina nove Jugoslavije je Ajdovščini prisodila veliko priznanje: v tem
i
mestu je bila 5. maja 1945. osnovana prva Narodna vlada Slovenijo.
Šele v svobodi so se Inhko uvel.jovile vc-.like tvorne sile in ustvorjolne sposobnosti ljudi. Povojni rosvoj je tudi Ajdovščini prinesel	enogo
novego in v gospodarskem ter družbenem življenju nostojnjo se smeroj, drugo zo drugo, nodnljnje spremembe, Sas, ki v njem živimo, je na stezaj odprl vrata napredku in večji blaginji ljudi.
Tekstilna tovarna v Ajdovščini je eden sadov ustvarjalnih teženj dežele, postavljena na tradicijah nekdanje ajdovske-predilnice, ki so jo osnovali leta 1826. Bila je prva na Slovenskem za tedanje rezmere velika tovarna z obsežnim poslovanjem in številnimi delavci. Že leta 1375.je , denimo,zaposlovala nad 8oo delavcev, a nekaj desetletij pred ukinitvijo celo več kot tisoč.
Predilnico so leta 1932 v znanih okoliščinah zaprli. Stroje in tehnične potrebščine so odpeljali drugam in mnoge družine ajdovskih delavcev so se nenadoma znašle v bedi in pomanjkanju. Razšle so se pc svetu, za delom in kruhom. Precej delavcev se je poslej zaposlilo v drugih slovenskih tekstilnih tovarnah. Mnogi so že v pokoju in preživljajo jesen svojega življenja, pr enokateri pa še delajo.
TKALNICA - TEMELJ DANAŠNJEMU KOMBINATU
Povojno obnavljanje porušene in izropane domovine je zajelo tudi Ajdovščino. Odstranjujejo se sledovi krute preteklosti. Ajdovščina mesto v svobodni deželi delovnih ljudi, se z velikimi koraki
približuje sreči in blnginji.
Tekstilne toverne v Ajdovščini je sed us-tvorjaInege polete družbe. Podjetje se je razvilo na tradicijah' nekdanje predilnice, ustanovljeno pa je bilo-1, decembra 19'-S. leta,
S pripreveni so začeli v začetku leta 1949. Preurejati so začeli del obratov nekdanje predilnice. Teže je bilo dobiti stroje in drugo opremo. Na nove stroje se ni mislilo5 zbrali so store in izrabljene stroje, različnih, znank in tehnoloških svej-stev, ki so jih druga podjetja izločila iz obratovanja.
Januarja 1949. leta so začeli montirati prve stroje. Avgusta so stekle prve statve. Po se-dennajstih letih je bila v Vipavski dolini obnovljena tradicij« tekstilne industrije.
Proizvodnja je naraščala z novimi stroji, ki so jih vključevali v pogon in z rastjo strokovne izurjenosti, Z usposabljanjem kolektiva ter z nonohnir' dopoljnjevanjem strojnega parka je ta obrat dosegel zavidljiv razmah, saj je danes v pogonu 289 statev, od tega 57 avtomatskih.
Dinamična rast tekstilne tovarne v njdova-ščini se jo prepričljivo odrazila tudi pri naraščanju zaposlenosti. Proizvodnjo v tkalnici je začelo leta 1949 razvijati 60 delavcev, v začetku tega meseca, pa je bilo v tem obratu zaposlenih 33o delavcev in uslužbencev. Zaradi specifičnega značaja proizvodnje je delovna sila v glavnem ženska.
Naglasili smo, da j c tovarna oblikovala svoja osnovna sredstva s starimi že precej izrabljenimi stroji in opremo. Ali je tedaj sploh mogoče dovolj oceniti uspeh kolektiva, ki jo v zadnjih letih dooe-
gel, cin tknlske stroje izkoriščajo 80 ^ in v posameznih mesecih tudi več. Strokovnjaki poudarjajo, da je tolikšen obseg zboljšanja dejansko največja možnost
pri tkalskih strojih, kakršne imajo v ajdovski tovarni.
Pestrost in kvaliteta je naraščala sočasno z naraščanjem proizvodnje. Gibanje proizvodnje pa nam posreduje naslednja tabela:
"Pr o i z v o d'h j a t k a 5 .n i boj ”‘Pro i iTp r e dilnlcej
L e t o!

