2IVL7EN7E IN SVET TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA ST. 11. V LJUBLJANI, 14. MARCA 1938. KNJIGA 1» elih tri, sto let so kolomiza/tor« ski narodi iskaili »Otokov« zaradi zlata Ln dišavin. Šale v drugi pcilovici XIX. stol. se je nenadno pojavilo vprašanje preobljudcnosti v Evropa. Na berlinskem kongresu (1875), ki je raz« kosal še nerazdeljene pokrajine na svetu, se je čudo o prenaseljenosti. Pe» reč pa je postal ta zadatek šele v pt»-čefcku na&oga stoletja. Zavojevalci na« vajajo dva nagiba, zakaj se hočejo polastiti tujih prekomorskih tal: širiti omiko in dobiti prostora za svoje iz« seljence. Prvi razlog, ki ga ni mogoče resno jemati, je prav za prav diplomatska puhlica. Če bi kaj zalegel, bi v kolo« niji postavili upravitelja, skrbečega za njeno korist, a povsod imajo nastav« 1 j enega upravnika, ki mu je mar zgolj metropola. Drugi razlog je na videz boljši. Obijiuditev novih predelov pa zahteva podnebje, prikladno belemu plemenu. S tem je izločenih dokaj na* selitvenih pokrajin. Pa še neki razvoj, star kakor zgodovina, moramo tukaj omeniti: domačdnski nacionalizem se pojavi, dežela se odtrga od metropole. To dokazujejo puneke (kartaginske) naselbine kakor tudi atenske kleru« bije. Angleži so pridobili za poselitev sveta več ko drugi narodi in prej. Po 150 letih so se take dežele osatnosvo« jile. Kanada, Novi Fundland, Novi Ze» land. Avstralija, Južna Afrika so po« sitali dominioni, kamor pride Anglež tako težko kakor tujec. Kot prejema« lišče človeškega prebitka so ti kraji zdrknili na ničlo. To je eden glavnih vzrokov za Londonsko nepopustljivost glede egiptovskega statuta, ■ zlasti gle* de indskega: po vsej sili hočejo ob« držati poslednji pokrajina svobodne priselitve. Poitailijančena Etiopija bi ustaviJa dotok angleških kolonov, za* to je Britanija tako verna paktu. Iz« gubati ne mara upanje na dogovor z negušem, sličen onemu, s katerim si je podvrgla Irak. Francija je manj bogata z naselitve« nimi predeli. Ker nima preveč nara« ščaja, se ne meni dosti za to. Vendar spaidata Severna Afrika in Gorenji Laos v to področje: tam je obilo na» seljenoev, katerim dela preglavice m a« rošiki in tunizijski nacionalizem na eni strani, na drugi pa anamski. Kakor Anglija, se drži Francija s sik) — kar WAа1СТ->гп«лп ZEMLJE: Italijanske tete korakajo ж eokrajlnl U&ka> л je vedno znak šibkosti. Nič bolje se ne godi Nizozemcem na Javi, Ameri* čanom pa na Filipinih. Pogostoma se koloni pridružijo domačinom, da iz« pod rinejo prvostolnico. Tako na Ma« nilji: bivši španski privandranci in ameriških priseljenci vzajemno skušajo vvashingtonsko vlado ob steno priti« sniti. Nemci so pred vojno doživeli pikro stvar: obe njih selišči — afriški Jugovzhod in osobito Jugozapad — sta kaj urno jela zoprvati mnoštvenemu doseljevanju Strogorednost german« skega tiska je pobožno prikrivala no« tranji razdor Pri vsem tem pa je bilo to nesoglasje tolikšno, da je Nemčija opustila kolonizacijo, navzlic ugovo« rom, ki jih je zastran lepšega venomer pošiljala v svet Njena gospodarska politika je imela tehten uspeh, zlasti v Aziji, ker je Berlin izjavil, da se ne bo vtikal v iztočne zadeve Hitler te« ga načel^ ni preklical. Ako poudarja nemške zahteve glede na kolonijske oplenitve v 1. 1919, mu gre predvsem za narodnostno vzhičenje. ★ Potemtakem smemo reči, da je iz» govor z obljudovanjem tako varljiv kakor s prosveto Ostane še tretje: iz* koriščanje prirodnih zakladov. To se bo držalo,' dokler bo Zapad gmotno močnejši — nekaj desetletij kvečjemu. Društvo narodov, čigar zgodovina kaže štiri gromke neuspehe: gospodar« sko konferenco v Londonu, razoroži« tveno konferenco, kitajskomiponski spopad, izstop Nemčije — je največ utrpelo v londonski konferenci (1925), kjer je hotelo rešiti vprašanje preob« ljudenosti. Tega zadatka ne more razvozlati noben narod zase, tu je treba mednarodnega sporazuma. Ali se bo dosegel? Tako hitro še ne: naroda še niso prepričani o svoji medsebojni odvisnosti. ( J. AL BELA SMRT K PETTNDVAJSETLETNICI EKSPEDICIJE KAPITANA ROBERTA SCOTTA NADALJEVANJE etrtega januarja. Scott in nje« govi štirje spremljevalci so danes opravila 23 km. »Tovariši, še 137 km do te« čaja!