n	f
Wl
Pošinina plačana v gotovini
DRUŽINSKI
Ljubljana, 7. decembra 1939,
Demokracije prišepajo z me rom dve leti za diktaturami.
»0RU2INSKI TEONIKi
ihaja ob Četrtkih Uredrilitvo In upravi v I jubljant, Miklošičeva cesta St. 14/111. Poštni predal #t. 345. Telefon §fc. 83-82 Račun poStne hran. v Ljubljani St. 15.303. Rokopisov oe vračamo, nefrankiranfh dopisov ne sprejemamo. Za odgovor le treba pritožiti za S d*n mamk.
NAROČNINA
!/h Uta 20 din, */• Uta 40 din. vse lete 80 din. V Italiji na leto 40 Ur. v PraiielJI 70 franKv v A mer tki 2*/» dolarja. Drugod sorazmerno — Na ročnino le plačati maprej.
Stanley Baldwin
■i predsednik britansko vlade naslednik Macdonaldu in prednik Chamberlaina
Baldwi»e, tiste Baldwine, ki so sami priznali, da racajo dve leti za diktaturami. Toda zdaj, ko so se odločili za vse, morajo pri tem tudi vztrajati. Polovičarstvo je zanje katastrofa. In koketiranje z Nemčijo, pravijo ameriški listi, je polovičarstvo.
Kaj pravijo v Ameriki
Svetovni tisk ugiba, kakšna bo reakcija na sovjetski napad na Finsko. Dobri ameriški poznavalci angleške Politike napovedujejo, da bo Chamberlain na koncu koncev ostal zvest svoji monakovski politiki in da se bo skušal z Nemci sporazumeli proti Rusom. Po njihovi sodbi računa s tem tudi Rusija in zato si skuša zdaj po receptu, ki se je Nemčiji tako dobro obnesel, čim več nagrabiti, da bo imela lažje stališče, ko se bo slika obrnila.
Časnikarji, ki postavljajo gornjo tezo, trde, da je najnovejši Halifaxov
Italijanska javnost
praV nič ne prikriva svojih simpatij do Fincev. V Rimu in drugih velikih mestih so študentje priredili velike manifestacije za Finsko in demonstracije proti sovjetski Rusiji.
Poznavalci razmer trde, da v italijanski zunanji politiki ni izključen senzacionalen preobrat.
Nemško gospodarstvo
. Popoio di Rema je napisal 24, novembra:
Poostrena blokada zaveznikov ho skoraj popolnoma zadrgnila nemški j izvoz po morju. Nemško gospodar- j stvo bo od tega zelo trpelo, ker ne bo več dobilo dragocenih surovin, ki si jih je dosle) kupovalo z devizami, dobljenimi z izvozno trgovino.
lil Anglija kupuje v Jugoslaviji
Zadnje dni je Velika t«-;' > lija ku-f aSjitaft Sj* Ž	„	'aN	pila Pr> nas blaga za 3J jiiiijonov
dinaijcv in ga plačala s tunli. V go-spodarskih krogih govoie: da je to .///Jf	&	I	šele začetek živahnejše trgovine med
Anglijo in Jugoslavijo.
Podobno bo oživela tudi naša tr-Novi finski zunanji minister Tanner govina s Francijo. V ta namen se je ni mogel preprečiti vojne, čeprav velja pripeljala v Beograd posebna fran-za Staljinovega osebnega prijatelja. coska komisija.
Pogled na finsko prestolnico Helsinki
(nekdanji Helsingfors). Mesto so Rusi že nekajkrat bombardirali.
17. tehničnih vzrokov smo danes izpustili Observerjev zunanjepolitični pregled. — Uredništvo.
?
Pristanišče v Hangiiju, na južnem koncu Finske, kjer so Rusi hoteli dobiti oporišče za svojo mornarico. — Na desnj:	Finski vrhovni poveljnik
maršal Manne rheim v pogovoru z vojnim ministrom Niukkanenom. — Spodaj: Oddelek britanskih vojakov koraka v utrjeno postojanko blizu britanske fronte na Francoskem.
govor najboljše potrdilo, da Anglija res koketira z Nemčijo. Toda Amerika hkratu stvari: če bo London to pot nasedel, ne bo več izhoda iz katastrofe. Zakaj, v Londonu morajo vedeti, da Hitlerju ne gre za polovičarstvo, ampak za vse. In »vse« pomeni pri njem: konec britanskega imperija.
Iz sedanje vojne, piavijo v Ameriki, ni več izhoda. V tej vojni gre na obe strani za vse. Tragika sveta je, pravijo Američani, da je demokrata ska Evropa imela zadnja leta same
Churchilla
nekateri Angleži silovito napadajo zaradi izgub na morju. Posebno vneti so tisti, ki so poprej na ves glas simpatizirali z onimi, zaradi obzirnosti do katerih je baje Chamberlain Churchilla zmerejm odklanjal. (Oprostite, stavek smo morali zverižiti.)
Zadnje dni doživlja angleška vojna mornarica hude izgube. Churchillovi nasprotniki zvračajo krivdo na mornariškega ministra i	.-■>
J* ~	.	fr	fi“'v
<wa	tsn	y
h j <■ : ■: ■ .
11 zncunttoiu časa
United Press poroča:
Kako temeljita bo preselitev baltiških Nemcev, kaže že okoliščina, da bodo celo paciente neke nemške umobolnice prepeljali v Nemčijo.
VJBORC
.Sahbo/a}
Koivisto
>. Terijoki^ fKr&jstaitti
3JORKO.
ENIN6RAD
ORAHIENBAUM
18*1»
K rusko-finski vojni. Zemljevid na zorno kaže, kako blizu nekdanje pre stolnice poteka finska meja.
Angleški kralj Jurij VI. je prišel na Francosko čete inspicirat.
„AU vam {C ftlildai/ž. Uai ptinesd?,,
Sodeč po nabito polnih trgovinah v soboto in v nedeljo, je moral letos Miklavž kar pridno nositi darila. Posebno pri srcu so mu bile trgovine s čevlji in blagom. Človek bi menil, da zdaj še v vsemogočih nebesih primanjkuje te robe. Tradicionalni Miklavžev semenj je bil letos prav dobro založen. Dobil si vse, od konjiča, ki v r.. pisku pa do modernega tricikla. Fantiči so pa še zmerom najbolj navdušeni za lesene konjiče ali pa za lesene motorje, letošnjo Miklavževo novost.
V torek zvečer si med nalivi dežja slutil v avtomobilih in nekaterih hišah obisk Miklavža in rožljanje po/rkljevskih verig. Nedvomno se je Miklavž najbolje odrezal v drami. Že pri nedeljski popoldanski predstavi je prišel vabit otroke na Miklavže-.iipnje. Parklji so bili pa tako straho-■vitii da bi se jih še odrasel človek '*H$trašil, če bi jih srečal na samem rtn^proti večeru.
>- Poleg mene je sedelo dekletce, hodilo je menda v drugi razred. Že lato dni je vedela, kdo so Miklavž in kdo parklji, pa se je parkljev še zmerom nekoliko bala. Ko je zaslišala rožljanje verig,''se je nagnila k meni in me plaho vprašala:
TfOh, gospa, ali se lahko malo k vam stisnem, kadar bodo šli parklji mimo?*
V dnevnikih smo brali bolj alt fnanj duhovite polemike, ali naj otroke še zmerom vlečemo z Miklavžom ali ne. Menda pa strah pred parklji ni tako hud, da bi odtehtal veselje do Miklavža. Če že odrasli nimamo nikakšnih iluzij, zakaj naj bi jih tudi otrokom jemali?
Blagor vsem tistim otrokom, ki so »c v sredo zjutraj razveselili Miklavževih daril in ki še znajo nedolžno vprašati: it Ali ti je Miklavž kaj prinesel?<
Kronistka
V času brezobzirne vofne na moriu...
Kaj pripovedujejo naši brodolomci s „Carice Milice"
Člani posadke se dobro počutijo in so izjavili, da bodo, kakor hitro se nekoliko odpočijejo, spet odšli na morje
Politični iedei
Uredbo o popisovanja žita in moke
je predpisal ministrski svet na predlog trgovinskega ministra. Uredba določa, da morajo vsa podjetja, ki se bavijo s trgovino žita in žitaric, voditi tako imenovano »žitno knjigo«. V to knjigo morajo vpisovati prav vse vrst« žitaric in moke, ki gredo skozi njihova podjetja. To so pa obvezne storiti le trgovine, ki imajo več ko za 2000 kil omenjenega blaga v prometu vsak mesec, torej tudi mlini in prevozniška podjetja ki imajo opravka s te vrste blagom. Vsi obvezniki morajo do 10. v mesecu poslati izpisek blaga upravni oblasti. Kdor se ne bo ravnal po uredbi, bo kaznovan. Uredba je stopila v veljavo z dnem, ko je bila objavljena v »Službenih novinah«. — Nov volilni zakon je že izdelal minister pravde dr. Markovič s posebno ministrsko komisijo. Volilni zakon bo že prihodnji teden komisija predložila ministrstvu. Volilni zakon je izdelan na podlagi tajnih volitev, glasovanje se bo vršilo pa s kroglicami. Po volilnem zakonu bodo imele dostop v parlament tudi manjše politične skupine — Jugoslovanski Madžari ustanavljajo lastno stranko. Doslej so bili v JRZ, zdaj so se pa zaupniki na sestanku v Subotici izrekli za svojo •stranko, ki naj bi le sodelovala z JRZ. Bivšemu senatorju dr. Varadyju so poverili nalogo, naj izdela pravila in program za novo stranko in naj oboje predloži notranjemu ministrstvu. — Velike svečanosti so se pretekli teden •vršile v Velikem Milanovcu v Srbiji, kjer so obhajali 251etnico slavne rudniške ofenzive. Na poslopju sreskega sodišča so odkrili ploščo v spomin žrtvam ofenzive, prav tako so pa vzidali spominsko ploščo tudi na hiši, kjer je imel pisarno vojvoda Mišič. Slovesnosti se je udeležil tudi zastopnik Nj. Vel. kralja, armijski general Josip Naumovič.
❖
Vpad Rusov na finsko ozemlje je pretekli teden zbudil zanimanje in ogorčenje vtega sveta. Rusi so prekinili vse diplomatske stike s Pinci, hkrati so pa ruske čete začele s tanki prodirati na finsko ozemlje. Prav tako sta prešla v napad ruska mornarica in rusko letalstvo. Letala so z zažigalni-mi bombami bombardirala mesta, med njimi Helsinki in napravila veliko
OKVIRU
za
SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE.
KLEIN
LJUBLJANA, Wolfova 4
London, novembra.
Pred dobrima dvema tednoma smo tujci in nevtralci izvedeli razburljivo novico, da so ob vzhodni britanski obali, kjer vodijo trgovske pomorske poti mednarodnega prometa, naleteli mnogi parniki na mine in se potopih. Sobota in nedelja sta bili za nas Jugoslovane zelo razburljivi. Izvedeli smo za potop Simona Bolivarja, kmalu nato pa, da se je potopila r.eka naša ladja. Nihče takrat ni verjel, da bi ne bilo človeških žrtev, čeprav smo izvedeli, da se je vsa naša posadka rešila, vendar nismo mogli biti veseli. Preveč je bilo drugih, ki so na prav takšen način izgubili življenje...
Kapitan Milevič opisuje nesrečo
V ponedeljek zjutraj sem skušal dobiti kakšnega člana naše posadke. Najlaže sem dobil samega kapitana Mile-viča. častnike s »Carice Milice« so prepeljali v razmeroma lep hotel sredi Londona. Ker so v Angliji brodolomci — po stoletni tradiciji — predmet splošnega občudovanja, ve za naše brodolomce v hotelu vsakdo od. postreščka v dvigalu pa do ravnatelja.
Kapitan Milevič mi je dejal: »Žalcaj naj bi prav za prav pisali o nas? Videli smo ranjene otroke in žene z Bolivarja. če pomislimo nanje, se nam ni prav nič zgodilo.« Kapitan je torej ohranil staro skromnost »morskih psov« iz Boke Kotorske. Pripovedoval mi je, kako je naša ladja, ki je plula v Dubrovnik, na vzhodni obali nenadno naletela na mine. Bilo je okoli poldne. Sicer je malo deževalo, vendar je bilo vreme lepo in brez hudega vetra.
»Vedno smo imeli na krovu stražo,« je dejal kapitan, »ker smo se bali min. Odtrgane mine, ki plavajo po površju, bi morali takoj zapaziti. Nenadno je nastala strašna eksplozija. Ladja se je stresla. Bil sem ravno na svojem mestu in pazil na smer vožnje. Hitro sem tekel iz kabine, da bi videl, kaj se je zgodilo. Videl sem samo, da je ogromen steber vode vdrl na krov. Začutil sem udarec, zdi se mi, da sem za nekaj časa omedlel. Skušali smo
takoj ugotoviti, kolikšna je škoda in ah se je treba takoj izkrcati. Luknja je bila od strani strašna. Prepričan sem, da se imamo zahvaliti samo tovoru naše ladje, da ni mina udarila v prazno, tedaj bi bili pa vsi izgubljeni. Takoj sem ukazal, naj se vsi izkrcajo, ker smo se počasi potapljali. Rešili smo se v dva čolna, enega je odneslo. Posadka je ohranila mirno kri. Oddaljili smo se od ladje; po pol ure vožnje so nas pa angleške ribiške ladje prepeljale na obalo.
»Ne morem vam povedati, kako lepo so nas Angleži sprejeli,« je dejal kapitan. »Komaj smo prišli do njihovih ladij, že so nam ponujali tobaka, hrane in tople obleke. Takoj so nam dah svoje čevlje in debele ribiške jopice. Nato so nas vse skupaj vkrcali na eno samo ladjo in nas prepeljali v pristanišče. Tam smo videli žrtve s .Simona Bolivarja*. Ne morem Vam povedati, kaj vse strašnega sem tam videl.«
Kapitan Milorad Milevič je rodom iz Hercegnovog. Pomorsko akdemijo je dovršil že pred vojno v Kotoru. Bil je tudi v svetovni vojni. Zanimivo je, da se je že takrat bavil z uničevanjem min. Tam se je baje tako izuril, da je večkrat celo kadil, med tem ko je odpiral najbolj nevarne dele tega strašnega orožja... Kapitan Milevič kot strokovnjak za mine izrečno trdi, da je bila mina, ki je nanjo naletela .Carica Milica' podmorska in ne površinska. Ladjo je razklala od dna do krova na dvoje.
Pripovedovanje mornarjev s potopljene ladje
Odšel sem s kapitanom Milevičem obiskat posadko. Našla sva jo v čistem mornariškem hotelu na vzhodni strani Londona. Za vs<; skrbi kapitan, kajti naši ljudje sploh ne znajo angleški.
Pogovorih smo se o poslovnih zadevah. Kapitan jim je prinesel nekaj denarja, da bodo lahko nakupili najpotrebnejše. Neki star mornar se nikakor ne počuti dobro v tuji obleki in bi si rad kupil novo. Zato potre-
buje 10 funtov... Vprašal sem jih, kako se je nesreča zgodila.
»Oh, kolika škoda za ladjo!« To je bilo pi vo, kar so vsi enoglasno vzkliknili. Orjak z ogromnimi pleči Cvita-novič je pripovedoval: »Bilo je okoli tri četrt na dvanajst, ko sem naenkrat zaslišal pok in videl, kako je voda od strani vdrla v ladjo. Hitro sem odhitel na krov in se z ostalimi vkrcal v čolne.« Tudi drugi so pripovedovali podobno.
Vsi bodo zopet šli na morje
Pripovedovali so mi, kako lepo so jih Angleži sprejeli. »Kakor brate,« je dejal Ante Tabor in pokazal, kako mu je neki angleški mornar dal klobuk in hlače. Ante Tabor je prejel, kakor vsi drugi, denar, ker ne bi rad odšel iz Anglije v klobuku in hlačah neznanega dobrotnika. Rad bi oboje vrnil in se zahvalil na ta ali oni način. Na nesrečo je pa Ante pozabil, kako se njegov prijatelj piše. Zato bi rad objavil v kakšnem angleškem časopisu, da Ante Tabor išče tistega, ki mu je podaril obleko. Rad bi mu jo vrnil in se ponovno zahvalil zanjo.
Razložili smo mu, da to najbrže ne bo mogoče. Vprašal sem ga, kako to, da jie samo on dobil celo obleko, medtem ko so vsi drugi dobili samo klobuk. Ante je imel pa to smolo, da se je ravno kopal, ko je nastala eksplozija. On je namreč kurjač na ladji in se je po dovršenem delu hotel skopati. Jasno je torej, da ni utegnil ničesar obleči ir; se je moral rešiti pač v tistem, kar je tedaj imel na sebi.
Povedali so mi, da bodo ostali v Londonu samo še nekaj dni, dokler ne bodo dobili listine. Londončani jih imajo radi. Mornarji hvalijo svojega kapitana, ki skrbi zanje, kakor prav: oče.