v tekočih metrih
v m
2
Pr oj n
1949	1 1 j		112,000 |	. 76,, 000
195 o			1,088,000 ;	,9o4.000
1951	i l » f t !		1,460 c 000 j	1,10 6. ob 0
1952			2 722„cooj	2,ol2,000
1953			3,165.000 j	2 >. 5 38.000
1954			3,426.oooj	2 5 79-8.000
1955			4,o45.coo \	3,198.000
1956			4,294„000!	3,5o8.000
1957			4,391- 000 !	3,603.000
1958			4,526„oooj	3,545.000
1959			4,65c »000 j	3,792.ooo
196o			4,637.508 |	3,851.000
1961			4,267.ooo|	3,617.coo
1962			5,o71> 0001	4,253,000
1363	(c	LO	31 ,X)3,817.000}	3,195.000
f
n_____________:j
-••1,0 05.187 i 1,536.859
Sočasno z naraščanjem proizvodnje se je seveda dvigal tudi bruto produkt. Gioanje bruto produkta od 19-19-dalje prikazuje naslednja tabela.
Leto	f t —1——- 1 ? f 1 t i i	Vre d n c s t v d i n .a r j ih
1949		2,418.ooo,-
195o		22,o64,145
1951		385,283.064
1952		754,417.712
1953	i l	958.615,656
1954	t j	768.141.771
1955		l.o86.54o.321
1956	1	1.132.993.691
1957	! 1 |	1.144,225.911
1958		1« 2o2,o3o.881
1959	f 1	1.275,581.581.
1960	J	1,254.94-:-. 289
1961	!	1,1o9.171.183
1962	j	2,ool.lSo.339
19 63(ao.3o.IX.)	1,7 37.373.647
;_______________________________________
+ Proizvodnja preje in colctni dohodek v letu 1962 vsebujeta le poslovanje predilnice zn II polletje.
Enstoča proizvodnja je v dobršni meri tudi sad številnih tehnoloških zboljšav, boljših delovnih pogojev in zlasti nagrajevanja po učinku dela. Tovarna je s kooperacijo oz. storitvami omogočila o-bratovanje mehanične tkalnice "Metka" v Senožečah in tkalnice "Okroglica" v Dombravi pri Volčji dragi.
Za razvoj tkalnice je bila posebnega pomena nova barvarna, ki je bila izrečena svojemu namenu 6. novembra 1954. Brez nje, razumljivo, ni moč barvati preje in tkanin in tudi ne izdelovati pestrejših vzorcev blaga. Naša barvarna je sicer skromnega obsega, toda ena najbolj čistih in moderno o-pr eni j enih v Sloveniji. Je v novem poslopju in obstoji iz avtcnatičnih žigrov in aparata za barvanje preje. Oblikovanje popolne tehnološke podobe ajdovske tekstilne tovarne pa je terjalo še ureditev ostalih naprav in delavnic za vzdrževanje strojev in opreme. Danes so vzdrževalne delavnice v novem čistem in svetlem prostoru ter opremljene s sodobno o-pr eno.
DRUGO LETO OBRATOVANJA PREDILNICE
To je rod, ki nadaljuje tradicije tekstilne industrije v središču gornje Vipavske doline. Potem
ko so po priključitvi zgradili tkolnico - glovne nej-nike m njeni rozvojni peti sao pojasnili v prejšnjen poglavju - je lil kolektiv kouaj m začetku poti.
Tkalnica je lila smo prva etapa, on olrat v okviru tekstilnega kcnlinata , ...ki ga razvijareo v nošen nestu. Predilnico jo lil torej nov neposredni snoter. Načrti za zgraditev predilnice so lili seveda čisto praktične narave. Ne gre zgolj za tradicijo, čeprav tudi to ni Ir oz poneno. Zgraditev predilnice so narekovale predvsen raznere v nagi tekstilni industriji, ko preje skoraj nikoli ni dovolj. Upoštevali so nadalje potrebe lastne tkalnico in ugodne obete na tržišču, kjer prodaja tekstilij hitro narašča.
Zelja po lastni predilnici so jo porodila kna lu po vojni, na prelonu 194-5/19'''6. leta. V tedanjih okoliščinah pač ni lilo noč pričakovati, da lo zamisel kna1u uresničena.