« In dr Wilson odgovarja: »Še sedem dni hoda, in ne smeš zmrzniti!« Bowers se smeje: »In potem bomo ob« sedeli vsi potni na zadnici sveta!« Ro* wensov humor je tovarišem pravo zdravilo. Celo beli Scottovi zobje se pokažejo za posinelimi ustnicami In tudi Oates, ki vendar trpi najbolj za mrazom, pravi: »In južni tečaj je naš!« »Je naš!« se smeje Scott in stopa г mogočnim korakom naprej. Vsak ko> rak jih bliža cilju. Po cele dneve divja južni vihar. Po cele dneve morajo pro« ti volji počivati. 15. jan si zapiše Scott z otrplimi prsti v beležnico: »Čudovita misel, da nas bosta samo še dva pohoda privedla do tečaja Še bornih 50 km. Moramo tja priti, naj bo, kar bo...« ★ Opoldne 16. jan. Dr. Wilson opiše z levo roko krog v zrak: »Vse to je Anglija! In jutri smo na cilju!« — Bo« wecs za vriska v gotovosti zmage. Te« daj se nenadoma ustavi: »Tam! — Cr» na točka!« Vse oči obstanejo kakor ukovane na čudne znake nekoliko sto metrov pred njimi. Oatee zagrabi kapitana za roko: »Črna točka!« Scott ne odgovori Nihče ne odgo« vori Brez besede, s pogledom na ril j stopaio naprej. Scottu utriplje srce. ka» kor da mu hoče počiti. Oates se ono« teče kot prvi nroti skrivnostn' lisi. Dr. Wilson se skloni, strmi na dolgo, dvoino sled v snegu, ki naravnost proti črni lisi na jugu. Oates jeclja brez glasu: »Sledo\r sani! Sledovi psov!« »Liudje so bili tu. Pred nami! Kapi* tan Scott, ljudje so bili tu — m pred nami!« Scott molči. Se sto metrov, polnih muke Potem stoje Scott in tovariš' okameneli in oledeneli pred nemilo« srčno gotovostjo, ki jim davi grla. Strašna gotovost, ki je še bolj mrzla od vsega ledu tečajnega pasa. goto« vost: Prepozno! Pred njim' vihra na drogu, ki je za« sajen globoko v sneg, zastava. Nor« voška zastava. Zastava zmagovalcev. C Soottovii tovariši strmijo mamo za* •ta v« daleč v brczbrežrko puščavo več« neg« ledovja. Scott se boče pokazati branega, s trepetajočim srcem tšče Uu to, dovtipne besede — a usta mu oeta« eejo nema. Vki; jih na svoji strani. neli, nazorani, rumeni obraz. Potem mu rake iz vlečejo beležnioo in pišejo: »18. jan. Sedaj smo nezvestemu cilju našega častihlepja obrnili hrbet Pred nami leži 1500 lan napornega potov a« nja — 1500 km brezupnega vlačenja fes?; \t ЛРИ^јл«:«- v тшттшттшттт - џ ^ t . f«* ... * ; /' - • Sr^-« "-m шшт '-i 9ШК Po takem ledov ju so mora H stopati člani Scottove odprave najzvestejše prijatelje svojega fivije« nja, in zdi se mu mahoma, kakor da čuje štirikratno, obupno vprašanje is najglobljih gkuhin njihovih are: »čermi ▼ac trpAjeeje? Cemu res trud? čemu?« Toda ne. Taiko pogumni možje ne vprašujejo. MisKjo le nanj, na svojega bednega, nesrečnega, krasnega, m ne« sebičnega vodjo. Nočejo ga pogledati Nočejo m« opraviti bolečine ia oči. Sedaj nd Samo eden izgovori usodno ime: »Amundsen!« Tedaj se Saott zbere. N jegov« bese« de Zvenijo trdo skozi mrtvi dan: »Nor vežani so nas prehiteli. Asnundsen je prvi ob južnem tečaju«. »Z mnogimi psi in sanmi in boljšimi pripomoči«, odgovarjajo. Fostajvijb si taborišče. Legfci so r šotoru k počitku in se delajo, kakor bi spali. Trudno so, oljevka šviga sem in tja. Kapitan Soott ne more zaspati. Se enkrat gredo njegovi pogledi preko tovarišev, pogledajo vsakemu ▼ zagre« sani — 1500 lun pomanjkanja, glada in mraza! Sanje mojih dnd — oj, z bo« garal« ★ Trideset kilometrov napravijo na dan, trideset ali dvajset