Vprašal sem jih: »Kdo izmed Vas bo še odšel na morje?«
Začudeno so me pogledali, potem so pa vsi enoglasno vzkliknili: »Vsi!« Vsi bodo, vsemu nakljub, spet odšli na morje... (po ^ograj^j »Pravdi«)
škode ter terjala več človeških žrtev. Vsi finski poskusi, da bi preprečili vojno, so bili zaman. Pinci so se začeli pošteno in z uspehom braniti. Finska vlada je odstopila, da bi dala priložnost, da se nova vlada lahko pogaja z Rusi. Rusi se pa tudi z novo vlado nočejo pogajati, temveč priznavajo samo komunistično vlado, ki so jo sami postavili na zasedenem ozemlju. Finski narod je strnjen in se namerava braniti do zadnjega človeka. — Napsd Rusije na Finsko je zbudil veliko ogorčenje zlasti v Ameriki. Ameriški poslanik v Moskvi je obiskal Molotova in vprašal, če Rusi sprejmejo Rooseveltovo posredovanje, kar je pa Molotov odločno odklonil. Združene državo ne nameravajo prekiniti diplomatskih stikov z Rusijo, prepovedale so pa vsakršno dobavo letal in municije Sovjetski Rusiji. — Po nekaterih poročilih nevtralnih listov je Rusija napadla Finsko zato, ker si hoče na severu zavarovati hrbet in dobiti od Romunije Besarabijo, ker se boji, da je ne bi prehitela Nemčija, Madžarska je zato začela graditi svojo Maginotovo črto ob Karpatih. — Veliko razburjenje je nastalo zaradi nasilstva nad malim finskim narodom tudi na Angleškem, Francoskem in v Italiji. V Rimu so
se vršile velike protiboljševiške demonstracije. Italija zatrjuje, da bo zavrla prodiranje boljševizma v Evropo. Nekateri politiki pričakujejo, da bo Italija svojo politiko preoriertirala. — Velik govor je imel v poslanski zbornici predsednik francoske vlade Daladier. Govoril je o vzrokih vojne, o nerazdružljivi zvezi Anglije in Francije, ki je postala še tesnejša z gospodarsko zvezo in trajnem in pravičnem miru kot cilju zaveznikov. Dala-dier je govoril tudi o mednarodnem razmerju in poudaril, da je Francija zelo zadovoljna z italijansko politiko in naglasil, da Francozi zaupajo v to politiko. Naposled je dejal, da je za vojno odgovorna edinole Nemčija, in je grajal početje boljševikov. — Ruska vlada je napad na Finsko ruskemu narodu popolnoma zamolčala. Hkrati je pa časopisje razširilo nesmiselno izmišljotino, da je hotela Finska Rusijo zasesti. — Na Norveškem, Danskem in švedskem zbirajo prostovoljce, ki se bodo borih na Finskem. Prav tako zbirajo prostovoljce tudi v Italiji. — Rusi so zasedli finsko pristanišče Pečengo v Belem morju, Firci so si ga pa kmalu nato priborili nazaj. Finci so se izkazali v borbi proti letalom, tankom in ladjam. — Rusi so za
48 ur nehali bombardirati Helsinki, da bi se lahko Nemci izselili. Zdaj pričakujejo še hujši napad na finsko prestolnico. — Anglija in Francija nameravata Nemčijo blokirati tudi na kopnem. V Romuniji sta najeli vsa prevozna sredstva, da bi preprečili sleherni izvoz v Nemčijo. Razen tega je družba Astra Romana, ki je pod angleškim vplivom, pokupila vse zaloge petroleja in bencina, da ga ne bi izvažali v Nemčijo. — Finska zahteva sklicanje sveta Zveze narodov, ki naj bi nastopilo proti Rusiji. Ameriška javnost pa zahteva takojšnjo in izdatno pomoč Finski v obliki večjega posojila. — Finska vlada apelira na ves kulturni svet, naj jo moralno podpre v njeni borbi za pravico. To pa zato, ker ruska letala mečejo na Finsko letake z napisi, da finska vlada nima več moči. — Evropski ogenj se je prenesel na sever. Na zahodnem bojišču je opažati večjo delavnost le v zraku in na morju, dočim je na kopnem še zmerom ostalo le pri praskah izvidniških čet.
V boju med Rusijo in Finsko Rusi ne morejo nič kaj uspešno napredovati. Spopadi so se omejih na karelsko nižino in še tam so Finci Ruse pregnali. Finci poročajo, da se bodo glav-
ni boji najbrže razvili ca severu P1'1 Pečengi, kjer zbirajo Rusi velike čete vojaštva. V tem pa ne zaostajajo tudi Finci, ki se nameravajo z vsemi sredstvi postaviti v bran. — Konferenca severnih držav se bo sestala v Oslu. Zunanji ministri Danske, Norveške in švedske bodo razpravljali o sovjetskem, napadu na Finsko in o finski pritožbi na Zvezo narodov. — Veliko pomanjkanje in mraz trpe finski begunci, ki so jih evakuirali iz Helsinkija. Pi'vi prevozi ljudi so se v redu izvršili, pO" tlej so pa začeli ljudi prevažati tako naglo, da ni mogel nihče vzeti s seboj niti najpotrebnejše obleke. Nekateri tovorni avtomobili so v snežnem- mC' težu zastali in ubogi begunci so morali v največjem mrazu in lačni peš nadaljevati pot. Dosti jih je od pi'e" velikega napora pomrlo, pa tudi krogle z ruskih letal jim niso prizanašale.
PROSLAVA ZEDINJENJA
1. december smo letos kar najslo-vesneje praznovali, kajti zavedamo se, da je treba prav v današnjih časih napeti vse sile za našo svobodo, ki smo si jo tako težko priborili. Zdaj šele razumemo, kaj pomeni imeti svobodo, ko se morajo mah narodi boriti za gol. obstoj.
V vseh krajih so 21. obletnico naše mlade Jugoslavije slovesno proslavili-Med prvimi je bila kajpak naša bela Ljubljana, ki se je tudi. to pot okrasila z množico trobojnic. Ze na predvečer so topovski streli z gradu naznanili praznik, grad so pa razkošno razsvetlili. Na praznik dopoldne so bile ulice polne zlasti šolske mladine* ki je hitela v cerkve in šole, da proslavi rojstni dan svoje mlade domovine. Ob tej priložnosti so se na vseh proslavah spominjali tudi mladega kralja Petra II-, ki bo kmalu stopil h krmilu svoje države in jo popeljal v novo, lepše življenje.
NOVINARSKI KONCERT
Novinarski koncert je že skozi dvajset let kakor pika vseh prvodecem-brskih prireditev. Kakor vsako leto, je bil tudi letos izredno dobro obiskan, saj je znano, da je ena najelitnejših prireditev vsako leto.
Novinarji so tudi letos povabili n® prireditev predstavnike vseh slojev. Priznanje novinarskemu delu sta Pa s svojim obiskom izkazala ban dr. Natlačen in divizijski komandant general Stefanovič. Navzočni so bili tudi župan dr. Adlešič, predsednik Akademije znanosti dr. Nahtigal, rektor univerze dr. Slavič in še mnogo drugih. S koncertnim programom, prvim delom ’ novinarskega koncerta so bili vsi navzočni izredno zadovoljni, saj si naši novinarji zmerom prizadevajo, da pokažejo občinstvu zmožnosti naših najsposobnejših umetnikov. Po končanem koncertu je bil družabni Večer, za ples sta pa poskrbeli dve vojaški godbi.
NOV DNEVNIK V LJUBLJANI
2. decembra je začel v Ljubljani iz bajati »Večeru ik«, ljubljanska priloga mariborskega »Veternika«. List je vsekali« svojevrsten poskus v naši žur-noiistiki: izhaja namreč tedaj, ko pride v Ljubljano mariborski brzi vlak, in je torej za 3—4 ure novejši od mariborskega »Večerni ka* in od ljubljanskih opoldanskih listov. V začetku Lo ljubljanski »Večernik«, kakor beremo v listu, izhajal samo kot priloga mariborskega na dveh straueh. List izdaja in urejuje g. Adolf Ribnikar, bivši solastnik ljubljanskega »Jutra«.
V Ljubljani govore, da bo v kratkem tudi »Slovenski Narod« začel iz-liajati nekako ob isti uri kakor ljubljanski »Vefernik?; to bi bila njegova druga izdaja, prva bi pa izhajala ob istem času kakor doslej, beležimo kot kronisti.
Listek ..Družinskega tednika"
Zakaj ne najdem moža?
Tega vprašanja nisem slišal le enkrat temveč prav pogosto, in iz ust prav čednih deklet. Seveda sem jim vsem po vrsti tolaži j ivo odgovoril: »Bo že, bo že! Moj tip na primer ste, toda saj veste: prost nisem več. Kar zanesite se, bo že še pravi prišel!«
Zaradi takih čedalje pogostejših za- j upnih vprašanj, sem se naposled odločil, da bom posvetil stvari več pozornosti. Opazoval sem dekleta! Na žalost sem moral ugotoviti, da spodrsne zdaj tej tako, zdaj drugi drugače. Napako, ki je danes ne zagreši, zagreši jutri prav gotovo!
Zato sem se prepričal da bi takihle težkih vprašanj v poeovoru ne mogel razvozljati. Na pisalnem stroju je stvar lažja. Zato sem napisal pismo in tanke kopije teh pisem nosim v čednih rožastih ovitkih kar zmerom v žepu. V tem pisemcu je cela kopica nečednih napak, in tako najde naposled vsaka nekaj, kar nanjo cika. Samo
majceni popravki v njenem vedenju so potrebni — in kmalu se bo usidrala v zakonskem pristanišču.
Draga gospodična!
Ze več mesecev Vas vneto opazujem, in se prav nič ne čudim, da so se vam zveze, ki ste jih o priložnostih pletli z mladimi možmi, izjalovile.
Radi bi se poročili? Kajneda? Nu, potlej morate že drugače začeti!
Nedavno sem vas videl z doktorjem N. v tramvaju. Vsi vedo, da išče nevesto, odkar ima dobro službo. In vidva bi bila preteto lep parček! Zdelo se je, da ste vi prav tako navdušeni kakor on. Bili ste veseh in poredni — toda na vso žalost ste zakrivili hudo napako. V svojem objestnem veselju ste se nasmehnili tudi čednemu sprevodniku, in mož je začel koj bolj za-vzetno opravljati svojo službo. In vidite: takšnih reči ne prenese noben moški, ki bi se rad ženil! Ne rečem, da je bil doktor morda ljubosumen, ne rečem, da mu ni bilo prav, ker ste koketirali — toda iz zakona ne bo nič! Moški ne trpe, da kdor koli druge moške v službi s čemerkoli moti. Najsi je ta sotrpin sprevodnik na cestni železnici, najsi je natakar, blagajniški uradnik ali kar koli že: instinktivno se zbudi v takemle doktorju občutek, da zamenjavate službo z zabavo.
»Sveta nebesa, saj sem bila vendar samo prijazna!« se ogorčeno upirate. Ako ste hoteli biti res samo »prija-
zni«, zakaj niste potlej ljubeznivo po-mogli stari protinasti gospe poleg sebe, ko se je revica mučila, da bi vstala. Ne: zaradi želje, da bi se zdeli poželjenja vredni, ste iskali oči, ki bi vam potrdile, da ste še komu drugemu tudi všeč.
škoda, zakaj doktor bi bil kakor nalašč za vas. Nekaj drugih fantov, ki sem jih videl z vami, še misliti ne smejo na poroko. Toda vi odlikujete vprav te »madeniče«. Ne morda zato, ker so mladi kakor vi, temveč zato, ker jih prekašate. Mladeniči občudujejo in hvalijo vse, kar koli storite in rečete; nič se vam ni treba mučiti, da tem fantom do norosti glave zmešate. Pri pravem možu bi se pa morali potruditi: lahko bi bili sicer v njegovi družbi prav tako razigrani in plesa željni kakor pri drugih, toda plehke norčije bi ga ne vžgale. Saj ni treba, da bi morali »mnogo« vedeti! Toda pravi moški ne trpi, da hočete biti pametnejši in ga hočete zviška gledati, samo ker vas je začel ljubiti.
Nekoč sem vas opazoval s takim moškim. Takrat ste hoteli, ker so vas menda že izkušnje izmodrile, biti posebno previdni in ste molčali ko grob. To je bilo kajpak spet do korenine napak! Kar ni naravno, je zmerom napak! Kar lepo mirno in veselo ščebetajte. To je najbolje. Ako je taka vaša nrav, bo moža gotovo očarala. Toda
pomnite: pred očmi imate moža, ne zelenca! Nikar mu ne skušajte s ceni ugajati, da znate angleški in francoski, ako utegnete samo sebe osramo-itti, ko boste dan kasneje napak izgovorili ime kakšnega tujega politika. Nikar mu ne priporočajte, naj bere kriminalni roman »Rdeča muha«, ako se ukvarja z botaniko. Nikar ne zamenjajte Golice z Grintovcem, in zlasti: nikar ne zagovarjajte kakšne svoje abotne trditve! če hočete biti pametnejši, kakor ste res, ga boste odbili, če boste kakšno budal^st smehljaje se priznali, se mu boste prikupili.
Sicer pa: ali mar veste, kolikokrat si je že kakšen pravi moški premislil, da bi se vam približal, ko je opazil-kako ste se gnali za tem, da veljate v družbi samih zelencev za kraljico?
Nič manjša ni napaka, da mladi'11 fantom vse prehitro dovolite tikanje. 2e vem: športno tovarištvo! Nu, da, tam naj velja. Toda s strahom sem bil opazil, da ste zadnjič v kopališči nekemu gospodu iz mesta že kar drugi večer rekli: ti, Janko! Tako slat° poznate moške? Izdal vam bom, 1,3 je vsak moški, vsak pravi moški namreč, borbene narave. Osvajati hoče-Kar mu zrelo pade v naročje, mu n1 dovolj, ako gre za plen (v prenesenem pomenu) za vse življenje.
Preberite vendar kdaj kakšen dob« roman; tam boste brali, kako hud se moški bore za prvi ti. Tudi pre'
i 'vr— t-v
začel z njo igrali, ker je bil prepričan, da ne bo videl pri eksploziji drugega kakor plamen Ko je tolkel po njej, mu je v rokah eksplodirala in mu obe roki razmesarila. Prepeljati so ga morali v novomeško bolnišnico, kjer so mu morali odrezati obe roki.
Zavarovalnico »Fenikse bodo naposled vendarle sanirali. Doslej niso mogli priti do menic, naloženih v Pragi za neko posojilo. Te menice so bile premijska rezerva jugoslovanskega »Feniksa«. Pretekli teden so v Beogradu zborovali akcijski odbori, ki so razpravljali o vsem potrebnem. Ko bodo ugotovili sedanje stanje, bodo na prihodnji seji našli pravilen izhod, -- twvdo jugoslovanski zavarovano)
najboljši skavti v jufc-Pauževski skavti, kakor je pred krat-®*m pisal predsednik Mednarodnega skavtskega udruženja John Wi!son
pančevskemu županu. Ko je gospod
Brez
deluj« Darmol. K »emu prijetno*! "* pri uporabi: nobanega kuhanja ča-f iev,ni*i požiranja krogljicin ne gren-Č; kih ton. Darmol je okusan kako* Čokolada. Ne potku&ajlo x n«pr«li. kuSenimi preparati, temveč uredit« svojo prebavo z dobrim odvajalnim sredstvom	"'
so let|
•n jmvv Ml n i ua Mm«
WiIrion pred kratkim potoval po Jugoslaviji, so ga na pančevski postaji sprejeli skavti in planinke. Bil je zelo navdušen, ker so ga sprejeli s petjem in v brezhibni skavtski obleki.
Za 700.990 din škode je povzročil požigalec. Avgust Korozija v 25 požarih. Orožniki so ga prijeli v Slovenski Bist rici. ko je zažgal skedenj posestnika Kumra. Koražija je požigal že od leta 1929. Sprva je tajil vsako krivdo, ugotovili so pa, da je požigalec patološki tip in da je požigal pod vplivom te hude bolezni.
Nad življenjem je obupal 301etni posestnik Dominik Koci iz vasi Konja pri Hotiču. V živčnem razdraženju je segel po starem samokresu in se ustrelil v trebuh. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico, kjer upajo, da mu bodo rešili življenje. Mladi gospodar je obupal najbrže zato, ker je kljub vsej marljivosti njegova družina trpela pvmanjkanje. Imel je dosti pri-služenega denarja pri ljudeh, toda povsod je terjal zaman. Naposled je obupal.
Huda nesreča z dinamitno patrono
se je pripetila komaj 191etnemu Francetu, najstarejšemu sinu posestnika Žuglja iz Zilja pri Vinici. Doma je našel patrono, kakršno uporabljajo pri razstreljevanju kamenja in se je
jugoslovanski dijaki, ki so študirali v Pragi in na drugih češkomora-vskih visokih šolah, se vračajo domov, ker so te šole zdaj zaprte. Večiaia teh visok ošoleev je študirala na čeških visokih šolah po dokončani srednji tehnični ali pa srednji kmetijski šoli in je nadaljevala visoke študije na fakultetah, kakršnih pri na-s nimamo. Nekateri so bili že tik pred diplomskim izpitom, zdaj p študijev ne morejo končati. Ti visokošolci so vložili prošnje pri našem ministrstvu, pri lirvataki banski oblasti in pri senatih vseh treh naših visokih šol, da se jim dovoli prestop na naše visoke šole in se jim priznajo vsi izpiti. Njihova prošnja je upravičena, zat.o bo najbrže ugodno rešena.	.
Varaždinske tovarne so zvišale plače svojim delavcem in nameščencem. Na poziv delavskih organizacij, naj tovarne zvišajo plače zaradi naraščajoče draginje, so se vse tovarne pozivu odzvale. Plače so zvišale za 20*/«
Nov tip podmornice sta iznašla mehanika Franjo Zavorski iz Slavonskega Broda rn njegov tovariš I,ujo S'ančič. Za verski je že v svetovni vojni služil na neka podmornici kot strojnik Že takrat se je odločil, da bo napravil nov tip podmornice. Svojo zamisel je predložil avstrijskim oblastem, ki so bile navdušene za njegov izum. Za-voraki je še vsa leta po vojni marljivo izpopolnjeval svoj izum in pri tein mu je pomagal njegov tovariš Stančič. Izum bosta izročila državi. Tip nove podmornice po njunem računu ne bo /tal več ko 200.000 dinarjev.