Toda 1954-. lota so pričeli izdelovati investicijski elaborat, leto pozneje pa je lil elaborat gotov in predložen pristojnim organom v pregled in o-dolritev. Projekti imajo več avtorjev; gradbeno—arhitektonski dola elaborata je izdelal inženir Prago trnek iz Projektivnega biroja v Ljubljani s skupino sodelavcev; projekt elektronaprav je izdelalalo ljubija nsko podjetje Elcktrosignal; projektant klimatskih na prav je inž. Vili Berger iz Industrijskega biroja v Zagrebu; projekt tehnološkega Igla pa je izdelal inž. Donicelj iz Tekstilnega instituta Maribor„
Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za industrijo in obrt j c 12. februarja 1959 izdal dovoljenje za uvoz opreme, vtem ko je bilo komercialno soglasje Jugoslovanske investicijske banke izdano 13.feb.196o.
Sredi marca 196o, leta so predstavniki uvoz-
Q
kpccljctjn Toke is Ljukljono in strcloovnjeki zn tekstilno industrijo odpotovali v ZDA na razgovor o c dodelitvi kredita in nakupu strojev in druge tehnično o-prcne za predilnico v Ajdovščini. Z deli za novo predilnico so začeli v aprilu 1959, oprem pa je dospela is ZDA do 21. oktobra 196o.
Potlej se jo začela montaža; zamudne in sila zamotano delo, ki je trajalo dolgo noseče. Nastalo so nepričakovane težave in,dela so zaostajala za predvidenimi reki. Sicer pa o ten slede podrobnosti.
Med montaže strojev in opreme so morali nekatero načrte sproti spreminjati in jih prilagajati novim okoliščinam. Pogostne spremembo in čiščenje strojev sta terjala precej časa. V bistvu je šle, za pripravljalna dela, ki naj bi omogočila montažo strojev in opr eme.
Z montaže so slednjič lahko zaceli v začetku januarja 1961. leta. Primanjkovalo je strokovnih delavcev in drugega kadra, a so pomagale druge predilnice v Sloveniji. Prvi prstancev stroj jc začel poskusno obratovati 1. maja 1961, Štirinajst dni pozneje pa prvi mikalnik, raztožnike in pr cupr ojni stroj. Dela sc sc nadaljevala. Prvi eistilniški agregat je bil, n.pr. usposobljen sr odi .avgusta. Potlej so bile težave manjše in montaža je napredovala hitreje. V začetku septembra jo bilo usposobljenih že 2-v prstaneevih strojev,
1.oktobra 31, vtem ko je bilo 1.novembra montiranih žc 63 prstaneuvih strojev. Tc sc lopi uspehi, če dodamo, da so s .'Časno v novi predilnici polagali parke te ter opravljali napeljavo instalacij in dopolnilna gradbena dola.
Kot m en j eno so kolektivu pri montaži in izdelavi raznih nadomestnih delov strojev in opr eme .omagala
neko tein tekstilno in črugn pečjetjn. Tepi0, snhvnln Bonbožni predilnici in tkalnici Tržič, Mariborski tekstilni tovorni, Gorenjski predilnici v Škofji Loki in drugi n tekstilnim peči j et j en v Slovenji. Požrtvovalno so ponagala tudi podjetja: SGP "Primorje" v nj davščini , Elektre signal v Ljubljani, Klina v Celju, Splošno kovinsko podjetje v Ajdovščini, Goriško strojne tovarne in livarne v Novi Gorici, LIV v Postojni ter razna nanjŠa obrtna in druga podjetja.
Podobo in sncgljivcst nove predilnico v Ajdovščini bi nemara lahko najbolje ponazorili z nekaterimi podatki c montiranih strojih, in vgrajenih napravah.
Strojni park obrata je prilagojen zastavljenim načrtom za izdelavo sreunjefinih česanih oz. mikanih bombažnih, staničnih in sintetičnih vrst preje, cd Nm lo do Nn 7o. Predilnica je zategadelj ločena v dva v tehnološkem pogledu samostojna dela.
V čistilnici sta montirana dva Čistilna agregata s tremi batorji, nadalje obratuje So nikalnih, v s potrebnimi raztozalkami kot tudi z ustrezno pripi i-vo za 8 eesalnih strojev, 13 visekorazteznih pr eapr e-jnih strojev preskrbuje 72 prstančevih strojev, le-ti pa imajo skupaj 19.944 vreten. Po končanem predenju se preja najprej previja na križne navitke, potom pa prejo pošilj ajo v domačo: tkalnico os.zunanjim kupe. n.