kilometrov, od skladišča do skladišča. Dr. \Vilsom in kapitan vlečeta sani, ker sta še naj« bolj zdrava. Evans, Bowers m Oates korakajo poleg. Evamsov nos je zmrznil, bel je in trd, dva nohta sta mu odpadla Oate« su so zmrznile noge. Wilson toži o ostrih bolečinah v skoraj oslepelih očeh. 8. febr. zapustijo zgornje skladišče na ledniku. Tu je bilo na iaioet le malo zaloge. Do naslednje zaloge bo samo še dva dni hoda, meni kapitan. Oates pritrjuje in pravi, da imajo tudi racijo le za dva dni. Dalje! Preko ledniških razpok, preko snež« nih gričev in hribov. Preko nemih bo« lestnih krikov trpečega telesa Toda Wilson se ne upa več na krp« ije, ogromne otekKne mu pokrivajo stopala. Scott jih bodri: »Samo še 26 km do naslednjega skladišča!« Vlečejo se da« lje. Tedaj zapove Evans nenadno: »Stoj! Stoj!« Cemu: stoj! vprašuje Scott. Naprej! — A po sto korakih zapove Evans znova s kričečim glasom: »Vsi: stoj!« Ustavijo se. Kaj je to? vprašuje Bo* wers. Evans samo strese z glavo in sto* ji. Drugi stopijo naprej. Evans ostane zadaj. Scott postane nezaupen, se obrne — in tu leži Evans z raztrgano obleko, golimi koleni in rokami v snegu. Roke so zmrznile in i i oči bulji divji, tuj, grozoten pogled. »Evans!« prosi Scott. Tovariši so se vrnili in dvigajo izčrpanega moža. Duh se mu jc omračil. Po treh kora« kih se zruši dokončno. Vlečejo ga do naslednjega šotora. Evans takoj zaspi — in se ne zbudi več. Krovni častnik Edgar Evans je v noči 17. na 18. febr. 1912 umrl. Sedaj so seimo še štirje. Oates ne more več vleči sani, noge mu nc nosi jo več bremena telesa, zbadajo in žgejo, da hi bilo znoreti. Dva kilometra na ,uro je najskrajnejše, kar možje še zmorejo. \Vilson neguje Oatesove no* ge, kolikor je pač mogoče. Oates se zahvaljuje z napornim gibom skrčenih prstov in prosi tovariše: »Zadosti je. H. Freytag: POMLADANSKO DELO Hvala vam, toda jaa nt morem vod. Rešite sami sebe. Jaz ostanem. Pustite mi spalno vrečo«. Scott stoji presunjen pred ritmojst« rom: »Za božjo voljo, Oates, kaj pa mislite! Poskusite še enkrat. Še pol dneva. Ne pustimo vas! Ah smo mo* ril«? In če bi vas morali nositi na ramah! Oates!« — In ritmojster se vleče naprej. Ve in čuti, da mora za« volijo njega vsa četica v pogubo. Nje« govo trpljenje jih tira v smrt. Tega pa ne more da prenese. Večer je. Ritmoj« ster leže v šotoru m se poslavlja od tovarišev: »Pridite srečno domov, pri« jatelji. Zaspim, za vedno«. Toda zjutraj se je Oates spet zbudil. Zunaj divja orkan in vse furije pekla. Scott kliče. Oates pa prosi: »Pustite me, da grem malo na zrak. Bolje mi bo«. Scott dovoli in še ne ekiti, da je bila Oatosova prošnja laž moža in ju« neka. Oates zbere svoje odmirajoče, z«d» nje moči in požene svojo voljo ▼ or* kan, v smrt. Da bi tovariši ne bili v ne« varnosti! Scott in druga čakajo in ča« kajo, da se ritmojster vrne. Ta pa je že tisoč metrov od šotora s ponosno zavestjo v prsih, da je rešil tri človeška življenja s svojo smrtjo. Iti čez uro časa pokrije mehka snežna odeja fcrup« lo junaškega ritmojetra. D A L r w DOM A ZET H KoštiAlovi razpravi tega naslova (žis. 29. П, 36) lahko pripomnim, . Panorama z vagona je vsaik hip d/ragačna, vsak hip lepša. Ob vsej poti nas spremlja sH» kovit gorski svet, kalkor bi ga bila na* rava nalašč postavila tej krasni žofez« V Solnogradu čakajo tujca prvi hi« tlerjevski odposlanci, zastopniki podi« cije in carine. Vljudni so, nadvse do« stojni in prijazni, pri vsem tem pa skrajno natančni in redkobesedni Naj« bolj podrobni in samo strogo uradni so glede valut, ki jih je treba razgrniti pred njimi — po potrebi tudi ponov« no — prav do zadnje pare. Ko so se prepričali, da je vse v redu, izdajo vsakomur potrdilo, kaj in koliko je prinesel v novo Nemčijo denarja z naročilom, da mu samo to potrdilo omogoča izvoz