Nesreča pri dem se je pripetila tOletneinu sodarju Francu (Hobavsu iz Brezovice pri št. Jerneju. Zaposlen je bil pri nekemu posestniku, ki mu je delal sode. Ko je nekemu sodu vstavil dno, ga je začel obdelovati s parafinom. Pri tem se je novi sod z velikanskim pokom razletel in dno je
sodarja udarilo v nogo in mu jo zdrobilo. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Harakiri je napravila neozdravljivo bolna kmetica, GOlelna Magda Skrlja-ceva iz Gaberja pri Petrinji. Že večkrat je poskušala napraviti samomor, toda ljudje so jo zmerom o pravem času rešili. Naposled je .odšla v gozd in vzela seboj velik kuhinjski nož; prerezala si je trebuh in kmalu nato izdihnila. Tako je sama napravila konec svojemu trpljenju.
Kredit za velika javna dela je odobrila banska oblast v Zagrebu. Dr. Šu-bašič je odobril kredit 9 milijonov za javna dela, poleg tega pa še 5 milijonov dinarjev za nakup hrane, ki jo '| bodo razdelili med ljudi pri javnih Jelih. Nakup hrane je banska oblast overila vodstvu Gospodarske sloge.
Ct vetjatncU ati *%t
V' nocopazarskcm Sandžalcu je pokopališče izredno slikovito. Grobove pokojnih namreč tamkaj okrase z raznimi stvarmi, ki jih je pokojnik v svojem življenju zelo ljubil in cenil. Tako vidiš na nekaterih grobovih steklenice z rakijo, na drugih pa kakšno obleko, srajco, čevlje ali kaj podobnega. Nekateri grobovi so kar zasuti s takšno robo. Grob ,okrase' navadno ženske, ki hkrati ,naricajo‘, jokajo in žalujejo za pokojnikom. Stvari ostanejo no grobu, dokler ve strohne. Dosti vrednosti se tako uniči, toda iz spoštovanja do mrtvih se tudi največji revež ve dotakne še čisto norih čevljev ali suknje...
V Čikagu je te dni kirurg dr. J er orne Kaiser doživel nekaj nenavadnega in zelo tragičnega. Prav ko je s svojim avtom drvel k nekemu bolniku, je na vogalu ulice povozil štiriletnega fantiča, ki se je igral na cesti. Tragika je bilo v tem, da je prav ta kirurg pred lotom dni. s kar naj večjo teža vo rešil prav temu otroku življenje.
Člani neke anglpške znanstvene odprave, ki se je letos vrnila iz popolnoma neciviliziranih pragozdov i) notranjosti Afrike, pripovedujejo o tamošnjih domačinkah kaj zanimive stvari. Žene nekega plemena se ponašajo predvsem z lepimi, težkimi uhani.
Kolikor težje uhane ima, toliko več je vredna. Člani so prinesli s seboj takšne uhane, težke reci in piši več ko tri kile.
Avlo je do smrti povozil kolesarja, tSletnega Andrijo Puška, ki se je po levi strani ceste peljal iz Marije Bistrice proti Zagrebu. Nasproti je privozil avto, ki ga Je podrl in mu zdrobil lobanjo. Nesrečni kolesar je bil na mestu mrtev.
Tat je odgriznil uho svoji žrtvi, nekemu kmetu iz Stare Pazove. Tat ži-vojin Zanič mu je hotel na davčni* upravi izmakniti listnico, toda kmet ga je opazil in ga zgrabil. Ker se tat ni mogel drugače rešiti, je kmetu odgriznil uho. Kmet je od silne bolečine popustil, toda pred davčno upravo so tatu le prijeli. Kmeta fo morali prepeljati v bolnišnico.
Žrtev svojega poklica ie postal policijski uradnik Miodrag Jankovič iz Beograda, predstojnik beograjskega XI. okraja. Dal je aretirati lastnico kavarne vZlatni o ra oj Desanko It. in jo dal z izvoščkom odpeljati na policijo. Sam 6e je odpeljal s svojim avtomobilom. Na lepem se je pa pred vozom znašel Jakša Petkovič, prilež-
r.agla privolitev v sestanek »jutri zvečer« ali za »kino« je taktična napaka. Kdor misli resno, vam ne bo zbežal, tudi če ste sprva nekoliko zapeti; za tistega, ki se pa resno ne zanima, je škoda vsake dragocene minute, zakaj lahko bi zamudili priložnost, da spoznate kakšnega spoštovanja vrednega moža.
Ustaviva se še pri drugih napakah. V nečem ste prava neumnica: ako pridete v družbo, se ogledujete samo za moškimi. Najvažnejše, to so matere, prezrete popolnoma. Zdi se vam, da je škoda časa, da je nemoderno, če bi se najprej z materami seznanili. Pozabljate namreč, da prav ženitve željni možje najbolj časte svoje matere. Saj ni potrebno, da se seznr^ite z vsemi »zmaji« in se jim do tal priklonite. Todai zamislite se samo v položaj take matere, ki s skrbjo opazuje, da se med vami in med njenim ljubljenim sinom nekaj plete, ne da bi sirota utegnila ujeti kaj kmalu priložnost, da bi z vami malce pokramljala. Ako vam je kakšen moški všeč, povprašajte ga najprej po njegovi materi. In nič se je ne bojte. Materam, ki jim izkažete dolžno pozornost, se zde vse mlade deklice »prikupne«. V razvoju stvari je velika razlika; ali bo mati v prihodnjih dneh ob vašem imenu srdito ia nejevoljno nagubala čelo ali se bo pa lahko s sinom vred navduševala za vas, ker vas pozna.
Prav nerodni ste, ako hočete marsikakšno vrzel v svoji izobrazbi kratko in malo z ugovorom prikriti. Zmerom hočete tudi sami nekaj reči. In tako portanete slaba poslušalka. Komaj vam kdo nekaj razlaga, že premišljate medtem, kaj bi pripomnili, da bi se zdeli pametni. In potlej bleknete seveda kakšno prav neumno. Ako bi s pametjo poslušali, bi lahko kaj odgovorili, kar bi možu ugajalo, tako se pa zapletete v protislovje, ki nima ne glave ne nog.
Zdaj se boste seveda razrepenčili: »Brez ugovora naj torej vse sprejmem, kar moški reče; še na um mi ne pride!« Vidite, že spet niste prav poslušali. Sleherni moški bo cenil vaše mnenje in se bo rad z vami posvetoval; prekinil bo pa pogovor, koj ko bo opažal, da niste pri stvari in napenjate svoje možgane samo, da bi se zdeli pametnejši, kakor od vas zahteva.
še nekaj vam je deveta briga: to namreč, da bi se vam zdel sočlovek prav tako resen, kakor se zdite resni sami sebi. Ne vem, ali imate sploh kakšno prijateljico, ker se vam zde vsa druga dekleta »naravnost smešna«. In ne samo dekleta, temveč tudi mlade žene: tiste žene, ki so se z njimi poročili prav tisti možje, ki so se nekoč sami kratek čas za vas zanimali.
»Nu, temu bi pač prisodila boljši okus,« se zmrdavate. Bržčas pa ni bil prav »okus« tolikanj važen, kakor to,
da se je dekletu zdel mož resen in je imela kaj več za mar kakor zgolj zunanjost.
Vaše najhujša napaka je pa ta, da zmerom »primerjate«. Prepričan sem, da bi utegnili mirne duše v dresdenski galeriji pred Correggiovo »Venero« vzklikniti: »čudno, da si moški iščejo vedno tako grde modele!« Tako ste vajeni, da se vsaka primerjava v vaš prilog obrne da se niti ne zavedate, kako bi se v tem primeru obrnila primerjava v vašo škodo.
In ako bi nekoč spoznali res kakšnega pravega pesnika, bi mu seveda v prvem ljubezenskem pismu dokazali, da znate tudi vi spraviti žabo in babo v rimo.
Zdaj pa sami sebe malo opazujete.
Prav za prav ste na moč čeden deklič in bi se dalo z vami prav gotovo imenitno živeti. Toda povedati bi vam mo-al nekdo, da niste sami na svetu in da je za ljubezen potrebno, da je človek ljubezni vreden. Ako ste samo ljubezni vredni, je to še premalo.
Prosim vas, nikar ne pozabite name, ko boste na gostijo vabili. Dolgo zdaj res ne more več trajati! In že danes vam iskreno čestitam na sijajnem možu, ki ga boste našli, koj ko boste svoje očke, svojo glavico in svoje srčece malce drugače usmerili.
(Po članku H. Schottlerja)
naj mu jo vrnejo nazaj. Ker ga Jankovič ni hotel poslušati, ga jo Petkovič ustrelil. Morilca so kmalu nato našli, nesrečni Jankovič ie pa takoj nato izdihnil.
Spomenik hlugopokojneuiu kralju Aleksandru so na praznik zedinjenja odkrili v Sevnici. Odkritja se je udeležilo okrog 2000 ljudi. Prisostvoval je tudi kraljevi poslanec polkovnik Defar Liberat, Slovesnost je otvoril sevniški župan in predsednik odbora zn postavitev spomenika, g. Trupej Franc. Spomenik, doprsni kip kralja Aleksandra, je napravil akademski ki-par Nikolaj Pirnat. Stal je 30.000 din. o<i katerih je 20.000 din prispevala tvrdka .togotama. Sevnica je lahko ponosna na lep spomenik.
Vlak je razmesaril olietnega železniškega kretnika Valentina Prešerna iz Poljčan. Stanoval je blizu postaje in je lictel iti čez. lire po cigarete v nasproti ležečo trafiko. Ni pa videl osebnega vlaku, ki je prihajal iz Maribora. V trenutku ga ie zgrabil in ga pokopal pod seboj. Nesrečo je opazil neki uslužbenec in kmalu nato so našli med poštnim in službenim vozom Prešernovo truplo. Bilo je tako razmesarjeno, da so ga še domači komaj spoznali. Skrbnega družinskega očeta so pokopali ob obilni udeležbi prijateljev in tovarišev.
Kongres jugoslovanskih rezervnih letalcev, častnikov in podčastnikov, se je vršil v nedeljo v Beogradu. Kongresa so se udeležili zastopniki vseh rezervnih letalcev, v posebno velikem številu pa še lirvatski rezervni letalci Kongresu je prisostvoval fudi poveljnik naše letalske armade, avmij-ski general Milojko Jankovič kot zastopnik vojnega ministra. Rezervni letalci eo zahtevali pred vsem, da se jim priznajo iste pravice, kakršne imajo aktivni letalci. Ta sklop »o sprejeli tudi v svojo resolucijo.
Prometna nesreča se je pripetila pretekli teden v Guštanju. 40 letni zidarski mojster s Prevalj se je zvečer peljal z motorjem domov, na nekem ostrem ovinku pa zaradi nagle vožnje ni mogel napraviti zavoja in je odletel z motorja v zid viadukta. Obležal je v mlaki krvi. Ljudje, ki so ga našli. so ga odpravili v slovenjgraško bolnišnico, kjer je pa poškodbam podlegel. Zapustil je družino.
Skupaj sta hotela v smrt 19 letna služkinja Marija Erštetova iz Ločne na Hrvatskem in 19 letni brivski pomočnik Jo6ip Brvčič iz Koprivnice. Oba sta stanovala v Delavskem domu v Ljubljani in sta se kinalu vzljubila. Živela sta pa v precej težkih razmerah, zato nista mogla upati, da se bosta njuni poti kdaj srečali. Obupana nad usodo sta sklenila, da pojdeta skupaj v smrt. Odpravila sta se na Dolenjsko, kjer sta si blizu Višnje gore v nekem gozdu prerezala žile na rokah. Kmalu so ju pa našli kmetje in ju odpravili v bolnišnico, kjer bosta najbrže okrevala.
Odličen angleški gost se je pretekli teden mudil v Zagrebu. Na poti po Jugoslaviji ge je namreč v Zagrebu ustavil predsednik angleškega odbora za kulturno sodelovanje lord George Lloyd. Obiskal je ustanove in tečaje angleškega društva, pa tudi vse predstavnike oblasti. Angleški poslanik v Zagrebu mu je priredil čajanko.
Posadka potopljene trgovske ladje »Carica Marica« se je vrnila iz Anglije čez Francijo, Švico in Italijo. Na Suša k u so jih sprejeli zastopniki družbe Jugoslovanski Llyod, lastnice potopljene ladje in Časnikarji. Poveljnik Milorad Milovič je povedal podrobnosti oh katastrofi. Vseh 25 mož se je rešilo in se vrnilo domov. »Carica Milica« je bila s tovorom vred zavarovana, kljub temu pa lastniki trpe precejšnjo škodo.
RCAL
Osebne vesti
Poročili so se; V Ljubljani: g. Janez Gostič, elektromonter, in gdč. Dragica Spitzerjeva. V R a zboru : g. Ivan Jeler, krojač, in gdč. Frančiška Brsnakova. V Ormožu: g. Ljudevit Kuharič, trgovec iz Orino-ža, in gdč. Mira SerSenova, posestnica v Ljutomeru. — Obilo sreče!
Umrli so: V Ljubljani: 20lelni Ciril Jeras; Mihael Bitenc, mestni trosa rimski nadpaznik v pok.; Apolonija Pistotnikova, upokojenka tobačne tovarne; Ivanka Šinigojeva, roj. Jagedi-čeva, žena narednika-vodnika I. stopnje; Jernej Škofič, služitelj III. drž. realne gimnazije. V' Mariboru: Križan Ferdo, notar v pok.; Alojzija Burnikova, ravnateljica pomožne šole.
V Celju: 821etna Antonija Likovi-čeva. V Raki; Lojze Humek, pos.
V Podragi na Vipavskem: Francka Žgurjeva, posestnica. V Gornji Radgoni; Josipina Čremoš-nikova, zdravnikova žena. V Kamniku: Franc Bokalič, sodni uradnik.
V Vurbergu pri Ptuju: Vladimir Špijauovič, upravnik zdravilišča. Pri Sv. Juriju ob Taboru: Andrej Urankar. V Spodnji Polskavi: Malija Kolnik, župan. V Zagrebu: Ana Markičeva. V Lahovem: Uršula Modiceva. V Č a t e -ž u o b Savi; Terezija Namorševa.
V št. Vidu pri Vipavi: Ana Rudolfova, roj. Hladova. — Naše iskreno sožalje!
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Ženska brez materinskega čuta
Zadnjič sem brala članek pod naslovom: »Iščem stanovanje«, sem pa takoj vedela, kdo je tista čedna gospodična, kajti z njo sem tudi jaz doživela podoben slučaj. Oglasila sem se pri njej zaradi stanovanja, vprašala me je, ali imam otroke, jaz sem ji pritrdila, ko je pa videla, da pričakujem še drugega, mi je rekla z razburjenim glasom: »Vi hočete stanovanje? Ali ne veste, da spadate v takšneni stanju v klet, ne pa v stanovanje?U
Zgrozila sem se pri teh besedah in se začudila, da sploh še žive ljudje s takšnim srcem. Žalostno sem odšla iz tiste hiše, v kateri ne bi niti zastonj hotela stanovati. Ta čedna gospodična, ki rte more videti otroka bi bila vredna., da bi jo leto dni zaprli mednje, šele potem bi spoznala, kakšno krivico dela materam in Otrokom.
Mati
Nas vsakdanji kruh
Že doslej je bil kruh, ta najpotrebnejša hrana delavca in kmeta predrag in spet so ga podražili. Kako dolgo se bo to tako nadaljevalo? Če se zvišaj > cene mesnim izdelkom, pecivu in podobnim izdelkom, je sicer težavno, a podražitev kruha je največja težava v današnjih razmerah.
Koliko je ljudi, ki žive skoraj izključno od kruha in mleka! Vprašajte tovarniškega delavca, kaj mu pomeni kruh! Povedal vam bo, da mu je vse. Če si še tega ne bo mogel kupiti, kako bo delal?
»Dajte ljudem kruha in vse bo dobro!« Ta stavek je vreden premisleka...!
Bizeljski
Še enkrat o otrocih in njih vzgoji
Dostikrat vidim, kako kakšna čedna gospa misli, da je gospa, ker je tako načičkana. Pride z otrokom na obisk, pa le-ta ne zna niti pozdraviti, ne ,dober dan‘, ne .klanjam se*. Mamica se seveda jezi: »Oh ta otrok, samo sramoto mi dela...«
Toda vprašam vas, ali je otrok temu kriv, kajti še nikoli nisem slišala iz ust dotične gospe svarilno ali podučno besedo napram otroku. Kako bo torej otrok znal, če niti njegova prva učiteljiea-mati, ne zna!
Mati
Vse kar je prav
Ljubljana je res snažno mesto. Kamor koli se ozreš, povsod vidiš napredek. Imamo nabiralnike za smeti in še marsikaj novega. Vendar vsega še zmerom ne. Po ulicah bi potrebovali namreč tudi pljuvalnike.
Nekega dne opazujem elegantnega gospoda, kako drži psička na vrvici in zelo potrpežljivo čaka. Ko je psiček opravil svoje, na sredi hodnika, je šel gospod s psičkom neskrbno dalje. Kmalu zatem pride prav tako eleganten gospod, ki je takoj občutil posledice želje po udobju elegantnega gospoda in psička. Treba je pripomniti, da je bila tisti dan megla usodna, ker nihče ni videl ovire sredi hodnika.
Gospod je stopil na to oviro, zakrilil z rokami po zraku, se v velikem loku zazibal in padel.
Kako zelo hvaležen je bil ponesrečenec elegantnemu gospodu s psičkom, si lahko mislite.
F. K.
V znamenju špekulacij!