Ob pregledu v njen notranji blišč, lahko najbolj nazorno doumemo njen gospodarski pomen. Tekstilno tovarna v Ajdovščini pridobiva m veljavi, njen delež v gospodarstvu komune narašča.
Navajamo nekaj podatkov, ki naj posredujejo gospodarsko in tehnološko podobo novega objekta.
Predilnica zavzema približno li.eoo n'~ površine. Tj jo prostoren, svet 1 in v vsakem oziru sodoben ob-
j okt. Predilnico je zgrcclilo SGP "Pr iu.cr j o" v Ajdovščini. Po velikosti ozirom znogljivosti sodi no četrte do peto L.osto ned slovcnskiui predilniconi.
Stroški so skuprsj z eprono znošoli približno 2oo nilijonov dinorjov. Te jo velik znesek, ki go je bilo težko zbroti. Stroške so finensirnli iz sredstev tovorne, občine Ajdovščine-, joriškegn okrnje, nedelje iz vire. v republike in federacije, združenih sredstev tekstilne industrije LRS ter dolone iz zunanjetrgovinske go kr oditc.
Kolektiv se vsoti zahvaljuje zn gnotno ponoč in z olivnia tudi javnin, političnin in družbenin dclnv-c on zn ves trud in požrtvovalno st pri zbiranju sredstev za zgraditev nove predilnice.
In zdaj nekaj c zmogljivosti nove predilnice. V njej lahko izdelajo letno okrog 2ooo ton bombažne, mikane in česano preje oz. preje iz umetnih vlaken. Preja rabi kot surovina za domačo tkalnico, vcčjidcl proizvodnje pa dobavljajo pletilnim podjetjem za izdelavo trikotažo.
Proizvodnja v tkalnici je pestra in vsebuje register najrazličnejših izdelkov, v predilnici pa sc, naspretno, proizvodnjo specializirali. Od celotno proizvodnje približno tretjine izdelane preje porabijo v domači tkalnici, dve tretjini pa sta na razpolago za zunanje kupce.
In z ■■ zaključek, kakšen je finančni učinek nove predilnice. Bruto produkt tekstilne tovarne v Ajdovščini sc je povečal z milijarde 2gg milijonov na okrog 3 milijarde dinarjev.
STROKOVNi, VZGOJm
Osnova za sodobno proizvodnjo je usposobljen
12-
k.idcr. Bros n j c.;ti nor., še toko uotlorni stroji nič no pcrrv.nj o. Zoto jo vedno Bolj potreben sistem tič en mein izobrošev njje kodrov zv delovne nest'>.
Izh:>jojoč iz tegn je bilo sprejeto 3.959.leto Uredba o organiziranju izobroževolnih centrov in na osnovi njo še Resolucija c strelce-vnet: izobraževanju .
Kolektiv tekstilno tovorne jo Ur o šib o, kakor
i
Resolucijo c strokevners izobraževanju pravilne .cenil in 11. X.196o. let , ustanovil Center s-: izobro-
žovanj o. To za podjetje ni bilo nič novega saj sc
/
že od 1952. leta d•Ij e organizirali vrsto strokovnih tečajev in tako usposobili za uspešno obratovanje.• potreben koder.
Z ustanovitvijo Centra se je to delo še bolj rozriohnilo. Prav posebne jo prišlo de izraza, ko je bilo potrebno usposobiti nove kadre zo nevc sc; pera-j oj c5i : ibr a t pr edilnice.
No zaposlovanje kvalificirane delovno sile pri novih strojih bi bilo nesmiselno misliti, ker je poč ni s:	imeli kje dobiti. Nevin delo v c c-n, ki s: še
de včeraj obdelovali morda z oral j o no pel ju, pa bi bi lo breh predhodnih temeljitih priprav nerazumljive izročanje strojev v upravljanje.
Dosedanji sistem izobraževanja predle ni zadev.. 1 j oval. Predvsem jo bil- potrebno veliko časa, preden se je predic'" usposobil^ za rokovanje s strojen. V Ajdovščini p so bile veliko potrebe po čimprejšnji in temeljiti usposobitvi .predic za somestoj no delo.