morda preostalih vas lut, toda samo takšne in toliko, koli« kor so jo na lastne oči videli ob pri« hodu. Slišim, da so nekateri skušali ukreniti drugače; toda težko vest so imeli povsod s tistimi denarji, na vse zadnje pa so se zanje tresli, še bolj kot prej takrat, ko so zapuščali nem« ško mejo. Skratka, je pač tako, da sprevodnik razdelili najbolj zaspani ne« žni evet iz nabitega oddelka nižjega razreda v manj zasedene prostore vi« šjih razredov — brez pristojbine in doplačevanja. Ce je prostora dovolj, se lahko ustreže, je menil in spraševal dalje po željah. Če vse to ni bilo iz« jemno in urejeno tako le za čas, ko so v Nemčijo prihajali potniki iz vse« ga sveta — v znamenju olimpijskih krogov! Po nemških tleh vozijo vlaki precej hitreje kot pri nas. na progi med Sol« nogradom in Monakovim kar po 110 km na uro, tako da mine zadnji konec poti skoraj mimogrede. Monako« vo nima največjega kolodvora v Nem« čiji, toda tudi ta ogromna lopa s sko* raj 30 tiri. s katerih odhajajo in pri« hajaio vsak trenutek zelo natrpa« ni vlaki v vse smeri, napravi n^ majh« nega meščana mogočen vtis. V tem niški trasi za kulise. V jasni noči in blodem luninem svitu je pogled na to veličastno naravo, ki jo komaj moti lahno brnenje električnih motorjev, res tako očarljiv, da se človeku škoda zdi zamuditi vsak trenutek. In res jih tudi ni mnogo, ki bi med vožnjo v tem divnem alpskem predelu dremali izmučeni po klopeh ali sloneli ozlovo« Ijeni po kotih. TehnBBri muzej v Monakovem tujec med nemškimi cariniki ne bo dobil prijatelja. Lažje in z večjim uspehom se tujec približa tretji vrsti Nemcev, na katere zadene še po poti, železničarjem. Voz« ne listke pregledujejo po nemških vlakih le izjemoma in brez posebne naglice, zato pa vse bolj pazijo na potnikovo udobnost in razpoloženje. "" ' ni bilo malo primerov, da je mravljišču ljudi, ki begajo vse križem, prenašajo tako ali tako vse svoje pre* mičnine in iščejo prave poti in pra= vega vlaka, človek kar izgubi obču» tek, da bi bil samostojen. Močan 1jir1= ski val ga z ostalimi vred odnese pro* ti najbližjim vratom na cesto, kjer si šele lahko mirno usmeri korak po svoje. Seveda pa mora tudi tamkaj ži» vahno obračati oči na vse strani, ker ga bo sicer vsak čas odneslo pod av« tomobiil ali drugo vozilo. Kranjci smo v velikih mestih še zmerom nerode in nič ni čuda, če smo se tam po mona» kovskih trgih in cestnih prehodih več* krat raztrgali v dolgo vrsto, v kateri je vča&i manjkala kar polovica Sreča je bila, da je bilo v tistih dnevih po Monakovem precej slionih »velemest* niih«-tujcev, pa so naim organi, ki skr« bijo za red Ln disciplino po cestah, dobrohotno iin sproti odpuščali razne poskuse, da bi sredi tega vrveža hodi« K po svoje. DALJE IZ ŽIVLJENJA DAVORINA JENKA SKLADATELJEVO BIVANJE V PRAGI IN DRUGO PAVLE KALAN NADALJEVANJE - eseca Junija je zvedela slovenska javnost, da je Jenko pripravil novo zbirko svojih napevov. Skladatelj je objavil oklic13, v katerem -'sporoča, da se njegove »srbske, hrvatske in slovenske pesmi« op. 5 (moški zbor s klavirjem »Sablja moja«, samospev s klavirjem »Uzor« in moški zbor »Domočutstvo«1"*, že >tiskajo, iin bojo do konca tega meseca gotove«, in prosi »prijatelje in znance in vee ljubitelje narodne umetnosti, naj se potrudijo tudi naročnikov nabirati«; cena je 1 gld.; skladatelj opozarja končno še na svoj opus 4; kot naslov navaja: »Praga V&c-l&vskč namesti Nr. 13 u zlate husi«. — »Slovenski narod« 7 julija je oznanil, da je 5. zvezek Jenkovih pesmi »že prišel na svetlo in se more dobiti pri g. skladatelju«. Jenkov op. 5 je izšel torej sredi I87O. leta Z razprodajo pesmi avtor vsekako ni bi! zadovoljen. O tem, kako se »kupujejo po Slovenskem«, je dejal Stritar: »Na 5. zvezek se jih je oglasilo iz Slovenskega — ne — s t a se oglasila — dva, iz Ljubljane nobeden! Te date imamo iz njegovih (Jenkovih) ust.