Zadnje čase beremo v časopisih o raznem navijanju cen. Oblasti so odločno stopile tem špekulantom na prste, seveda bodo morali nekateri plačati primerno kazen. Vsa stvar gre v pozabljenje, ampak pri tem pa no smemo prezreti nekaterih nameščencev, ki so prišli ob kruh, zato ker bo gospod šef moral plačati kazen.
Eden od teh »prizadetih« se ne more sprijazniti z mislijo, da bo moral plačati, zato je pa kratko in malo odpustil nekaj nameščencev.
Zdaj pa vprašanje, ali so nameščenci krivi, da jo je gospod šef «izlcupil» ali je gospod šef sam kriv. Mislim, da ni težko ugotoviti, kdo je kriv. Takšno dejanje, ki ga je gospod šef napravil, je obsojanja vredno. Dobro bi bilo, ko bi tudi to zadevo že kmalu uredili.
A. *.
šlo je do o:”očili za Poleg vi pri razpri Loggia ie
Po poti Krištofa Kolumba
Newyork, decembra.
Pred kratkim je krenila znanstvena odprava harvardskega vseučilišča na dolgo pot. Za cilj si je izbrala, da bo preplula Atlantski ocean po isti poti kakor njega dni Krištof Kolumb, ko je odkril Novi svet.
Učenjaki so si zadali za nalogo, da točno spoznajo, kakšne mornariške sposobnosti je imel slavni sin Genove in katere neprilike je moral med potjo premagati.
Zdaj poročajo, da je ta odprava dospela v mesto Hortu na Azorskih otokih. Po prihodu v to mesto je voditelj odprave, profesor vseučilišča Morison, poslal harvardskemu vseučilišču podatke o dosedanjem potovanju.
V teh podatkih navajajo, da je imel Kolumb mnogo smisla za znanost Med drugim javljajo tudi to:
»Sli smo točno po poti, po kateri je potoval Kolumb, ko je prvič šel v Ameriko. Naleteli smo prav kakor on 60 milj pred Azori na »morsko travo«. To travo popisuje Kolumb v svojih popotnih zapisnicah. Kakor on, smo
tudi mi opazili, da je barva morja v okolici otokov temnejša kakor drugje.«
Med potovanjem, ki je trajalo do Azorov štirinajst dni, se je spustila na brod odprave ptica, ki je verjetno priletela z Nove Fundlandije. Tudi Kolumb je napisal v svojem dnevniku, da je prav na tem mestu srečal neko ptico.
»Mi smo ugotovili,« pravi profesor v podatkih, »da je ta ptica grlica. Tudi Kolumb je o ptici, ki jo je videl, trdil isto. Zanimivo je pripomniti, da so vsi poznejši tolmači Kolumbovih zapiskov trdili, da Kolumb nikakor ni mogel videti grlice, temveč samo morsko lastavico.«
Profesor Marison piše dalje, da so na nekem določenem mestu videli znamenito steno, ki je že od daleč na pogled podobna neki križarki, obrnjeni proti zapadu. Kakor je znano, je tudi Kolumb opazil to steno; zbudila je v njem nešteto različnih domnevanj in misli.
Ameriška znanstvena odprava zdaj raziskuje na Azorih ostanke naselja, ki ga je tu Kolumb ustanovil.
14 letna deklica je rešila iz ognja pet otrok
Parii, decembra.
V neki hiši pariškega predmestja so se otroci igrali z vžigalicami in zanetili pcžar. 141etna deklica, Michelina Polagny, je med tem, ko so bili starši na delu, varovala pet mlajših bratov in sestric; samo za trenutek odšla zdoma in že je bila nesreča tu.
Ko se je pa čez čas vrnila domov, in je videla kaj se je pripetilo, ni izgubila prisebnosti. Takoj je začela reševati; rešila je iz ognja štiri otroke. Samo najmlajši, 6 mesecev mu je bilo. je še ostal v plamenih in se je že dušil. Naposled je na Michelinine klice prihitel sosed in še v poslednjem trenutku rešil tudi najmlajšega.
Ubil tekmeca z - dežnikom
Rim, novembra.
V italijanski vasici San Giovanni Ilarione sta se dva mladeniča zaradi nekega dekleta najprej prepirala, potem se pa naposled pošteno stepla. Eden od njiju je imel dežnik in pričel je srdito udrihati po svojem nasprotniku.
Na lepem ga je pa s konico dežnika tako nesrečno sunil v obraz, da se je nasprotniku konica zadrla skozi levo oko čisto do možgan. Napadeni je kmalu nato izdihnil, napadalca so pa takoj prijeli.
Najmanjša cerkev na svetu
, Newyork, decembra.
V mestu Kveengston v državi Ken-tucky, eni izmed ameriških Združenih držav, imajo najmanjšo cerkev na svetu. V tej cerkvi je prostora samo za štiri osebe. Lahko bi jo imenovali kapelico, če ne bi, kakor prava cerkev, imela treh ladij in treh oltarjev.
To cerkev si je za lastno uporabo dala zgraditi neka bogata mestna družina. Človeku nehote pride na misel, da je mogoče za zlato malone še boga kupiti...
Levi so se pocenili
London, decembra. Njega dni so bili levi velika redkost. Živalski vrt. ki je imel nekaj levov, je veljalo pogledati. Zdaj ima pa leva malone sleherni manjši potujoči cirkus in kar je še bolj zanimivo; cena kralju živali je zelo padla.
Pred desetimi leti je stal lep lev Angleškem 200 funtov, to je 50.000 din. Danes pa lahko kupiš res čednega leva že za 10 funtov.
Strokovnjaki za živali si razlagajo ta padec cen tako, da so zdaj levi vse mnogoštevilnejši kakor včasih. Vprašanje je le, ali so levi, rojeni in vzgojeni v živalskih vrtovih enakovredni po zunanjosti in temperamentu levom, lojenim in odraslim v džunglah.
Vojna je uvedla modo tetoviranja
Pariz, decembra. Nekaj ljudi je zanesljivo na svetu ki jim je vojna pomagala do zaslužka Med njimi so strokovnjaki v tetoviranju. Ti strokovnjaki imaio na Francoskem-^ posebno pa v Parizu polne loke dela.
Marsikateri mladenič stopi, preden odrine na fronto, k strokovnjaku za tetoviranje in si da vtetovirati kakšen značilen zrak, da bi ga po njem, če bi padel, če bi bil ujet ali ranjen, spoznali. Mnogi izmed njih si dajo vtetovirati imena in priimke svojin žena ali zaročenk.
Ženo je obesil v poročni noči
Praga, decembra.
V češkem mestu Zlatovi so imeli te dni pred sodiščem prav nenavadno ia
zanimivo razpravo: sodili so moža, ki je v prvi poročni noči obesil svojo ženo, in sicer zato, da bi se polastil njene dote in da bi se lahko kmalu poročil z drugo.
František šimanek, skromen zasebnik, se je spoznal z neko Ano Tumovo. Poleg skromne dote je imela pa še nekaj, kar vpliva na moške — namreč lepcto.
Poznanstvo se je kmalu razvilo v ljubezen in v ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Ana je postala mati in je zahtevala od svojega ljubimca Františka, naj se z njo poreči.
Med tem se je začel František Ane izogibati in to odtlej, ko je spoznal mnogo starejšo, toda tudi bogatejšo Marijo Rašpličkovo. čeprav je bila Marija bogatejša od Ane, je želela svojemu imetju dodati še Anino doto. Zdi se, da je ona pregovorila šimačka, naj se najprej oženi z Ano, pozneje pa, ko se je bo že nekako osvobodil
ovil vrv okoli vratu in jo zadavil. Nato je vzdignil truplo s postelje in ga obesil nad vrata.
Ubijalec se je trudil, da bi prikazal smrt svoje žene kot samomor. Napisal je svoji mrtvi ženi poslovilno pismo, da jo mora zapustiti. Upal je, da bodo ljudje mislili, da je mlada žena naredila samomor zaradi razočaranja, ker jo je mož že med prvo poročno nočjo zapustil. Nato je skočil skozi okno in pobegnil. Ko je policija izvedela za umor, je ujela ubijalca in ga predala sodišču.
Na sodišču so zaslišali več ko dvajset prič. Po končanem zasliševanju so Františka obsodili na smrt. Njegovo ljubico Marijo Rašpličkovo, osumljeno, da ga je nagovarjala k zločinu, so zaradi pomanjkanja dokazov oprostili.
Na istem mestu, kjer je denar izgubila, ga je čez dva tedna tudi našla
Rim, decembra.
Iz Savone v Italiji poročajo, da je neka gospa, z imenom Klotilda Peliz-zari, med tem ko je hitela na avtobusno postajo, izgubila torbico z 2.50C lirami. Takoj ko je izgubo zapazila se je vrnila po isti poti nazaj, toda c torbici ni bilo ne duha ne sluha.
Po dveh tednih je šla spet po ist poti in je po naključju prišla na iste mesto poleg ceste, kjer je denar izgubila. Komaj je naredila dva koraka že je zagledala v pesku naspol zakopano torbico. Odveč bi bilo povedati, kako je bila vesela, ko je v njej našla ves denar še čisto nedotaknjen.
Razprava zaradi opice
Rim, decembra.
Italijanski listi obširno pišejo o nenavadni zadevi, ki se bo te dni razpletla in zaključila pred sodiščem v Rimu. To zadevo italijanski listi nekoliko porogljivo imenujejo »opičjo afero«.
V neki lepi vili v okolici Rima živi družina Loggia, ki kot največjo družinsko dragocenost goji in čuva vdo-mačeiio opico »Micky«.
• jCKSAHIll V* •
--.črniti.
liko presenečenje »Micky« nikakor ni hotel vrniti k njima, tako se je namreč navadil novih gospodarjev. Jasno je bilo torej, da je opici mnogo bolj ugajalo pri novih gospodarjih.
Neusmiljena borba divja na morjih. Morje poBra bogastva, prav tako pa tudi življenja nešteto mladih pogumnih ljudi. Sliki sta le drobec velikih tragedij, ki se dan za dnem odigravajo na morjn. Na levi vidimo rešilni čoln z delom posadke nekega angleškega parnika, ki ga je potopila nemška podmornica. Na desni sliki vidimo pa dva angleška mornarja, ki jima je rešila življenje ena sama ladijska deska.
in ji vzel vso doto, šele takrat ko bo bogat, naj se z njo poroči.
In František se je odločil za tako poroko. Vzel je lepo in mlado Ano. V prvi poročni noči ji je v postelji
Zakonca Loggia sta pa letos odšla na daljše potovanje. Ker ;,Micky« ni mogel z njima na pot, sta ga dala v varstvo sosednji družini. Ko sta se pa zakonca vrnila domov, se v njuno ve-
Novi«; v nekaj vnticah
Nakaznice za živež bo uvedla tudi Belgija, tako je te dni sklenila belgijska vlada. Te nakaznice bodo uvedli zaradi izravnave narodnega gospodarstva v primeru vojne. — Zimskih olimpijskih; iger v Garmisch-Partenkirchnu v Nemčiji zaradi vojne ne bo. Nemški športniki bodo prirejali samo manjše zimskošportne prireditve. -— ,Vojncj milo‘ so pričeli prodajati po vsej Švici. To milo vsebuje dokaj manj dragih suvovin kakor 'milo, ki šo ga Švicarji uporabljali pred vojno. — Olimpijske igre je Finska naposled uradno odpovedala. Takoj so prenehali graditi stadion in olimpijsko vas. — Huda epidemija hripe je zajela vso švedsko. Pravijo, da gre za novo, nevarno vrsto hripe, kajti že mnogo primerov te bolezni se je končalo s pljučnico. — Strašen orkan je divjal te dni v Južni Afriki in terjal več smrtnih žrtev, škoda je ogromna. — Novo cepivo za grižo je izdelal berlinski profesor dr. Pigge. Zdaj bo možno to nevarno epidemijo omejiti že v začetku. — .Miklavževo -čokolado* so uvedli v Nemčiji; ta čokolada sme tehtati 200 gramov na osebo in se dobi le proti nakaznici za živila.
Znamenito ftnsko zgodovinsko mesto Viborg krasi, kakor kaže naša slika, slikovit starinski grad. Kakor je znano, so Rusi te dni mesto obstreljevali in napravili precej škode.
Tako je prišlo do prepira med starimi in novimi »Mickyjevimi« gospodarji. Da bi potolažili njegove stare gospodarje, so novi kupili drugo opico »Fifi« in jo poklonili užaloščenim sosedom. Kljub temu se pa odnosi med družinama niso izboljšali. Narobe, pri-do. spora, obe družini sta se ■ za sodišče, velike množice ljudi sta bili razpravi tudi obe opici. Gospa sodnikoma, da nikakor ne more živeti brez »Mickyja« in da nikoli ne bo vzljubila »Fifija«.
Opici sta pa na sodniji napravili pravo razvlako, kakor da bi vedeli, za kaj gre. Na sodnikovi mizi sta prevrnili črnilo, prebrskali vse spise in pometali na tla sveče. Naposled je še gospa Loggia zaradi tolike tragedije omedlela, tako da so morali razpravo preložiti.
Novo razpravo bodo prav kmalu najavili. Vfskako bo;.ta morali obe stranki plačati škodo, ki sta jo opici naredili na sodišču.
Petrolej iz rib
Neu.vork, decembru.
Med tem ko učenjaki trdijo, da je petrolej nastal iz bilina, trdi ameriški profesor Mac Falrane, da je petrolej nastal iz rib. V prastari dobi je v sladkovodnih jezerih živelo ogromno rib. Jezera so nenadno usahnila in na dnu so ostale ribe. Te mrtve ribe so pozneje zalile naplavine. Zaradi po« manjkanja zraka je nastal ogljikov dvokis z raznimi spojinami, ki jih vsebuje petrolej. Ribe imajo mnogo masti; nastalo je olje in tako pronicalo v zemeljske plasti.
Profesor Falrane je mnenja, da bodo zaradi pomanjkanja petroleja ribiči lahko prav izvrstno prodajali svoj plen, namreč za proizvodnjo petroleja,.
I/ 'zti&tnthJ/A’ ca sci
V nekem londonskem predmestnem gledališču so prejšnji teden začeli Shakespearovega »Julijah Cezarja« igrati v modemih kostumih.
Novodobni Julij Cezar nastopa v diktatorski uniformi. Tudi svoj konec doživi v duhu današnjega, časa: njegov prijatelj Brnt ga ne zabode, ampak ga ustreli z revolverjem.
(» Pariš-soir«)
Maršal von Mackensen je poslednji se živeči vojskovodja iz«svetovne vojne-6. t. m. je obhajal svojo 901etnico.
<
,Krompirski girlV
London, novembra.
Angleške oblasti so naredile pred kratkim veliko propagando za tiste Jedi, ki terjajo malo zabele. Posebno priporočajo krompir, ker ga lahko pripravimo tudi brez masti.
Težava je pa v tem, da Angleži ne jedo posebno radi krompirja, Angležinje se pa pritožujejo, da jim krompir kvari lepoto in vitko linijo. Malone bi vsa propaganda za krompir Sla po vodi...
V odločilnem trenutku si je pa neka bistra glavica izmislila poceni in idealno rešitev. Najeli so skupino lepih, mladih deklet. Teden dni so jih hranili, tako da so ob vsakem obroku jedle krompir. Ta dekleta so kajpak vitka, gibčna in znajo dobro plesati. Zdaj potujejo po vsej Angliji in prirejajo nastope. Pred predstavo se zastor dvigne, lepi glrll se priklonijo občinstvu in izjavijo:
»Tako lepe in zdrave smo samo zato, ker smo pridno jedle krompir.«
Ugotovili so, da zdaj Angleži in tudi Angležinje rajši kupujejo krompir in da je imela zamisel s .krompir-skimi girli' izvrsten uspeh.
Pletenje — moda in dolžnost sodobne Francozinje
Pariz, novembra.
Pletenje volnenih nogavic, čepic, grelcev za kolena, grelcev za vrat in ušesa, pullovrov in spodnjih hlač je na Francoskem postalo prava moda. Dolžnost sleherne Francozinje je, da splete vsaj nekaj teh prepotrebnih oblačil ne samo za svojce, pač pa tudi za druge francoske vojake. Nekaj velikih francoskih pletilnic noč in dan izdeluje pullovre za francosko armado.
Ker doslej mnoge francoske žene in dekleta niso znale lepo in hitro plesti ali pa sploh niso znale plesti, je neki podjeten pariški trgovec sredi Pariza odprl posebno šolo za pletenje, kjer se sleherna Francozinja za nekaj frankov nauči te umetnosti.
Zidarski delavec je dobil književno nagrado
Rim, novembra.
Pred kratkim je dobil veliko knji-
slepiča hude bolečine. Dva tovariša, zdravnika, sta ga preiskala in mu nasvetovala, naj si da kar najhitreje slepič operirati. Primarij se je odločil, da se bo operiral sam.
Dal se je kakor sleherni drugi bolnik odpeljati na operacijsko mizo. Tam si je dal injekcijo za delno ana-stezijo, potlej se je pa sam operiral. Operacijo je opazoval v posebej za to postavljenih zrcalih. Ko je slepič izrezal, si je rano tudi sam zašil. Po 72 urah je ta nenavadni operiranec na poti ozdravljenja odšel s klinike.
Huda kazen za brezvestne avtomobiliste
Newyork, novembra.
V Ameriki so se prometne nesreče zadnji čas tako pomnožile, da skušajo oblasti na vse mogoče načine zatreti to zlo. Država Utah je uvedla posebno strogo kazen za avtomobiliste, ki pretirano drve po ulicah in ogrožajo varnost svojih bližnjih.