Rekli so sit Ne gr e več tako, do bi usposabljali sleherno prodico po p 1 lota in še več za delo pri strojih. No are več, da bi se učila marsikaj,
kar aima z »jetiiiii delom notetne- zveze, Priubevonjo . nora biti čimbolj sistematične in učinkovito. Zato nimamo nobeno potrebo več po ten, l-o bi naše delavke pošiljali v druge tovarne. Sami bomo rešili problem izobraževanja novih, delavcev.
K sodelovanju so povabili Zvezni center za inštruktorje tekstilne stroke is Kranja. Z njegove pomočjo se zasnovali program, izobraževanja novih delavcev, ki temelji na Čim racionalnejšem izkoriščanju Časa. Cilj pr čarama je skratka: Usposobiti delavke, da bomb s Čin manjšin napprou čim vcjč dosegla.
Priuoevanj e po novem sistemu je razdeljeno v tri stopnje. V prvem dolu se delavka spozna s tehnološkim postopkom predenja, v drugem delu sc pod nadzorstvom inštruktorja priuči vsem fazam dola na d el e vrt or.! mestu in v tretjem delu že ped na iz-r st vem inštruktorja upravlja delno ali pa cel stroj.
Ves ta postopek priučevanja traja štirinajst dni do trj tedne. Dalje pa si delavke sam*, razvijajo pri dobljeno hitrost ribev. Po troh tednih že samostojno poslužuje dva do tri stroje, ali približno 600 vreten.
Danes pa dveh letih obratovanja delajo v predilnici iste delavka kvalitetne preje, ter poslužujejo- 1-7 strojev, kar j o odvisno - d številko prejo.
Se pred začetkom praktičnega usposabljanja za proizvodnjo, so delavci, ki delajo v novi predilnici obiskovali uvajalni seminar, na katerem so se sečna hili s pravili podjetja, določili zakona o socialnem zavarovanju, varnosti pri delu, samoupravnimi organi itd. Skratka, spoznali so pravice in dolžnosti, ki jih bodo imeli v tovarni. Ze prej so jih strokovnjaki Zavoda DR Slovenije za produktivnost dela v Ljubljani
tudi testirali, W?.o da so se kar najbolj natančno seznanili s sposobnostmi slehernega delavca.
Fevi delavci so obiskovali tečaj med delovnim časom tako, da so bili štiri ure na predavanjih in po štiri ure na praktičnem .delu.
Tečaj je bil snovno zelo zgoščen. Posebej je bila natančno obravnavana snov za specializacijo za posamezna delovna mesta.
Z novim sistemom proučevanja delavcev za delovno mesto, ki ao ga uvedli v podjetju so usposobili v času od meseca maja do 29. novembra 1961. leta, ko so izročili predilnico svojemu namenu 189 delavcev in delavk, in s1c er:
4 posluževale! čistilnice bombaža
9 posluževalcev mikalniko
9 posluževalk raztezaIk
4	posluževalko česaluih strojev
9 posluževali*: predprojnih strojev 12 delavk za snemalno kolono
5	delavk za čistiIr o kolono
4	vlagalko
9 brigadirk
84 posluževnlk prstančnih strojev
5	prehodom v polno obratovanje, to jo v'tri izmene, je bilo potrebno usposobiti Še nekaj desetin.
novih delavcev, njihovi izdelki pa so na tržišču iskani z ozirom na njihovo kvaliteto.
Enak način proučevanja se izvaja tudi z delavci, ki stopajo na delovna mesta v obrat tkalnico. Tu jc v pogledu priučovarija so nekoliko bolje. V zadnjem času so uredili poseben oddelek o šestimi statvami, ki služi za vzorčno tkalnico, istočasno sc uporablja kot učilnica za poučevanju tkal]*.-novink.
Uspeh je prav gotovo viden, saj se tudi tkalka nc priučujo po cele leto in več, temveč jc po 12 tednih že z uspehom dela na štirih statvah.
Ob začetku organiziranega izobraževanja do danes je bilo prirejenih 46 tečajev in seminarjev, obiskovalo jih jo 1155 slušateljev.
Tečaji so bili različni od uvajalnih, strokovnih za delovno mesto, za HTV, RK, za podmoj-stre in mojstre predilnice, nadalje za mojstre in podmojstrc tkalnico je v toku sedaj itd.
Nemalo pozornosti sc posveča štipendiranju strokovnih kadrov. Do danes jo od skupnega števila 46 štipendistov že zaključilo študij 23. Nekateri izmed njih so podjetje zapustili in delajo s uspehom v drugih podjetjih in ustanovah v državi.