«14 Po omenjenem poročilu v »Slovenskem narodu« in po poročilu v »Besedniku« 10. julija je bival Jenko še vedr.n »u zlatš husi«, i7. noročil v »Triglavu« 29. julija in v »Novic'-« 3. avgusta 1870 pa je razvidno, da si je julija poiskal novo stanovanje »u arcivćvodi štčp^na«, naslov, ki ga že poznamo iz Jenkovega pisma Andreju Vavknu Kakor je pripomnil že Stritar, se je Jenko bavil v Pragi zlasti s Študijem instru-mentacije. O znanju, ki si ga je pridobil v tej glasbeni tehniki za svojega bivanja na čeških tleh, utegnemo sklepati po zamisli večjega dela. ki se ga je hotel lotiti v tem času. V mislih je imel namreč slo. vensko spevoigro, o čemer priča naslednji poziv: >t.G. Davorin Jenko) prosi vse tiste slovanske spisatelje, ki imajo dodelan kakšen libreto za spevoigro, naj bi mu ga poslati blagovolili v Prago: Vačiavskž nMiiestj u arćivevodi Stepa-na.«16 Tega načrta Jenko pač nikdar ni izvršil (zaželenega libreta najbrž ni dobil), znano pa je, da je kasneje kot ka-pelnik in komponist Narodnega giledali-šča neutriudoma ustvarjal na področju gledališčne glasbe16. Med drugim je uglas. bil pevske točke za Fiažgarjevega »Divjega lovca« v prervodu Nigrinove Toliko sem mogel doslej ugotoviti o Jenkovem bivanju na Češkem. Za trdno vemo torej, da je bil v Pragi v juniju, juliju in avgustu I87O. Ker je po »Slovenskem narodu« 20. avgusta 1870. oanačal »pisateljem, ki imajo dodelan kakšen libreto«, svoj praški naslov, je najbrž ostal tam še dobršen čas. Ko se je vračal iz . Prage v Beograd, se je ustavil na Dunaju, kjer je 5. novembra I87O. prisostvoval občnemu aboru akademskega društva >Slovenije«. O tem je takratni tajnik »Slovenije« jurist J. Krsnik (poznejši notar na Brdu, znani naš pripovednik Janko Kersnik) zabeležil v društveni zapisnik; »Počastil je zbor slavni naš rojak, slovenski skladatelj g. Davor. Jenko sč svojo nazočnostjo.«17 Doker se nam ne odkrijejo drugI viri, moremo o točnem času Jenkovega prihoda v Prago in njegovega odhoda od tam le ugibati. Skrajni meji dobe, v katero nam je staviti bivanje Davorina Jenka na Češkem, sta za sedaj 26. december 1869., ko je priredil koncert v Ljubljani, in 5. november 1870., ko je bil že na Dunaju. Po vsej priliki se je Jenko kmalu po 5. novembru 1870. vrnil v Beograd, kjer je kakor že v prerjtajih letih deloval kot Ло. rovodja18 in v začetku leta IS7I poetal »kapelnik i kompozitor Narod|Bog pozo-rišta«1*. u Na pr. r »Novicah« s Ам TL ЈшИЈа 1870, str. 200. 1,» »Domočutstvo« je znana pesem »Tiha luna jasno sije . . .«, M jo Je apeeml rano umrli Leon Bngekman (1841—186(2, prim. dr. šlebirvgerjerv članek ▼ Slovenskem biografskem leksikonu I, str. 169) in jo objavil s psevdonimom Nožarjev v »Novicah« 1870, str. 355. Napev ji je zložil skladatelj po lastni izjavi že v evojih dunajskih letih (g-L gl&sb.-knjiž. priogo >N0 vih akordov« 1910, str. 17). 14 »Zvon« I87O, str. З87. « »Slovenski narod« 1870, *t 96 (20. avgusta). 1« prim. Mantuami, r navedeni knjigi, str. 67-68; Koželj, v na ved. brošuri, etr. 12-14; Vladimir R. Đorđević: Davorin Jenko, Zagreb 1936 (ponatis iz »Svete Cecilije«), str. 7-8. 17 Zapisnik društva »Stovmlje« sa I I869-I876, sedaj v arhivu akademskega društva »Jadrana« v Ljubljani. 18 Tako je dne 22. decembra 1870 (po julijanskem koledarju) vodil petje na »se-lu« beograjskega visokošolskega društva »Pobratimstva«. — Kolik ugled je imel naš rojak med Srbi že v tistih časih, kažejo na pr. naslednje vrstice v poročilu o »besedi«, ki jo je priredilo »pevačko društvo beogradsko« dne 5. aprila I87I (po jul. kol.):' »Pevanje na ovoj besedi tovede. no je pod upravom čuvenoga Davorina Jemka, čije su pesme več postale dragocena svojina svih slovenskih (slovanskih) pevača ... .O svršetku besede publika je naročito izazvala i pozdravila Jenka, koga bi smo s najviše prava mogli nazvati slo. venskim slavujem« (Prim »Mlada Srfoa-dija« 1871, str. 15-16, 128. 