Avtomobilist, ki v divjem diru povozi kakšnega pešca do smrti, se mora za to svoje brezsrčno in brezvestno dejanje pokoriti na prav poseben način. Zapro ga z žrtvijo v posebno, zelo majhno celico za dobro uro. V tej uri mora premisliti — če hoče ali če noče — v prisotnosti mrtveca, kakšen zločin je zaradi svoje lahkomiselnosti storil. Pravijo, da ta kazen slehernega človeka tako izresni, da se vselej odloči voziti mimo in počasi, kakor terja ameriški cestni red.
Radijski aparati za slepce
Praga, novembra.
Zveza čeških slepcev v Pragi je sklenila, da bo priskrbela slehernemu češkemu slepcu radijski aparat. S tem človekoljubnim dejanjem skušajo Cehi
svojim slepim bližnjim olajšati trpljenje in prekletstvo večne teme.
Zveza slepcev je poslala vsem češkim državljanom okrožnico s prošnjo, naj prispevajo nekaj denarja, da bo mogoče uresničiti to velikodušno zamisel. Hkrati so zaprosili slepci tudi za vse stare radijske aparate, ki jih lastniki več ne uporabljajo.
Avtomobilske nesreče zaradi pomanjkanja vitamina A
Newyork, novembra.
V Ameriki se je zadnji čas zgodilo izredno veliko avtomobilskih nesreč, in sicer posebno proti večeru, v mraku. Zdravniki menijo, da je vzrok temu neka bolezen, ki nastane zaradi pomanjkanja vitamina A. Ta bolezen se pojavi polagoma, značilno zanjo je. da človek, ki sicer podnevi čisto normalno vidi, v mraku skoraj popolnoma oslepi.
Za to boleznijo bolehajo posebno ženske v pričakovanju, zadnji čas so jo pa opazili tudi pri moških.
Ker se v Ameriki pripeti največ avtomobilskih nesreč proti večeru, so oblasti objavile naredbo, ki veleva, da se mora dati sleherni vozač, ki se je ponesrečil v mraku, preiskati, ali morda ne boleha za pomanjkanjem vitamina A.
Sveže cvetje z otoka sv. Helene
London, novembra.
Prebivalci otoka sv. Helene, kjer je Napoleon preživel svoja poslednja leta, so vse doslej živeli zelo skromno, kar bedro življenje. Edini denarni vir je bil tujski promet, toda ker leži ta otok daleč od celine, je prihajalo tja
Zahtevajte za Vaše žimnice in tapecirano pohištvo
ZA DRUŽNA TOVARNA ŽIME
mm
STRAZISCE PRI KRANJU
Naša žima je higiensko očiščena in sterilizirana na pari 115° C, ne diši, je brez maščobe in fermentov, ker je naša tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji in aparati.
Odklanjajte žimo iz prepovedanih šušmarskih obratov, ker je slabo tn nehigiensko izdelana, ni desinficirana, vsebuje fermente in ima neprijeten duh. V njej se zaredijo molji in mrčes.
Prepričajte se pred nakupom!	Naše	cene	so	najsolidnejše!
Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo
STERILIZIRANO
vse manj in manj tujcev. Angleška vlada se je zdaj pričela zanimati, kako bi tamošnjim ljudem priskrbela kakšno boljšo možnost zaslužka.
Posebna komisija Je naposled ugotovila, da je podnebje na otoku posebno primerno za gojenje južnega, tropskega cvetja. Prebivalci sv. Helene so dobili semena. Se so pričeli gojiti cvetje in uspeh je prekosil njih pričakovanje.
če ne bo -’ojna zajezila tega nenadnega poleta, bomo kmalu lahko dejali: »Cvetje z otoka sv. Helene« in ne samo »Cvetje iz sončne Nize«.
(UDNI UUDIi • (UDEH SVET
Markiza Maintenonova, ljubica francoskega kralja Ludvika XIV., je iznašla izvrsten pripomoček proti rdečici. Dvakrat na teden si je namreč dala pri svojem zdravniku puščati kri, samo zato — tako vsaj poroča kronist po njenem lastnem zatrdilu — da ne bi na dvoru pri poslušanju ževno nagrado ameriškega	kluba £ pikantnih	šal zardela. Vprašanje	je
»Montha« mladi pisatelj g. di	Donati,X;e, koliko	ji je to koristilo.
ki je po rodu Italijan.
G. di Dona ti je po poklicu zidarski delavec. Napisal je roman, ki	je imel J Skoraj neverjetno se sliši,	a je	le
v Ameriki velik uspeh, tako velik, da ♦res: vsak	človek le predobro	ve, kaj
je zanj dobil letošnjo književno na-|je čas, kljub temu ga pa nihče ne grado. Zdaj nadarjeni pisatelj name-fzna natančneje določiti. Narod pravi, rava opustiti svojo dosedanjo obrt in?da je čas zlato. Filozof pravi, da je se popolnoma posvetiti pisateljevanju.?čas .le prazen prostor. Pesnik pravi,
?da je čas človekov dobri angel. Ne
Poljski hoteli — nemške bolnišnice
Zakopane, novembra.
Fena ne druga izmed teh trditev pa ► ni znanstveno utemeljena. In pomislite, niti v vseznali knjigi leksikonu J ne najdete definicije za čas. V enem ♦ izmed leksikov namreč piše: »čas je Velike in elegantne hotele v polj-?neko razmerje, ki je razumljivo in fikem zimskošportnem letovišču -so £ predstavotvorno, ne da se ga pa toč-Nemcl izpremenili v moderne bolnišni-tno definirati.« To je pač značilno: ce. Prav tako so tudi vse hotele me-?čas, ki ga več ali manj odgovorni sta Krinice preuredili v bolnišnice. fljudje bolj ali manj cenijo, ki ga vsi
{poznajo in občutijo na lastni koži, F ne zna nihče z besedami določiti!
Te bolnišnice so pripravljene za ranjence, ki jih bodo pripeljali z zapad-me fronte. Za zdaj so še prazne.
Sam si je operiral slepič
Havanna, novembra.
Primarij neke klinike v Havanni Ki?prvo mesto neki hrošč, ki živi v Juz-je pred kratkim čisto sam operiral |ni Afriki. Tam so doma tako nena-sleplč. Ze dalj časa je čutil v bližini
Če bi šlo za prvenstvo, kdo se zna F najbolj vidno prilagoditi okolici in Frazmeram, bi prav zanesljivo dobil
vadne živali. Kadar hrošču preti ne varnost, napihne svoje zadnje noge, da so podobne orhidejinim listom. To pa še ni vse. Hrošč namreč iz neke žleze izloči še takšno tekočino, ki ima prav takšen vonj kakor orhideja. Ker se tako spremeni, ga noben sovražnik ne loči od orhideje, posebno če se skrije med njene liste. *
Krokodili imajo očitno samo enega prijatelja: povodne kozle, ki žive v Južni Afriki. Povodni kozli spadajo v vrsto antilop in imajo lepe rogove. Kadar se v nevarnosti, ko jih preganjajo druge živali, na vrat na nos drve v takšno vodo, kjer žive kropodili. Zasledovalec navadno teče za antilopo in postane kmalu žrtev požrešnih krokodiljih žrel. Povodni kozel sam pa srečno ubeži, kajti noben krokodil mu ne naredi nič žalega. Zdi se, ko da bi se ti dve vrsti živali med seboj tako dogovorili.
Čopasti ponirek, ki je na kopnem tako čudna živalca, ker tako strahovito pokonci in nerodno hodi, je v vodi zelo spreten in uren. Poleg tega, da zna odlično plavati, se zna še bolj imenitno potapljati. Kadar se hoče skriti pred sovražniki, steče v vodo, splava v sredo in se mirno, ne da bi pustil za seboj niti najmanjšo sled, potopi pod vodo. Pri tem svojo čopko lepo razprostre. Pod vod lah-
Človek, ki ne more videti ženske z naočniki•
Monakovo, novembra.
Pred sodiščem v Miinchnu se je moral te dni zagovarjati prav nenavaden obtoženec; tožilo ga je p« kar sedemnajst mladih deklet. Značilno za obtoženca je, da ne more prenašati žensk z naočniki, značilno za tožite-ljice pa, da so prav vse imele naočnike.
Vsa dekleta so izpovedala, da jih je obtoženec tako dolgo zasledoval na kolesu po cesti, dokler se mu ni posrečilo, da jih je ustavil. Ko jih je ustavil, jim je kratko in malo potegnil naočnike z obraza in jih treščil ob tla, Ida so se razbili.
:	Obtoženec	se	je	zagovarjal,	da	čuti
; nepojasnljivo mržnjo do vseh deklet, ki nosijo naočnike, in sicer odtlej, kar je ljubil neko dekle z naočniki, ki ga je pa zapustilo. Sodnik je pa menil, da to še ni zadosten vzrok, da bo, meni nič tebi nič, neznanim dekletom razbijal naočnike in je nenavadnega obtoženca obsodil na šest mesecev zapora.
Kako bi bilo, če bi zimo prespali
Newyork, novembra.
V Združenih državah propagirajo najnovejšo strujo, ki bi hotela ljudi spremeniti, tako da bi zimo prespali kakor živali. Voditelj te struje je neki Artur Garcke, ki se tudi sam rav-komisar iz Kolna je pripomnil, da na?na po pravilih svoje sekte, primer brzovlak, ki vozi med Berli-? Ze več desetletij Garcke 1. novem-nom in	Kolnom	osemkrat	ustavi; ♦ bra leže v posteljo in preleži v njej vso
zato se mu	ne	zdi	prav	nič potrebno | zimo do pomladi. Največ spi. Zatrjuje,
urediti takšne naprave, »ki se jih? da se odlično počuti in da bi morali ljudje tako in tako le redkokdaj po-? vsi ljudje ravnati tako, pa bi bilo več služijo.«	♦	miru na svetu. Garcke pravi razen
*	Z	tega, da bi ljudje, če bi tako živeli,
V prejšnjih časih je bila navada,% dosegli visoko starost 200 let. Tudi sam da so dolgodlake pse strigli kakorlupa tako dolgo živeti in tako z zgle-ovce in njihovo dlako porabili za jF dom dokazati, da so te njegove trditve prejo. Tako je na primer neka oho-\ pravilne.
ževalkn del francoskega pesnika? Zanimivo je, da je Garcke dobil t Jeana Paida podarila pesniku telov-izdruženih državah že dosti pristašev, nik, pleten iz volne njenih štirih čr-| predvsem med premožnimi ljudmi, kaj -nih pudlov.	♦	ti reveži ne morejo spati, četudi bi
hoteli...
ko zdrži precej časa. Seveda mu potlej kopenske živali ne morejo priti do živega.
*
V Prusiji še leta 1860., ko so že dve stoletji železnice tekle po deželi,-še zmerom niso imeli bove kakšne! udobnosti v vlakih. Pred vsem je pa' potnike motilo, da v vlakih ni bilo! stranišč. Kljub vsem pritožbam s^ železniški upravi ni zdelo potrebno,' da bi poskrbeli za te potrebne napra-j ve. Naposled je stvar prišla na uho; tudi notranjemu ministru in ta jej pozval železniške komisarje, naj ven-; dar že povedo, ali so takšne naprave; v vlakih potrebne ali ne. Po dolgem! razpravljanju in preudarjanju je; | visoki upravni svet prišel do zaključka, da bi bile takšne naprave v vlakih popolnoma odveč. Železniški
Noveli »Družinskega tednlka“
Pustolovščina v brzoviahu
Napisal O. Bouterweck
Z devetdeset kilometrsko hitrostjo je vlak drvel po ravnini. Bil je mrzel, deževen večer. Dr. Brett je zdolgočasen odložil časopis in se lotil kriminalnega romana.
Dalj ko do tretje strani pa ni pri-Sel. Čudno motreči pogled njegovega sopotnika ga je vznemirjal in begal. Tik pred odhodom vlaka je mož ves upehan stopil v oddelek, svojo potno torbo pa malomarno spustil na klop.
Dr. Brett, ki mu je bilo na lepem nezaslišano tesno pri srcu, je knjigo zaprl in razdražen vprašal: »Tako buljite vame, gospod...! Ali vam na meni kaj ni všeč?«
Tujec se je uslužno nasmehnil: »Narobe, izredno mi ugajate! Posebno vaša glava! Veste gospod, tako karakteristične glave vse svoje življenje še nisem videl!«
Dr. Brett se je polaskan nasmehnil. Naglo je odgovoril: »Saj vam ni treba drugega, ko pogledati v zrcalo, gospod!«
Vrnjeni poklon prav res da ni bil pretiran; kajti velike temne in izrazite tujčeve oči, njegovo mogočno čelo in črnoplavi kodri nad njim, plemenita črta njegovega nosu in gospodovalna brada z mehkimi ustnicami nad njo so se spopolnjevali, tako da je človek dobil od vsega vtis »demon-Bke duševnosti«.
Tujec se je na lepem sklonil daleč proti njemu: »Ali resno mislite, go-»pod, kar ste pravkar rekli?«
»Seveda...«
»Gospod, če je stvar takšna, potlej mi morate napraviti veliko uslugo. Menjajva svoji glavi — velja?«
Dr. Brett je pobledel. Zdaj je bilo izven vsakega dvoma: sedel je nasproti norcu! Mir! je prigovarjal samemu sebi. Samo nič ugovarjati! S težavo se je nasmehnil:
»Hm... če vam je toliko do tega...«
Norec je od veselja zakričal, obrnil se je in v trenutku držal v roki veliko britev.
»Sijajno! Ivrstno!« se je veselil.
Dr. Brett je oprezoval za zasilno zavoro. Toda mož z britvijo mu je zapiral pot Odločiti se! Takoj, je nekam gospodovalno razjedalo v njem Spoznal je prednost takojšnjega naskoka. Toda še preden je svoj obupan sklep utegnil spremeniti v dejanje, je tujec iznenada dejal e popolnoma spremenejnim glasom:
»Motite se, gospod, če mislite, da imate norca pred seboj!«
Britev je dal nazaj v svojo popotno torbo. Potlej se je vljudno priklonil in dejal:
»Dovolite, moje ime je Penner, Ludvik Penner. Upam, da mi boste nekoliko surovo šalo oprostili, če boste slišali, da sem pisatelj in sem hotel preštudirati neko sceno, ki bo v mojem novem kriminalnem romanu igrala veliko vlogo!«
Dr. Brett se je trudil, da bi se nasmehnit Čutil se je kakor sproščenega strahovite mOre, t resnici je bil pa silno nejevoljen zaradi neokusnosti te šale. Penner je očitno zaslutil občutke svoje »žrtve«, zato m« je dobrodušno ponudil roko:
»Izkazali ste mi veliko, neprecenlji-
vo uslugo. Pojdite, stopiva v jedilni voz.«
Dr. Brett si je otrl svoje čelo.
»No dobro, saj sem zelo potreben kozarčka konjaka.«
Kmalu se je pokazalo, da je bil Ludvik Penner zabaven kramljač in izvrsten družabnik Znal je zelo nazorno popisovati razne popotne doživljaje, šalil se je in norčeval iz samega sebe, ko je pripovedoval o svojih knjigah in zdelo se je, da vse ve in vse zna. Poleg tega nista pozabila pridno zalivati in ko sta naposled skupaj odšla v svoj oddelek, je dr. Brett prejšnjo pustolovščino sicer pozabil, zato pa ni bil več prav siguren na nogah.
Okorno se je naslonil v kot. »Da, da,« je premišljeval dr. Brett že v polsnu, »romanopisci imajo očitno vražje dobre živce...«
Dr. Bretta je zbudil nezaslišan ropot. Še vrtoglav se je vzravnal in videl samo še, kako so štirje močni možje Pennerja vlekli iz oddelka.
»Za vraga, kaj se je vendar zgodilo?« se je razjezil dr. Brett.
»To vam rad povem,« je odgovoril eden izmed uradnikov. »Vaš sopotnik, bivši pisatelj Penner, je včeraj ušel iz norišnice! Ni samo neozdravljivo duševno bolan, temveč tudi družbi nevaren, ker ga muči fiksna ideja, da mora svojo glavo zamenjati z glavo nekoga drugega! Sele pred dvema letoma je nekega sopotnika med spanjem napadel in mu poskušal prerezati grlo! Srečo ste imeli, gospod, da smo...«
Drugega dr. Brett ni več slišal. S tresočimi se koleni jo je drugič mahnil ▼ jedilni voz. To pot je takoj naročil steklenico konjaka...
Njegova poslednja dogodivščina
Napisal Frie Horn.
Zmerom se je bahal s svojimi velikimi uspehi pri ženskah. Hvalil se je, da je spoznal skrivnost, kako »ujameš« sleherno žensko — in nihče izmed njegovih prijateljev se ni smel postaviti, da bi imel takšno srečo kakor on.
Toda mračna je sleherna teorija. S to resnico se je moral naposled tudi Duval sprijazniti.
Spet je nekega dne srečal čedno damo. Znal jo je — to je bila tudi ena izmed njegovih skrivnosti — tako pogledati, da se je morala nasmehniti. In s tem je menil, da je, kakor po navadi, igro že naspol dobil. Z naglo odločnostjo, kakor zmerom, je stopil k nji in jo nedolžno vprašal:
»Oprostite, madame, ali sem ubral pravo pot do Rue Montmartre?«
»Žal ne vem,« je odgovorila lepotica in pospešila korak.
Hm, bržčas je zelo boječa, 6e je tolažil Duval, in je zavil v prvo etransko ulico.
Ko je pa popoldne pohajkoval po cestah, mu je na lepem prišla spet nasproti. Naklonjena usoda mu jo je spet pripeljala na pot! Tokrat se mi pa mora posrečiti, si je zmage gotov zatrjeval V obeh rokah je nosila vse polno večjih in malih zavojev. Stopil je k nji, pozdravil jo je kakor kakšno staro znanko, in jo vprašal, ali ji ne bi smel pomagati.