Uspehi izobraževalnega centra tekstilne industrijo so nedvomne zelo veliki. Rezultat so resnih prizadevanj ljudi, ki so vse svoje sposobnosti posvetili usposabljanju novih delavcev za razvijanje proizvodnje in doseganje večje storilnosti.
Tako naglo priučevanjc delavcev ima dvojni pomen. Na eni strani gospodarski, na drugi pa moralni. S tem, da sodelavci kmalu usposobijo za dele, jih ni treba imeti dolgo neproduktivno, obenem se pa tudi s toliko večjim veseljem posvetijo študiju, kor vodo, da bodo prizadevanja kmalu rodila pozitivne rezultate.
Tekstilna tovarna v Ajdovščini so bo tudi v prihodnjo razvijala. Predvideno je, da bo bodoči kombinat zaposloval kakih looo delavcev. Nalogo izobraževalnega centra bodo torej šo velike. Prepričani smo, da jih ho prav tako kot dosedanjo uspešno izpolnjeval.
OS VSEM NE SMEMO POZABITI NA LJUDI IN NJI-
IG
HOV A PRIZADEVANJA. 'lak hiter razvoj ajdovske tekstilne tovarne, ki danes praznuje 15-Ietnico svojega življenja, je razultat marsikatere odpovedi. Kolektiv se dobro zaveda svoje vloge in nalog v okviru vse nase družbene skupnosti in jih v celoti tudi veS kot zadovoljivo izpoljnjuje.
Dosedanji uspehi niso končni cilj kolektiva tekstilne tovarne v Ajdovščini. Morda bo to le trenutek oddiha sredi stalnih prizadevanj. Delovni kolektiv bo snoval dalje in uresničeval zamisli, ki imajo v vodstvenem in samoupravnem kadro že izoblikovano o-snovo.
Naloge so na dlani; odpraviti vsa ozka grla, pr*iti postopoma na izdelavo kvalitetnejših tkanin s čimmanj šini proizvodnimi stroški, da sc s tem zagotovi ugodna prodaja na domačem in inozemskem tržišču, nadalje postopen prehod na avtomatizacijo tkalnice.
Tak napredek je jasen dokaz zrelosti samoupravnih organov in vseh proizvajalcev, ki ne gledajo le od danes na jutri. Njihov pogled sc ne ustavlja ob težavah, ki se tu in tam pojavljajo, marveč je usmerjen naprej, v bodočnost... Ne domišljamo si, da nam je v teh bežnih vrsticah uspelo v celoti prikazati življenje in uspehe prizadevanj delovnega kolektiva tekstilne tovarno v Ajdovščini. Nasprotno! To so le omejeni izseki, ki bi nedvomno bili potrebni širšo in temo], ji te j še obravnave.
Prav je, da ob pomembnem uspehu ajdovskih tekstilcev, ko praznjujejo ovoj jubilej ne pozabimo na nekaj, kar jo bila osnova vseh sedanjih naših delovnih zmag. Pred dvajsetimi leti je zagorel plamen upora jugoslovanskih narodov. Goloroki so se dvignili proti sto in stolar at nadmočnemu sovražniku. Trdna vera v pravic-
noat borbe in v zmago sta premagali tanke in topove.
Med borci, ki so nam v gozdovih kovali lepšo bodočnost, so bili tudi številni delavci ajdovske tekstilne tovarno. Na svojih delovnih mestih seda.j nadaljujejo tisto, kar so začeli v gozdovih. In njihovi uspehi niso nič manjši, kot so bili tedaj.
Na. tem mostu naj Šo posebne poudarimo polet in težnje našega jubilanta 15-letnika direktorja to, Pavla Komenska, ki je od vsega začetka uspešno usmerjal in vodil kolektiv.
Z naporom in vztrajnim dolom mu je uspelo uresničiti velike cilje in željo vseh ajdovskih tekstilcev.
Oh tein lepem jubileju mu kolektiv iskreno
čestita.
Pravtako čestita, kolektiv desetletnikom:
Cigoj Milan, Klonilo Jožefa, Kompara Zofija, lisjak Mari jr., Samec Rožica, § trame c ljuba, S trame c Konrad, Tomaž .£<5 Rudi, Trčelj Jolanda, Vidmar Stanka, Nestercvie Brcda,