110-111. 19 Đorđević, v naved. spisu, str. 3. STOLETNICA PANTELEGRAFA Tribune de Genčve je (14. XII.) v dolgem članku poročala: »Italija obhaja stoletnico pomembnega izuma, kakršen je bil pantelesraf skromnega in milega duhovnika Casellijac. Toda zaman iščem povoda za kako stoletnico pri Giovanniju Caselliju (25. V. 1815 - 8. X. 1891). Svoj list za Širitev fizikalnega znanja. »La Rekreazi-one« je osnoval 1854. svojo iznajdbo kopirnega električnega brzojava pa dal patentirati 1855 na Angleškem in Francoskem. Na francoskih progah je bil nekaj časa v rabi. Doma pa ta Sienčan ni imel sreče: nemo propheta in patria. D. OSEMDESETLETNICA PROF. FERD. S E ID L A 10. marca t L ee slovenska kulturna javnost spominja osemdesetletnice staroste slovenskih naravoslovcev in geografov, Vladnega svetnika prof. Ferdinanda Seidla. Zaslužni jubilant je še na pragu svoje osemdesetletnice presenetil strokov, ne kroge s plodom dolgoletnega znanstvenega opazovanja in raziskavanja, z razpravo o dinarskogorskem fćnu, ki jo je priobčil »Geografski vestnik« v 1. 1932, 1934 in 1935 in ki je izšla pravkar tudi v ponatisu. To je najboljši dokaz, koliko du. ševne sile in nepremagljive ljubezni do znanosti je ostalo prof. Seidlu đo poznih let njegovega z delom izpolnjenega življenja Sedanji jubilant se je rodil 10. marca 1856 v Novem mestu, tu dovršil osnovno šolo in gimnazijo, na graški univerzi pa študiral prirodoznanstvo. Od 1. 1887 do 1915 je služboval na goriški realki, od tega leta dalje živi v pokoju v Novem mestu Z veliko vnemo in obsežnim znanjem se je prof. Seidl posvetil proučevanju geologije, seizmologije in klimatologije slovenskih pokrajin Prav tako je raziska-val našo floro in spisal najlepšo knjigo, ki jo imamo Slovenci o rastlinskem živ. ljenju, namreč »Rastlinstvo naših Alp«. Največje in najpomembnejše njegovo delo je monografija »Kamniške ali Savinjske Alpe« (izdala Slov. Matica v 2 zvezkih). Iz Širšega področja naravoslovnih ved in naravoslovne filozofije je objavil v goriški »Vedi« in v ponatisu »Mehaniko duševnega delovanja« in »Moderno izobrazbo«. Prof. Seidl je tudi prvi opozarjal našo izobraženstvo na nove fizikalne pojave in s številnimi članki prispeval njegovi svobodoumni usmerjenosti Nekatere njegove znanstvene razprave so izšle tudi v tujih znanstvenih revijah. Zaslužnemu jubilantu: še na mnoga leta! —o. IZ LITERARNEGA SVETA JACQUES BAINVELLE 9. П 1879 - 11. II 193« Po dolgem bolehanju je preminul od. lični zgodovinar in pisatelj, ki je lani 28. marca dobil sedež v Francoski Akademiji po rajnem Raymondu Poincarčju. S svojim 20. letom je dal na svetlo prvi svoj spis: Ludovik H. _ Bavarski, o katerem se je kritika Izjavila, da je mojstrski začetek. Pozneje se je bavil z vsemi aktualnimi vprašanji iz diplomacije in finance Bil je med pomembnejšimi u.^anovnlki pokreta Action francaise. Nekaj njegovih del: Le coup d' Agadir et la question d' Orient, Comment est nee la ršvolution russe, La guerre de 1' Italie, Bismarck et la France, itd. Zadnji njegovi knjigi sta Zgodovina HI. republike in Diktatorji. D. COMTESSE DE NOAILLES Književniki na Francoskem se pripravljajo, da bodo sijajno proslavili obletnico smrti grofice Noailles, o kateri je svoj čas poročal »Žis«. Pesnica je bila tako blaga ko skromna. Neki dan so jo prosili, naj napiše nekoliko vrstic o sebi. Ker je šlo za album, ki bi se prodal v dobrodelne namene. ni mogla odreči. Zapisala je; »Nisem dovolj duhovita, da bi bila navihana, in predobro вгсе imam, da bi bila zlobna«. NOVE KNJIGE IN REVIJE ZDRAVNIŠKI VESTNIK, 1. VIII. šty 2. Na