»Ne,« se je branila, a nasmešek ee vendar ni umaknil t njenega obraza.
O, kajpak, rada bi se seznanila z menoj, le preboječa je, je modroval
DuvaL No, no, se bo že omehčala ... Meni nič tebi nič je začel hrabro klepetati:
»Torej vam ne smem pomoči? Oh, in kar srce me boli, če vidim nežni spol tako težko obložen.«
Hipec je pomislila, potlej se je pa spet nasmehnila in dejala:
»Če hočete po vsaki ceni, pa prosim!« je zagostolela in mu nakladala zavoj za zavojem v naročje. Kakor kakšen postrešček se je dal natovoriti, potlej je pa stopal poslušno kakor dobro zdresiran zakonski mož vštric z lepo damo.
Nebeško! Tako lepo je ujel ribico! Hura, nova zmaga je na obzorju!
Pri vežnih vratih — zahvaljen bodi bog za tolikšno milost! — ga ni odslovita. Torej jo bo smel spremiti ▼ stanovanje. Nu, o tako nagli zmagi se mu pa res še sanjalo ni. Ž utripajočim srcem je stopal pohlevno za njo po stopnicah. Pozvonila je. Odprla jima je čedna sobarica. Vstopila sta.
Lepa gospa je stopila k bližnjim du-rim in zaklicala v sobo:
»Oaston, pridi, prosim ...«
Mož, velikan po postavi, je stopil t predsobje. Duvalu so skoraj vsi sklepi popustili, tako se je prestrašil.
Dama je smehljaje se prosila:
»Dragec, daj temu možu z zavitki en Irank!«
Orjak je segel v žep in je hudo čudno premeril gospoda Duvala. Potlej mu je pa položil desnico na ramo in je dejal:
»Mladi mož, zdi se, da imate preleto 6rečo pri ženskah. Nate frank! Drugi postreščki dobe zmerom le po petdeset santimov!«
Od lisiega dne ne veruje Duval v nobeno teorijo več.
Leo-pilule
Točno kosilo ni dcužinslcu SCCCO*
mehke in ne postane, temveč ravno prave, ko jih nesemo možu na mizo. Posebno zgodaj je treba pristaviti juho, že ob desetih, ali pa vsaj o poli enajstih dopoldne. Za razne omake potrebuješ manj časa, kvečjemu pol ure do eno uro, za krompir pot ure, solato pa strebiš tedaj, ko se drugo kuha. Nikoli ne trebi solate šele, ko je že vse drugo skuhano, tako da bo imel mož takoj pregled, da si nepripravljena in da se za kosilo mudi.
Vsakdanje ženine slabe razvade lahko možu popolnoma uničijo veselje do življenja. Po desetih, petnajstih letih zakonskega sožitja je takšen mož že z eno nogo sicer ne v grobu, pač pa zunaj zakona. Morda ga na zakon vežejo otroci in nekdanja ljubezen, toda v novih petih letih se mož naposled domisli, da bi si kazalo poiskati kakšno nadomestilo ali si drugače urediti življenje. Površna žena ostane tedaj po pravici na cedilu.
Toda ne samo iz materialnih, temveč tudi iz socialnih vzrokov naj bo sleherna žena do svojega moža še prav tako pozorna, kalcor je bila pred poroko in kakor se je pred poroko hvalila, da bo z možem ravnala. Kako pogosto dekleta pred poroko zatrjujejo:
»Pri meni boš imel raj na zemlji. Oh, revček, v kakšnem neredu moraš zdaj živeti. Nihče ti ne krpa srajc in nogavic. No, v najinem zakonu bo drugače. Imel boš lepo omaro, v njej bo vse lepo zravnano, zlikano in zakrpano. Vsak dan boš vzel lahko iz omare, kar boš potreboval. Vse bo v redu. In kuhala ti bom. ah, kako dobro in okusno! Samo vaša mati zna tako dobro skuhati.«
Mož prav iste žene, ki je kot dekle pred poroko tako govorilo, pa čez deset let toži:
»Nikoli ne dobim točnega kosila. Nikoli niso nogavice zakrpane in gumbe si moram sam šivati. Joj, kako lepo je bilo, ko mi je še mati kuhala. Imel sem še dobre živce in zdrav želodec...«.
Pazi, draga moja, da v tvojem zakonu ne bo tako!
Saška
»V kakšni zvezi je pa to dvoje?* boste morda vprašali.
Nekako v takšni, kakor sta ljubezen in želodec po starem narodnem pregovoru.
Pogosto mislimo, da so vzrok družinskim prepirom nepremostljivi nesporazumi in čustva, kakor sovraštvo, ljubosumje. Narobe, vzrok družinskim prepirom so največkrat malenkosti, toda tiste zoprne, kar venomer se ponavljajoče malenkostne grde razvadice moža ali žene, razvade, ki naposled onemogočijo sleherno zakonsko sožitje. Danes si nekoliko privoščimo slabe zakonske žene.
Kolikokrat se možje pritožujejo, da bi bili lahko srečni v zakonu, da jih pa moti nešteto malenkostnih napak njihovih družic. Prav zanesljivo se marsikateri zakon skrha zaradi površnosti ali malomarnosti že-! ne. Žena si mn sli: zdaj ga že imam,
■ zdaj bo moral plesati, leakor bom
■ jaz žvižgala. Tako misliti je grdo,
■ hkrati pa zelo bedasto. Prej ali slej '•spozna sleherni zakonski mož, da je
> na svetu še mnogo drugih, pamet-
> nejših in boljših žen. Če je mož do-; ber, trpi in prenaša takšno ubito ; življenje, če pa ni posebno tesno-
> vesten, ženo kratko in malo zapusti ; in se navadi na drugo.
! Če poslušaš žene, kako tožijo čez I svoje može, bi človek malone mislil, 'da so vsi možje zverine, hudobneži, .zoprneži, tepci in podobno. Možje le '.redko tako udrihajo čez svoje žene. ‘.Žene pa, ki imajo svoje može za J tepce in zoprneže, so navadno tiste,
I ki same najmanj prispevajo k dru-'.žinski sreči.
; Družinska sreča je pogosto odvisna •od na videz tako malenkostne stvari ; kakor je točno kosilo.
; >Ah, nekaj minut prej ali nekaj ;minut pozneje,« bo dejala ta ali ona 'žena. s>Naj moški vzamejo kuhalnico ',v roke, pa bodo videli, kako fletno je ■.kuhati.«
; Takšna žena naj pomisli na moža, ,ki pride o poli eni iz službe domov, '.pa mora ob dveh spet nazaj na delo. '.Samo poldrugo uro ima časa, da se odpočije. Ta poldruga ura bi mu '.koristila, če bi bilo kosilo točno o '.poli eni na mizi, v pol ure bi ga '.pojedel, pol ure bi počival, potem se '.pa vrnil v službo. Če mora pa mož 'doma četrt ure ali pa pol ure čakati '.na kosilo ali če med posameznimi '■obroki ni pravega reda, potlej pač ne '■more biti mož tisti dan dobre volje. '■Če se takšni dnevi ponavljajo v neskončnost, je njih posledica, da je
■ mož stalno slabe volje, pravi robavs,
■ čemem in razdražljiv.
; Počitek med dopoldanskim in po-•poldanskim delom je za sleherni organizem velikanskega pomena. Ta ;počitek ni popoln, če kosilo ni v redu ; skuhano.
; Sicer pa, ali je tako težko skuhati ‘.kosilo točno?
J Verjamem, da marsikatera mlada ; žena težko točno skuha kosilo, ker še .ni vajena kuhati. Prav tako je težko '.skuhati kosilo ob določeni uri, če ne '.vemo, kakšen je štedilnik in kako !,vleče'. Tudi kadar poskušamo kakšne ‘.nove jedi, se prav lahko nekoliko zali mudimo s kosilom, zato .naj prihra-! '.nijo gospodinje poskušanje novih je-!! dil za nedelje in praznike. Vsi drugi '.'■izgovori glede netočnega kosila so pa • '.iz trte izviti.
; Kosilo je treba dokaj zgodaj pri-;; četi kuhati, če hočemo da bodo jedi ;; dobro in okusno skuhane, ne pre-
KRIŽANKA
1 23456789
Pomen besed	;
Vodoravno: 1. osebni zaimek; za-! krament — 2. svetopisemska oseba;! vas pri Tržiču — 3. telesna poškod-! ba; zver — 4. zanimanje (tujka) —! 5. psebni zaimek; zver; veznik — 6.! prebivalec domačega kraja — 7. od-! poslanec; poljski sadež — 8. grški! bajeSlovni gozdni bog; šahovski iz-! tut — 9. pobiralec smeti; predlog. !
Navpično:	1. kovaški izdelek;!
mednarodna kratica za parnik — 2.! žensko ime; ime za «strica» Združe-! nih držav — 3. član izumrlega ple-! mena; otročič — 4. meteorni kamen — 5. kratica za ameriški vzklik: »Vse v redu!«; mesto v Italiji; egiptovski bog. sonca — 6. športnik — 7. žito; zamašek — 8. podzemeljski hodnik; sladkovodna riba — 9. ploskovna mera; žensko ime.
Večerna obleka za današnje resne dni, praznična in lepa, visoko zaprta in z dolgimi rokavi. Krilo je bogato nagubano in prav nič v skladu z varčevanjem, vendar se da tudi temu odpomoči, če napravite krilo ožje. Obleka zato ne bo nič manj elegantna.
trebujcš za štruklje, 2 deke sesekljane čebule, trdo kuhan rumenjak, pretlačen skozi sito, C dek presnega masla, žlico finega olja, dve žlici gorčice, osnaženo in sesekljano sardelo, žličko drobno sesekljanega peteršilja, nekoliko soli in paprike, ki da barvo, kumne, limonovega soka po okusu. Vse to dobro zmešaj in sir je gotov. Dobro je, če mu dodaš tudi eno ali dve prav dobro sesekljani kapri.
HJovedina na ruski način: Razbeli žlico presnega masla in nareži vanj precej čebule Ko je že malo rumenkasta, ga posipaj z žlico moke, prežganje zarumeni in ga zalij s kozarcem vrele vode ali pa kostne ali goveje juhe. Čez nekaj časa primešaj še 4 žlice smetane in en do dva rumenjaka, ki ju razmotaj z nekaj žlicami mrzle juhe. Dodaj soli in popra in s to omako oblij kuhano, na kosce zrezano govedino. Tako lahko napraviš tudi, če ti je govedina ostala od juhe
*Jajčni podmet z gobami: Duši na presnem maslu sesekljane gobice iz kozarca, dodaj sesekljanega peteršilja, soli in popra Hkrati napravi tudi obi čajni jajčni podmet. Dodaj jajcu nekaj žlic smetane ali mleka in nekoliko soli. Na krožniku naredi križ iz gobic, vmes pa nadevaj jajčni podmet, ali pa prav narobe.
‘Turški cmoki: Izberi in operi 5 pesti riža, nalij nanj vode in ga pusti četrt ure stati. Med tem sesekljaj četrt kile govedine in nekoliko prekajene slanine ali govejega mozga, sesekljaj tudi majhno čebulo in jo na masti zarumeni. Zmešaj v skledi riž, meso in slanino, dodaj še pripravljeno čebulo, soli, popra in drugih dišav. Iz tega napravi cmoke ali klobasice, zavij jih v zeljnate listke, ki si jih poprej prevrela v slani vodi in jih poveži z nitjo Te cmoke duši eno uro v pokriti posodi. Večkrat jih obrni in prilivaj juhe, da se ti ne zažgo. Potlej zavitke razveži in daj cmoke s sokom polite na mizo. Ali pa zeljnate listke odstrani, posipaj jih s kruhovimi drobtinami in zabeli s presnim maslom.
REBUS Latinski pregovor
Spanje in počitek sta zelo važna pogoja za ohranitev zdravja in lepote. Dosti je ljudi, ki se hvalijo, da jih1 je vseeno, če neredno spe, da radi noči »prelumpajo« v veselih družbah in da jim zadostuje 4 do 5 ur spanja ter da sploh ne občutijo potrebe po daljšem počitku.
To utegne biti vse res in lepo, toda ti ljudje se ne morejo pohvaliti ž zdravo barvo in dobrimi živci. Obraz jim je skoraj zmerom upadel, okrog oči imajo pa sinjkaste kolobarje.
Ljudje slabo spe zato, ker neredno spe, ker med spanjem ne leže pravilno, ker soba ni dosti temna ali je pa slabo prezračena. Posebno slabo spe meščani, ker jih motijo tramvajski hrup, ropot na ulicah in radio.
Najvažnejši pogoj za dobro in zdravo spanje in popoln počitek so temna soba, in popoln mir. Spalnica mora biti če le mogoče obrnjena proti dvoriščni strani, postelja pa postavljena tako, da okno kljub gostim zavesam ali polknicam ni pred očmi. Kdor spi v precej osvetljeni sobi, se zmerom pritožuje, da ga oči bole, kajti vidni
LASEKA K ORSV JLA
boste imeli, če jih boste umivali in negovali s Savexom. Zahtevajte brezplačno brošuro ali za din 7'— v znamkah originalno stekleničico za 3kratno umivanje. L’Oreal 28. Zagreb I, poštni predal 3.
živci tudi pri zaprtih oknih trpe zaradi svetlobe.
Ropotu se človek privad, to pa še ne pomeni, da zvoki ne prodro do slušnih organov in povzročijo slabo spanje. Prebivalci velikih mest si proti hrupu pomagajo z nekimi kroglicami, ki si jih vtaknejo v ušesa in ne slišijo nikakršnega šuma.
Hrup in svetloba nas med spanjem silno utrujata, ilovek postane pri tem živčen in nestrpen. Ko se pa po kopeli, zajtrku in sprehodu nekoliko opomorete in vzpostavite ravnotežje med živci in mišicami, še kljub temu ostane neko znamenje slabega spanja — gube na licih.
Za spanje prav tako obstoje pravila kakor za fizično kulturo, racionalno prehrano in pravilno nego lepote. Lega telesa med spanjem igra zelo veliko vlogo. Spanje na hrbtu je dobro za telesni počitek, razen tega ne povzroči gub na licih in vratu. Ta položaj pa ni ugoden za duševni počitek. Najbolje je ležati na desni strani, ker tako jetra s svojo težo ne pritiskajo na druge organe in tudi srce lahko in nemoteno opravlja svoje delo.
Glava mora med spanje ležati vodoravno, posebno pri slabokrvnih ljudeh. Od spanja na celi kopici blazin se napravijo gube posebno na vratu, zato je zadnji čas, da odpravimo to starinsko navado. Globoko in mirno spanje mora enako koristiti zdravju in lepoti.
POSETNICA
MILA CERAK
Naša kuhinia
Kaj je ta dama?
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek: Goveja juha s fretatnimi rezanci, govedina, krompirjeva omaka. Zvečer: Češpljeva kaša.
Petek: Prežganka z jaicem, kislo zelje, ajdovi žganci. Zvečer: Kruh z maslom, kava.
Sobota: šara s svinjsko glavo, hren v solati. Zvečer: Koruzni žganci z mlekom.
Nedelja: Goveja juha z zdrobovimi cmoki, pražen krompir, prepečena govedina, zelinata solata. Zvečer: Jetra v omaki.
Ponedeljek: Meso z makaroni, solata. Zvečer: Močnik.
Torek: Zelenjavna juha, praženec. Zvečer: Golaž.
Sobota: Pašta fižol. Zvečer: Krvavice, kisla repa.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek: Zelje s fižolom, jabolčni zavitek. Zvečer: Kruhki, obloženi z liptavskim sirom1, čaj.
Petek: Fižolova juha, sirov zavitek, kompot. Zvečer: Palačinke, čaj.
Sobota: Kruhova juha, govedina na ruski način*, krompirjevi kifeljčki, solata. Zvečer: Rižota, solata.
Nedelja: Zelenjavna juha, nadevan 'telečji hrbet, pražen riž, mešana so-| lata, kompot. Zvečer: Jajčni podmet z gobami*.
Ponedeljek:	Goveja juha, kolera-
bice, prepečena govedina. Zvečer: Rižev narastek s sladko polivko.
Torek:	Krompirjeva juha, turški
cmoki4, čebulna omaka. Zvečer: Ocvrta jetra.
Sreda: Šara s svinjsko glavo, sirovi štruklji. Zvečer: Ocvrta jajca s krompirjevo solato.
Pojasnilu:
‘Liptavski sir: Potrebuješ četrt kile dobrega suhega sira, kakršnega po-
ČAROBNI LIKI
Navpično in vodoravno
časovni veznik, del leta, krajše ime za Rokavski preliv.
moško ime,
veznik,
ptica.
»—I— — —f—| 1. kemijski «le-11 I 1________1	I I ment,
41	I 2.	naselbina v Že-
--------!—s	leznih vratih, po-
^	1 1	I	znana po donav-
j	skem prekopu,
■J	kjer vlači ladje
lokomotiva proti vodnemu toku.
8. zdravilišče v Hrvatski banovini.
1. Sienkiewiczev roman,
2. struja,
3. domača žival.
1. zlato (latinsko),
2. žgana pijača,
3. rodovitna (črna) prst.
#Prl težavah vsled hemoroidov
pomagata že 1 do 2 Leo-piluli, če jih Jemljete po jedi. To sredstvo pomaga že po petih, iestih urah do lahkega in »	prijetnega	odvajanja.
OgidS »g. pod Sp. br. 069 od 28. X. 1988_
Takole so zdaj oblečene angleške dame. Zdaj preživljajo težke čase, ki terjajo od njih, da so čimbolj praktične. Kljub temu so njih vojna oblačila za naše pojme nekoliko svojevrstna. Angleška kolesarka se obleče v hlačno krilo, kockasto volneno jopico s pletenimi rokavi in športno čepico iz istega blaga. Njena tovarišica ima pa na sebi tipično žensko vojno oblačilo — dolge hlače in v dveh vrstah zapeto toplo jopico.