uvodnem mestu je priobčena razprava univ. asist. dr. Marije Goropevšek o obolenjih žolčnega mehurja. Vodja rontgen-skega zavoda drž bolnišnice v Ljubljani dr. Al. Kunst, poroča o »Rontgenski terapiji raka«, ki je v prvi vrsti bolezen civiliziranega človeka. Dr. Kunst ugotavlja, katere rakaste tvorbe so danes ozdravljL ve. Pogoj za pozitivne uspehe sta pa zadostna množina radijskih soli in najmodernejši rontgenski pristroji. (Glej članek »Nov uspeh rentgenske tehnike« na str. 174). Dr. Minaf poroča o »Organizaciji bolnišnic m zdravniškega stanu na Angleškem«. Njegovi vtisi s (potovanja v London se bodo nadaljevali. O vprašanju ljubljanske bolnišnice sta spregovorila v tej številki resno besedo primarija dr. V. Meršol in dr. L Ješe. Oba referenta bi zaslužila, da se sesnanijo z njima vsi odlični činitelji. Slede zanimive rubrike o stanovskih vprašanjih naših zdravnikov, iz medicinskih časopisov, o novih strokovnih knjigah in vselej interesantne drobne novice. — Številki je priložena >Evgenika« ld jo ureja dr. B. škerlj. — V »Zdravniškem vestniku«, ki je namenjen seveda predvsem zdravnikom, naj ve tudi laik. intelektualec mnogo pouka, le, žal, da je jezik tako neslovenski. — »Zdravniški vestnik« izhaja desetkrat na leto. Letna naročnina za nezdravnike je 90, za medi-cince pa Din 50. Naroča se pri upravi na Golniku. RAZORI, list za odraslo mladino, 1. IV., febr št. Izmed zanimive -»sebine omenjamo odlomek iz romana o Prešernu »Gradove svitle zida si v oblake« (lika Vaštetova), obisk pri pisatelju Miranu Jarcu (Tone Seliškar). List izhaja desetkrat na leto in stane celoletno din 30 Ureja ga Tone Gaspari, ravnatelj meščanske šole na Rakeku TEHNIČNI OBZORNIK NOV USPEH RENTGENSKE TEHNIKE Odkar uporablja medicina diagnostično zelo učinkovite rontgenske svetlobe, obstoji želja zdravnikov, pa tudi bolnikov po praktično uporabljivi rontgenski cevi, ki bi jo bilo mogoče prenašati kar od bolnika do bolnika. Ker prva leta po odkritju x žarkov le-teh na področju interne medicine še niso uporabljali, bi v primeru praktične izvedljivosti te želje že koj spočetka ne bi bilo treba dragih rontgenskih institutov, ki so v nemali meri zavrli razvoj tega koristnega pripomočka. Električna oprema rentgenskih institutov je namreč zahtevala vse do najnovejše dobe obsežne prostore. Navzlic tem zaprekam gornja želja ni bila več zapisana pozabi. Saj se je venomer znova pokazala potreba po premakljivi in prenosljivi napravi za proizvajanje te prodorne luči. Saj je pri vedno bolj naraščajočih prometnih nezgodah in pogostih kostolomih mnogokrat zelo otežkočen prevoz ranjencev. Razen tega pa le pregled z rentgensko svetlobo umesten vselej preden napravimo bolniku zasilno obveza To velja še prav posebno v primeru vojne. Dokler so imele rontgenske cevi obliko krogel s premerom 20 do 25 cm, je bila osrednja zahteva zdravnikov naperjena na zmanjšanje cevi, s katero bi se vzporedno zvečala zmogljivost žarkov in čas eksponi-ranja. Toda ko je bilo po zaslugah Lilienfel-da in Coolidgeja rešena ta zahteva, se je znova pojavila stara želja po zgraditvi cevi, ki bi jo bik> mogoče priključiti na sleherno SI. 1. natikalo. Ker je po dosedanjih izkustvih fizike nemogoče proizvajati x žarke z električnim tokom običajne nizke napetosti je pač ob sebi razumljivo, da mora biti med cev in natikalom vključen transformator, ki napetost toka primerno zveča. Orisani problem je rešila sodobna tehnika na povsem nov in zanimiv način.Ustvarila Je kovinsko »rontgensko kroglo«, ki ima velikost človeške glave in ki vsebuje obenem SLS. transformator in cev. Učinkovitost te najmanjše doslej zgrajene in za praktične medicinske svrhe uporabljive rontgenske cevi, ki je le 12 cm dolga (gl. si. I) je izredna in bo praktičnemu zdravniku služila pri takojšni in pravilni oskrbi ranjencev. Tudi v klinikah se bodo okoristili z novo cevjo ter z njo nadzirali potek zdravljenja; dentistu pa bo omogočila ostro slikanje zob in če-Da bo slika, ki si jo bomo ustvarili o novi rentgenski krogli tem popolnejša, prinašamo še dvoje slik. Na prvi vidimo cev na delu v reševalni postaji, na drugi pa fotografiranje roke. Na poslednji sliki drži zdravnik v rokah stikalo, ki je združeno s pripravo za samodelno uravnavanje osvetlitve. (trna) PRAKTIČNE NOVOTE Vrtno delo brez nevarnosti Vse veselje do vrtnega dela vendar ni brez nevarnosti ва naše zdravja. Revanalft zam in boleča kolena so precej razširjena bolezen med vrtnarji,- kajti vsak ne prenese, da bi pri saditvi iin pletvi klečal po cele ure na vlažnih tleh ali da oi se pri či_ ščenju stezic opiral s kolenom ob trdi gramoz. Marsikatera bolezen je nastala po tem. Lahko pa se zavarujemo pred temd nevarnostmi če si omislimo »ščitnike za kolena« iz gume, ki si jih privežemo pod koleno. Ti ščitniki so debele gumaste plošče, vnanja stran je iz močne rebrasrte gume z mehko oblogo iz gobaste gume. Pritrdimo si jih z jermenom, kakor nam kaže slika, in nas to v gibanju nrav nič ne ovira. Ne mraz, ne umazanošt, ne vlaga ne morejo potem človeku nič. Razen tega nam pa ščitniki varujejo še obleko Citanje med vožnjo In hojo ni zdravo očem. če smo se navadili čitanja ▼ vlaku, hotno kmalu dočakati motnje T vidu. ss \ Л И H PROBLEM 150 M. BaruJin Mat t dveh potezah Rešitev problema 149 1. Dg3—hI. Mojstrsko delo pokojnega mladega Poljaka, ki je bil tudi v praktični dgri zek> močan. ZA BISTRE GLAVE 210 Lovca in psi Lovca A ki B sta se srečala, pa je dejal A: »Daj mi enega svojih psov an jilh bom imel dvakrat toliko kakor ti«. — Nato B: »Ne, rajiši daj ti meni enega svojih, potem jilh bova imela enako število«. Koliko psov je rael vsak? 211 Raznovrstna delitev Na koliko različnih načinov je mogoče razdeliti pet sadežev laoniih vrst med dve osebi? t Rešitev k številki 209 (Cudima oporoka) Stara dama je imela samo tri dediče, namreč svojega moža, svojega sina in svojega vnuka, torej drva očeta in dva sinov«. REŠITEV CAROVNEGA ŠTLRJAJCA v št 8. oj Ida, adijo; robat, tabor; operi i repo; divan na vid; M^laga, labora, garaža. Pravimo in v pravem, času so posiali rešitve; Fr. Osrecasar; Iva Kota; Jurij su-шег; V. Štambov; Mirko Ko Da v; V&K.osia_ va Bricelj; Kvgen Rijavec; matija Roae; N. Koritruk; SL Pertoc; M. Košir; J. Meh. le; R. Zorko in B. Jordan vsi iz Ljubljane. Jož. UnK, Zg. Šiška; Berta Fritz, Tr. bovlje; Marija Krajger, Nelly Koštial, Marjana Kastelic in K. Bernik, vse v No. vem mestu. Štefka Lednik, Iv. Burdian in Anton Hribernik (? J, vsi v Celju. Angelca šarb, Vladimira Mejak obe v Gornjem giadu. Val. Ravšelj, Mozirje; Lizika Pe-triček, Žalec; E. Podipečan, Ljubno ob Savinji; Franc Horvat, Kančevci (SI. Krajina) in Miroslav Iskra v čakovcu — Za nagrado je bil izžreban R. Bernik, ki naj sporoči točen naslov. KDO ZNA ODGOVORITI? Pod vprašanja s tem naslovom v zadnji številki je tiskarski škrat samovoljno spremenil datum, ki se mora pravilno g! a. siti: 14. marca. Zato naj pošljejo naši naročniki svoje odgovore na vprašanja naj. kasneje do 14. marca t L »Le pridna bodi in lepo spi! Mama gre na koncert in po treh urah bo spet doma!« »Mama, mene je tako strah! Ali ne bi mogla Tončka ostati pri meni v sobi?« »Ne, dete moje! Tončka mora v kuhinji lupiti krompir. Le nikar se ne boj — tvoj angel varuh je pri tebi!« »Mama, ali bi me ne mogla raje varovati Tončka, angel varuh pa naj bi lupil krompir?« UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF tUBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JEZERSEK Uredništvo ln uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4.—, po nunatolclti dostavljena Dim 5__r