Reiitev Čarobnih kvadratov: I 2. Aden,; 8. Vega, 4 Anam 11. 1. osat, S. Avar, 4. tara. III 1 Pisa, 2. Ibar, 4. arak. IV. 1. koks,; Z Odra, 8. krov.
Rotitev posetnico: Gostilničarka.
Reiitev rebusa: Naprej aastava slave, na boj junaška kril Rešitev Čarobnega lika: J. pet, 2. pelin, I. Velebit, 4. Tibet, S. nit.
8krivalnica: Kdor dolgo spi, Se srečo Cesto samudi
Magičen kvadrat:	dopis, obara, pamet,
Irena, aatan Dopolniinica: Anton Medved.
nalboIlCi kvaliteti, po tovarniških cenah, v prodalalnah tovarne
Pred Skotijo 19 Proternova ni. 10 Gosnoavetska 2 TyrSeva 5, Palača
Fantastična pričeska, kakršno je napravil neki pariški frizer. Očitno ga je pri tem navdahnila nova moda zavezanih životcev.
.Sluvlja'
Druga polovica denarnice je prav takšna ko prva, le drugačne barve.
Na denarnico izvezite vzorček, ki ga vidite na sliki št. 5. Barvi sta na obeh polovicah denarnice samo zamenjani. Platno in bombažasto blago izrežite v isti velikosti. Potlej všijte trdo platno med bombažasto podlogo in pleteno
damo s takšnim klobukom. Namesto da bi gledal na oder ali na platno ima neprestano pred seboj velikanski nestvor, skozi katerega ne more ničesar videti ali bi si moral pa zlo-
-   "
:
'
z lepimi
Vse skupaj ovijete z lepimi vejicami, ki jih pritrdite s
in svečnik je gotov.
12 ftast/efov 25a	fcf*	tCfpot&l
Dosti majhnih in zelo preprostih •rikov Je, da si ohranite zdravje ta tepoto. To so stvari, ki jih ne smete Bikoli opustiti, toliko manj, ker zanje *>e potrebujete časa, posebno če znate varčevati z minutami. Danes se je treba pri slehernem opravilu držati čim preprostejšega in čim praktičnejšega postopka. Kajti čas je zlato, v tem primeru bolj ko kje drugje. Seveda pa takšni »triki« niso kar si bodi, zato Vam hočemo priskočiti na pomoč. Izberite med njimi najlažje. Za začetek •e poslužite naslednjih 12 nasvetov.
©
Majhen mozolj na nosu ali
  na čelu se hitro prikaže. Ni
freba drugega, kakor da dan ali dva nimate redne prebave. Ne morete si pa dovolj pogosto ponoviti, da se mozolj pozdravi le, če ga ne stiskate. Žal jih je pa tako malo, ki se morejo upreti temu veselju, da ne bi mozolja stisnile s prsti in pogosto celo z umazanimi prsti... Kakor hitro se pojavi mozolj, pomočite v vročo vodo košček vate in pritisnite nanj. Biti mora pa tako vroče, kolikor zdržite. Potlej pomočite košček vate v jod in ko se mozolj odpre, namažite s cinkovim mazilom. Najbolje je, da to storite zvečer, in zjutraj ne bo o mozolju niti sledu. Ce boste tako skrbeli za vaše mozolje, se jih boste odkrižali poprej, Preden bi se utegnili razpasti.
E
Tekoče milo je posebno prak-
  j tično in priporočljivo povsod
tam, kjer živi več ljudi skupaj. Tako na primer po uradih, šolah itd. pa tudi v družinah. Lahko ga naredite sami in zelo boste zadovoljni z njim, ker je na moč dobro sredstvo za nego rok. Potrebujete 50 gramov mehkega mila, 50 gramov 90odstotnega alkohola, >0 gramov milega glicerina, 20 gramov milne tinkture, 1 gram klorofilove malti. Milo razpustite v alkoholu, potlej pa počasi dodajajte vse druge snovi, precedite in milo je gotovo.
® Varujte se ječmena na očeh. če se vam večkrat ponavlja, pojdite k zdravniku. Sicer pa se poslužujte tegale preizkušenega nasveta. Zvečer ta zjutraj si veke umijte z destilirano trpotčevo vodo, ki ste ji dodali nekaj sode bikarbone in nekaj kapljic kolinske vode. Kakor hitro vam veka oteče In vas začne srbeti, vsake »Ive uri zaužijte kapljico tinkture volčjih jagod na sladkorju, s toplo bezgovo vodo si pa umivajte veke.
0
Vsaka izmed vas nima kopalnice in tudi tiste, ki jo Imajo,’ se je od časa do časa ne morejo poslužiti. Kljub temu si pa lahko ohranite kožo čisto in volno. Zmešajte 250 gramov mandljev v prahu, 25 gramov riževe moke, 25 gramov Florenčne
VzoJdiZhi nasveti
Bliža se božič. Ze zdaj bo treba pripraviti to in ono. Pri tem vam hočemo pomagati. Na sliki vidite, kako lahko napravite lep, prazničen svečnik, in sicer iz navadnega obešalnika. Odvijete mu kljuko in vanj v primernih razdaljah zabijete žebljičke brez glavic. Iz dveh koščkov lesa napravite stojalca, jelkovimi
prav uiu ko ziuu. rrcucii iiittaiuicic sveče na žebljičke, jih predrite z vroč-iglo. Naposled svečnik okrasite z zlatimi ali srebrnimi zvezdami iz lepenk
perunike, 5 gramov mahagonijevca v prahu, 15 gramov mila v prahu in nekaj kapljic parfuma. Dajte za pest zmesi v vrečko, ki se c njo umivate in jo zažijte. Kadar se umivate, se s to vrečko drgnite po vsem telesu. Vrečko lahko uporabite večkrat.
®Ce imate občutljive noge, jih morate negovati, posebno takrat, kadar dosti hodite. Zjutraj in zvečer si podplate masirajte z mandljevim oljem. Presenečeni boste, ko boste videli, kako z lahkoto boste ves dan hodili. Masirajte se takoj, ko vstanete, da se olje posuši preden obujete nogavice. Masirajte zmerom le od pete proti prstom.
Mraz, suh veter, vremenske
 spremembe škodujejo vašim
ustnicam, ki kaj rade razpokajo. Temu se boste Izognili, če boste v takšnem vremenu dvakrat na dan, ali pa če so vam ustnice že razpokale, tudi večkrat na dan, pritisnili na ustnice košček vate, ki ste jo namočili v mešanici 30 gramov destilirane rožne vode in štirih kapljic laudanuma. Razpoke bodo kmalu izginile.
®Ena sama vaja vam bo pripomogla do lepe, vitke In gibčne postave. Vsako Jutro vzemite v roke po pol kile težke ročke ali pa kakšen drug predmet, morebiti kar ščetke za lase. Glavno je, da nekaj; tiščite v roki. Naslonite stisnjene pesti; na ramena in se z životom obrnite na; desno, medtem ko glavo obrnete na; levo. Potlej napravite to vajo v obrat-; nem smislu. Poznala sem neko damo.;
Monograml — cntel — ažur gumbnice — gumbi — pllse fino In hitro izvrši
Matek & Nikeš
LJUBLJANA, Fran»Skanska ulita
Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del
ki Je napravila to vajo stokrat vsako: jutro ta dosegla krasno postavo.
S Alkohol in slaba prebava sta: koži zelo škodljiva. Kakor: hitro začutite, da imate mastno kožo: in razširjene znoj niče, boste kožo osve-: žili s tole krinko: kapljico za kapljico: vlivajte lanenega olja v rženo moko,: tako da nastane kaša. Potlej si jo na-: mažite na obraz ta pustite na njem: pol do ene ure. Izmijte s čisto vodo.: Ta recept uporabljajte tudi po kakšni: bolezni, ko okrevate.
®Nič ni bolj mučnega ko bolečine v križu in v kolkih. Temu se lahko izognete. Na bolečem; mestu se masirajte s terpentinovim; esencem. Potlej položite nanj kos fla-; Tiele In povrh drgnite s toplim likal-; nikom. To je dobro zdravilo tudi za; revmatične bolečine. Obnese se tudi; za bolečine v vratu. V tem primeru; je skoraj še boljši topel zrak.
Kadar ste izredno utrujeni; zaradi prezaposlenosti in; sploh v nekaterih razdobjih, ko se; slabo počutite, je posebno priporoč-: ljivo paziti na prebavo. Kajti od tega; je dosti odvisna vaša lepota. Pri le-; nivosti črevesja vzemite kakšno odva-: jalno olje. Ce tega ne morete prenesti,; si kupite v lekarni eno od že priprav-; ljenih odvajalnih sredstev. Se najbolj; pri roki imate pa suhe slive ln suhe Ivečer namočite v vodo 6 sliv in; Do zjutraj se bodo napele, po-; tlej jih pa pojejte. Zanesljivo vam bodo ponragale.
Ce se vam anojnice razširijo in če imate dosti zajedavcev, natočite v posodo vrele vode. Lahko ji dodaste nekaj žlic soli. Držite glavo nad paro in se pokrijte z brisačo. Ko vam bodo že kaplje drsele po licu, se splaknite s svežo vodo in se obrišite. Iztisnite vse zajedavce. Zdrgnite s koščkom vate, ki ste jo pomočili v raztopino boraksove kisline (na pol litra vode dve žlici boraksove kisline).
3 praktična in preprosta	4
božična darilca iz ostankov	>
kvačkanca
Tok za šest nožev Tok za šest nožev. Tok lahko naredite za zajtrkovalne nože ali pa za velike, pri tem se morate pač ravnati po določenih merah.
Za tok potrebujete bel kvačkanec, C nekaj rdečega ali sinjega. Nasnujte 50 petelj z rdečim kvačkancem in napletite 6 vrst samih desnih. Potlej pletite z belim kvačkancem, in sicer dve levi.
6 desnih, na koncu pa končajte z dvema levima. Tako pletite 20 cm visoko za velike nože in 16 cm visoko za D majhne. Na koncu pletite spet rdečo progo, in sicer eno pletilko desne drugo pa leve, 2 m pol cm visoko. Dalje pletite spet 26 ali pa 22 cm visoko z belim kvačkancem, nato 2 in pol cm visoko rdečo progo, nato pa 9 ali 5 cm z belo prejo. Naposled še 1 cm visoko ; rdečo progo in zaključite.
Zdaj tok sešijte. Upognite ga pri progi št. 2 (glej diagram št. 1!), in sicer ravno čez sredo proge. Sešijte na konceh in med progami iz levih petelj, tako da bo imel vsak nož zase posebno vrečko. Nato nasnujte petlje od D do A (diagram št. 2.) in napletite okrog 5 vrst desnih petelj. Progo prišijte navznoter.
Tok za cigaretno škatlico
Tok je narejen prav za škatlico cigaret, ki je velika približno 10X9 cm. Narejen je iz pisanih ostankov svile, da škatlica gladko zdrkne vanj. Vzemite po možnosti takšne barve, ki se bodo lepo ujemale in pletite na lice desne, narobe pa leve petlje. Spodnji širši in zgornji širši rob naj bosta iz iste svile. Povrh lahko izvezete tudi črte verižnega vboda, kakor vidite na sliki. Tok se zapira s patentno zadrgo. Položite ga med dve vlažni poli svilenega papirja in obtežite. Ko se posuši, všijte zadrgo.
Srčasta denarnica
Za denarnico napravite dve srčasti polovici. Poleg enobarvnega kvačkanca : potrebujete še kvačkanec takšne barve, ki se bo z njo ujemala. Za podlogo potrebujete kos kakšnega močnega blaga in kos trdega platna. Poleg tega 8 cm dolgo zadrgo in pletilki št. 12.
	
	(2)
	
{	y - i S
	
	L*d==J
									’mm				““			■" “			n
										V									_:
									v		v								
										v									
	v		v						rv		v					\	/	v	
		v															v		-
	V		vh/													VN		v	
			V		v										v	\			
						v	v	v	v	v	v	v	v	v					
																			
						v		2				V		v					
					v		v		v		S		V		v				
				v		v		2		v		V		s		v			
					V		v		v	v	v		v		v				
						g		Ž		v		V		s					
		1					V		V	v	v		V						
								v				y							
									¥	V	v								-1
										v					r/g.o Z 1	1,				
									~	gij	_										
Za en del denarnice nasnujte 3 petlje. Dodajajte na začetku vsake desne vrste po dve petlji, dokler jih ni na pletilki 24. Nato pa do 30’ petelj dajajte le po eno petljo v začetku vsake desne vrste. Dalje pletite dodajanja, dokler ni delček visok in pol cm. Takrat srednji dve snemite, stranskih 14 pa snemajte vsaki strani po eno petljo na vsaki pletilki. Ko jih ostane 6, jih hkrati. Drugo stran snemajte tako.
Druga takšna
Na vidite na
polovico. Vse lepo obrobite in naposled prišijte še zadrgo.
To pustite čez noč. Ko se zbudite, se namažite znova. Kristalčke, ki so se vam napravili na obrazu, obrišite z brisačo.
12
Da boste bolje slišali, si od časa do časa kanite v uho nekaj kapljic zelenega čaja. Kajti bolje je poskrbeti za sluh prezgodaj kakor pa prepozno, posebno če včasih bolj slabo slišite. Neka stara dama, moja znanka, je imela še v pozni starosti nad vse dober sluh, ker si je vse življenje od časa do časa kanila v uho nekaj kapljic zelenega čaja. Žlico čaja vržete v vodo in ga zavrete.
KLOBUKI v gledališču
Dame pogosto prihajajo v gledališče in na koncerte v sijajnih toaletah. To je tudi pravilno, kajti lepa toaleta ustreza takšnemu namenu. Dame pa v večini primerov delajo veliko napako. Ne znajo namreč izbrati klobuka. Pogosto prihajajo v gledališče, v kino in na koncerte s klobuki širokih krajevcev, ah pa z visokimi peresi. 2e dosti je blo udrihanja čez takšne klobuke, a vse je le bob ob steno. Ni pa samo netaktno, temveč tudi ne-
vljudno, da se dame prav nič ne rajo na druge gledalce. Takšni klobuki so morebiti lepi in privlačni, a ne za gledalce, ki v dvorani sede za damo s
ničesar videti miti vrat.
Zato je kajpak potrebno, da dama k svoji elegantni toaleti tudi majhen klobuček, brez širokega krajca ali visokih peres in brez visokega oglavja. To velja za tiste dame, ki so v dvorani nočejo odkriti, sicer je pa dosti primernejše, če so v dvoranah razoglave. Saj danes je frizerska umetnost že tako na višku, da vsaka dama rada pokaže svoje lepo urejene kodrčke. To Je tudi najprimernejše kajti le malokje vidite po dvoranah dame s klobukom na glavi.
ČIST BEL OBRAZ
v 10 dneh z uporabo FEMINA kreme proti PEGAM. Suha ali mastna 20"— din. Po povzetju pošilja:
PARFUMEME BflLOG — STARI BECEJ.
Dunavaka banovina.
Problem st. 128
Sestavil W. A. Shinkman (1902)
Mat v 3 potezah (B 17)
Dve klasični kratki partiji
ansov gambit	(Dunaj 1862)
W. Steinitz	Crni: Pilhal
1. e4	e5
2. Sf3	Sc6
3. Lc4	Lc5
4. b4	LXb4
5. c3	LaS
6. o—o	Sf6
7. d4	eXd4
8. La3	d6
9. e5	de5
10. Db3	Dd7 tjlbai
11. Tel	Df5 ■ •*
12. Lb5	Sd7
13. Dd5	LXc3
14. SXe5	Se7
15. SXd7!	DXd5
16. Sf6 šah	Kd8
17. LXe7 mat.	
Španska partija
(Vratislava 1865)
Beli:	Crni:
Zuckertort	Andersse
1. e4	e5
2. Sf3	Sc6
3. Lb5	Sge7
4. c3	d6
6. o—o	Sg6
7. Sg5	hfl
8. SXf7	KXf7
9. Lc4 šah	Ke7? Sd5)
10. Dh5	De8
11. Dg5 šah	hg
12. LXg5 mat.	
Šahovska past
Pozicija iz partije Schlechter-Perfl* (Karlovi Vari 19U)
Po potezah
1. d4 d5, 2. c4 c6, 3. Sf3 Lf5, 4. Db3 Db6
sta igralca nadaljevala:
5. c4Xd5!	Db6Xb3? Toda bolje bi bilo, najprej LXhl:
6. a2Xb3	Lf5Xbl.
6. .... cXd, sledi 7. Sc3 e«,
7. d5Xc6!l
8. TalXbl
Sb8Xc6
in beli ima kmeta več.
7...........Le4	ni	primerno,	ker	8.
TXa7 TXa7, 9. c7! in beli dobi.
Rešitev problema št. 127
1. Sg3—f5
2. Sf5—e3 šah
3. Kcl—c2
4. Kc2—cl
6. Se3—c2 mat.
Kel—fl! Kfl—el f3—f2 f2—flD
..DRUŽINSKI TEDNIK"
v vsako
SLOVENSKO HIŠO!
*. XH. im ■	DRUŽINSKI	TEDNIK
10. nadaljevanje
»Ree )e, čisto iz sebe sem. Nisem pričakoval od tebe takšnega dejanja.«
Na Oraninem obrazu se je zazr-calila globoka žalost. Spoznala je, da ni podcenjevala jeze svojega očeta; očitki so se že pričeli.
»Ne pozabi, očka, da sem se sprijaznila s to poroko samo za ceno, da ubežim smrti ali pa še iiujši sramoti.«
»Za opravičilo kakšne neumnosti imamo zmerom pripravljen izgovor,« je zagodrnjal gospod Le Cadreron.
»Prisežem, oče, da ni bilo prijetno, poročiti se z neznancem, s človekom, ki sem ga videla prvič v življenju!«
»In kaj je sploh bil ta tvoj .neznanec'?«
»Letalec.«
»Vojaški letalec?«
»Da.«
»Ni mogoče, da bi bila ta poroka veljavna. Prisilili so te, da si igrala vlogo neveste brez svoje volje. Zdaj si doma, na varnem in zdaj bomo že poskrbeli, da bomo to poroko razveljavili.«
Orana je resno odkimala.
• »Ne, oče. Pozabljaš, da je bila ta poroka nekakšno plačilo, nekakšen krvni dolg.«
»Dolg?«
»Da. Ta Spanec je tvegal svoje življenje, da je rešil moje.«
Gospod Le Cadreron se je porogljivo zasmejal:
»Kakšno protislovje! Sama sebi lažeš! Saj si vendar dejala, da ga nisi še nikoli videla!«
Mlada žena se je ob tem očitku spomnila odkritega in dobrodušno žarečega letalčevega obraza in spravljivo je pojasnila:
»Morda je to storil samo iz usmiljenja do bližnjega, iz zavesti, da je treba pomagati šibkim, ki se ne morejo sami braniti. Nekaj je neizpodbitno: če bi bili anarhisti izvedeli, da je lagal, govoreč, da sem njegova nevesta, bi bilo po njem.«
»Vse to je prav nenavadno,« je zagodrnjal oče.
»Nenavadno, a resnično,« je potrdila Orana.
»Denimo, da je res,« je dejal gospod Le Cadreron nejevoljno. »To pa vendar še ni vzrok, da bi vse svoje življenje žrtvovala temu človeku.«
Orana je začutila,, kako jo je zbodlo v srcu. Zavedela se je, da je njena sodba o tej stvari drugačna, kakor mnenje njenega očeta. Zavedela se je tudi, da je samo en način, kako poravnati takšen dolg, ki si ga je sama določila.
»Zdi se mi, da ima samo mož, ki mi je rešil življenje, pravico, odvezati me tega dolga,« je trdno dejala.
Govorila je tiho, z očmi, uprtimi v daljavo, kakor da bi tam iskala potrdila za svoje besede.
»Morda je pa človek, ki o njem govoriš, že mrtev,« je po kratkem molku dejal gospod Le Cadreron.
Orana je odkimala.
»Kaj kimaš?«
»Živi. Povprašala sem po njem.«
»Kdaj?«
»Zadnjič, ko sem se odpeljala v Pariz. Ko ste me sumničili, da se zabavam v Parizu s prijateljicami, pač niste vedeli, zakaj sem se morala tako na hitro odpeljati v prestolnico. Izvedela sem, da moj mož še živi in da je moj zakon tudi na Francoskem veljaven.«
»Tri sto zlomkov! In ti poveš to tako mirno, kakor da bi o vremenu govorila!«
Orana je proseče dvignila roke, kakor da bi se hotela braniti.
»Hotela sem vam prikriti to zadevo, toda tako me silite, da bi se poročila z Andreejem, da mi ni kazalo drugega, kakor razodeti svojo skrivnost.«
»Andre bi bil pa tudi vse drugačen mož kakor ta tvoj nesrečni Spanec! Kaj je pa v civilu, ta tvoj
Poslednjo besedo je izrekel gospod Le Cadreron tako zaničljivo, da je Orana zmedena pobesila glavo.
»Nikar me ne obsojaj, oče,« je proseče dejala. »Ne veš, kako sem trpela, ko so ml povedali, da je ta zakon veljaven tudi pri nas.«
Graščak je v besni onemoglosti razprostrl roke.
»Kje je pa zdaj ta nepričakovani zet, ki mi je danes kar na lepem z neba priletel v družino?« je vprašal zaničljivo.
»V Madridu. Tako so mi dejali na poslaništvu.«
»Ali ga nisi še nič videla, kar si se vrnila na Francosko?«
»Ne.«
»Ali si pa tudi čisto prepričan«, da je vse resnica, kar govoriš?«
»Zal je vse gola resnica,« je pokimala Orana.
Gospod Le Cadreron je zdajci vstal, srdito odrinil stol, da je odletel do srede sobe, in pričel trdo koračiti po sobi gor in dol. Neverjetno! Njegova hči, pa poročena brez njegove vednosti! No, lepa sramota bo to! In njegovi načrti! Poroka z bogatim bančnikom je šla po vodi«.
£ju6ezeH
SPANSKEGA ČASTNIKA
Segel si je z roko t lase, si jo pritisnil na čelo, kakor da bi hotel ugotoviti, ali more biti sploh vse to res in ali niso to samo zoprne sanje.
»Zakaj nam nisi poprej ničesar omenila o tej preteti poroki?« je vnovič razburjeno vprašal.
Skomignila je z rameni. Bila je že tako utrujena...
»Zakaj naj bi tudi govorila?« je žalostno vprašala. »Vedela sem, da bom sprožila samo plaz nevšečnosti... Bala sem se, da boste hudi name...«
»Nisem ljudožerec! Ne bom te požrl! Ali ti kaj očitam? Očitam ti samo to, da si tako dolgo prikrivala resnico!«
»Vem, kako sovražiš vse, kar je v zvezi z vojno. Bala sem se, da bi bil nejevoljen, ker sem privolila v zakon z miličnikom, čeprav za ceno svojega življenja.«
»Nisem ljudožerec!« je ponovil gospod Le Cadreron v navalu svete jeze.
Žalosten nasmeh je zaigral okrog Oraninih ustnic. Poznala je očetovo ljubezen, toda poznala je tudi njegovo, žal, ne vselej upravičeno jezo.
»Vem, oče, kako te skrbi moja bodočnost,« je tiho dejala. »Prav zato sem molčala. Ce bi mi na poslaništvu sporočili, da je moj mož mrtev, ne bi ti in mati nikoli izvedela o tej žalostni dogodivščini mojega življenja. Kakor vidiš, se je zgodilo drugače. Niti moja dobra volja pa tudi tvoja ne moreta izbrisati tega, kar se je zgodilo...«
»Da, da,« je zamišljeno odgovoril gospod Le Cadreron. »Nihče ne uide svoji usodi...«
»Torej, oče, če si se vdal v usodo, zakaj potlej meni očitaš?« je tiho vprašala.
»Ničesar ti ne očitam, tebi osebno ničesar... Samo nečesa ne razumem, tega ne, kako moreš trditi, da je takšen zakon veljaven?«
»Moralno je veljaven. Rekla sem že, da gre za nekakšen krvni dolg.«
»Morda bi bil veljaven, če bi dolgo živela s tem človekom,« je zamišljeno dejal oče.
»Ali meniš, da je veljavnost zakona odvisna od tega, kako dolgo traja?« je nekam zmedeno vprašalo dekle.
»Nikar ne pričenjaj neumnosti kvasiti. Prepričan sem, da po pravilih naše cerkve zakon ne velja, če ga zakonca dejansko ne izpolnita.«
»Štiri in dvajset ur zakonskega sožitja, ali ni to dovolj?« je vprašala mlada žena, sluteč, da se je zdaj približala bolni točki svojega razgovora z očetom.
»En dan, to ni nič!«
»En dan... in eno noč!«
»Kako: eno noč?«
»štiri in dvajset ur, kakor sem rekla,« je trdno dejala Orana.
»Hm... No, čeprav... Ali nisi dejala, da je takoj nato odpotoval na Mallorco?«
IZ FRANCOSCINE PREVEDLA X. N.
»Povedala sem vam, da me je zapustil ob zori, ko je moral z drugimi odriniti na fronto.«
»In noč?«
»Očka, noč...« Orani je zastala beseda.
»Govori vendar,« se je razburil gospod le Cadreron. »Včasih si res zoprna, človek bi moral sleherno besedo posebej izvleči iz tebe.«
»Noč... noč je bila takšna, kakor poročna noč pri vseh hovoporo-čencih,« je naposled izjecljala Orana, rdeča do ušes.
Gospod Le Cadreron je skočil izza mize, kakor bi ga bila osa pičila.
»Kaj vendar blebetaš?« je zakričal tako silovito, da se je zdelo, kakor da bi se še zrak v sobi stresel od zvoka njegovih besed.
Mlada žena je stala sredi sobe, bleda in nepremična, kakor da bi ji to vprašanje ne bilo prav nič mar. Tisti trenutek je začutila, kako zelo bi zdaj potrebovala nekoga, ki bi jo varoval pred to očetovo sveto jezo... Hkrati je medlo zaslutila, da mora po vsaki ceni braniti tistega, ki je bil kriv, da je morala tako trpeti, toda tudi tiste-
V 24 URAH
barva, plisira In kemično čisti obleke, klobuke Itd. Skrobi In svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pidi
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
ga, ki ji je rešil življenje, Morena, svojega moža...
Na okenska stekla je enakomerno udarjal dež, kakor bi drobne igle padale na kamnitna tla. Drobno in enakomerno... Ta enolični zvok so na lepem presekali rezki udarci velike stenske ure.
»Torej si bila žena temu pritepencu?« se je zganil gospod Le Cadreron in napeto pogledal Orano.
»Nisem se mu mogla odtegniti,« je zajecljala. »Mislila sem, da ima pravico...«
»Pravico?« je ponovil gospod Le Cadreron, brisajoč si čelo, ki se mu je na lepem spotilo. »Morda je imel pravico, toda gentleman ni bil, to ti povem!«
»Ali meniš, oče,« je počasi vprašala mlada žena, »da bi naš človek tik pred odhodom na fronto ravnal drugače?«
»Zanesljivo. Naš častnik bi bil pač plemenit do konca.«
Obraz mlade žene se je tesnil.
»Torej ravnajo naši vojaki pravičneje kakor španski,« je mirno dejala. »Pogosto sem se mučila z vprašanjem, kaj bi storil naš človek v takšnem primeru. Poučil si me ti, oče...« v njenem glasu je zatrepetalo nekaj bridkega. »Toda
povem ti, oče, da je bilo v Barceloni tedaj le malo ljudi, ki bi ml rešili življenje, tako kakor mi ga je rešil Moreno. Se manj jih je pa bilo, ki bi y takšnih okoliščinah spoštovali mojo čast...«
Gospod Le Cadreron je nekoliko v zadregi pobesil glavo. Ni bil čisto prepričan, kaj bi v takšnem ali podobnem primeru storil francoski vojak, zato se mu je zazdel njegov očitek na lepem neupravičen.
»Vseeno,« se je vnovič razjezil, morda prav zato, ker je spoznal, kako jalovi so zdaj ti očitki, »vseeno nočem ničesar vedeti in ne slišati o tem tvojem letalcu! Naj si le drzne priti do mene, pokazal mu bom vrata!«
Orana je zardela: »Mar človek, ki je rešil življenje tvoje hčere, res ni vreden drugega?« je pikro vprašala.
»Kar ugovarjaj mi,« je razdraženo odgovoril gospod Le Cadreron, »s tem ml ne boš prišla do živega. Zame je važno samo to, da razveljavimo ta zakon, sklenjen v vse preveč nenavadnih okoliščinah, da bi bil veljaven tudi pri nas!«
»Pravkar si dejal, da je zakon veljaven, če ga zakonca dejansko izpolnjujeta.«
»Motiš se, draga moja! če je tvoj mož res pravi gentleman — kakor se zdi, da trdiš tl — bo razumel, da ne moreš vse življenje životariti ob njem, in bo sam privolil v ločitev.«
Mlada žena je odkimala. »Nemogoče, očka.«
»Res? In zakaj?«
»Zakaj? Zato, ker je tudi duhovnik blagoslovil najino zvezo.«
To pot so Oranine besede zbudile v gospodu Le Cadreronu vso tisto jezo in mržnjo, ki ju je dotlej prikrival svoji hčeri na ljubo. Skočil je pokonci in udaril s pestjo po mizi:
»Nikoli, nikoli ne bom dovolil kakšnemu tujcu vstopa v našo družino! Razumeš?«
Sesedel se je, kakor da bi mu bil kdo noge spodnesel, si zaril glavo v roke in topo zastrmel v črnilnik na pisalni mizi.
»Očka,« je dejala Orana tiho in mirno, z glasom, ki je v njem drhtelo sočutje, »nikar si tega tako ne ženi k srcu. Pomisli, da mi je ta poroka prihranila trpljenje in še večjo sramoto. Ah bi rajši imel, če bi bila tvoja hči mrtva in še one-čaščena po vrhu?«
Gospod Le Cadreron ni ničesar odgovoril. Se zmerom je topo strmel predse, kakor da bi v trenutku, ko je izvedel to novico, življenje zanj prenehalo.
Oranine misli so pa v teh sekundah molka poromale za leto dni nazaj k tistemu trenutku, ko ji je njen mož, tedaj še tujec, položil roko na ramo z besedami: »Pustite jo, moja nevesta je!« Zazdelo se ji je, kakor da bi še živo videla pred seboj njegov možati obraz z odkritimi očmi in slišala njegovo tiho šepetanje:	»Govorite	kakor
Humor in anekdote
Prej in potlej
»Kako ti morem dovoliti, da te Miha zmerom obsipa s pokloni in različnimi pozornostmi. Zakaj se pa potlej z njim ne poročiš?«
»Ker bi se težko odvadila poklonov in pozornosti.«
Ste ve
»Zelo mi je žal, dragi tovariš, ker sinoči nisem mogel priti na sejo. Toda verjemi mi, okoliščine, ki so nad mojo močjo...«
»Vem, vem, tudi sam sem oženjen!«
Razočaranje
Ona: »Veš, dragi moj, če me vzameš za ženo, boš dobil v hišo nekoga, ki se sijajno razume na kuho.«
On: »Veseli me, da znaš dobro kuhati.«
Ona: »Jaz? Bog obvaruj, to je moja mama, fcl bo stanovala pri naju!«
Usodito. navada
»AU Je res da ste ob novem leto dobili višjo plačo?«
»Res je že, toda od tega žal ničesar nimam. Imam namreč usodno navado, da v sanjah govorim in tako sem ae pred ženo izdal.«
Razumljivo vprašanje
Raziskovalec, ki ae Je vrnil s svoje odprave po Afriki:
»V nekaterih pokrajinah srednje
Afrike še danes žive divja plemena, ki
ne plačujejo ne davkov ne nobene druge dajatve.«
Meščan: »Potlej pa sploh ne razumem, kako so mogli ti ljudje podivjati.«
Pri zdravnika
Zdravnik: »Torej ste se držali mojih navodil: vsak dan tri tablete in po vsaki tableti čašo konjaka?«
Pacient: »Sem, gospod zdravnik; samo s tabletami sem za teden dni zaostal, s konjakom sem pa za tri tedne prehitel.*
Reka je podobna možu
Vodnik: »Vidite, gospa, to je reka ponikalnica. Tu Izgine v zemljo ta se pojavi šele tik pred kavarno.«
Izletnica: »V tem je podobna mojemu možu.«
l/
Govoreči stroj Slavni izumitelj Edison (1847—1931) je bil nekoč v družbi neke dame, ki ga je obsula s celo ploho pohval zaradi njegovih genialnih izumov. Ko mu je govorila: »...vse to in še govoreči stroj...« ji je Edison skočil v besedo:
»Ne, ne, motite se, draga gospa, izumil ga je sam gospod Bog. Jaz sem sestavil le prvi stroj, ld ga je mogoče ustaviti...«
Nevarna izurjenost Neki angleški pisatelj in časnikar, ki Je dosti fcn marsikaj pisal o Indiji, je nekoč obiskal indijskega pisatelja Go-
pala in ga vprašal, kaj misli o pisateljevanju. Gopal mu je odgovoril:
»Pisanje in branje sta tako nevarni izurjenosti, da se jih ne bi smel nihče naučiti prej, preden si ne bi bil v svesti, da je značajen.«
, . Anatol France in njegova tašča
Slavni francoski romanopisec Anatol France je nekoč pričakoval svojo taščo in je slugi dejal:
»Tu imaš deset frankov; pojdi na postajo in počakaj mojo taščo.«
»Kaj pa, če je ne bo?« je vprašal sluga.
»Potlej dobiš še deset frankov.«
, / Wilsonova duhovitost
Za časa predsedovanja ameriškega prezidenta Wilsona je umrl neki višji uradnik Bele hiše, po imenu Deaksis. Neki kandidat za njegovo službo je prišel k prezidentu in ga vprašal:
»Kaj mislite, ko bi jaz prišel na Deaksisovo mesto?«
»NIČ ne mislim,« je dejal Wilson, »toda najbolje bi bilo, da bi se obrnili na pogrebni zavod.«
Upoštevanja vreden vzrok
Madame Pompadourjeva je lepega dne vprašala slavnega vojvodo Saxon-skega, zakaj se ne oženi.
»Madame,« je odgovoril pogumni vojak, »malo je danes ljudi, ki bi jim hotel biti oče in še manj žena, ki bi jim hotel biti mož.«
—111	■'	7. TIT. I9S«.
jaz, senorita...« Hkrati se je spomnila njegovega strastnega poljuba in svojega podzavednega odpora do tega prvega neugnanega ljubkovanja. V trenutku, ko je prereše-tavala te spomine, se sama ni zavedala, ali so ji v oporo ali jo pa še zmerom teže... Samo nečesa s® je dobro zavedala: kakor hitro je dejal letalec, da je njegova nevesta, se je počutila varno; čutila je, da ima zaščito. Njemu, svojemu možu, je dolžna svojo vrnitev v domovino, njemu je dolžna, da se je vrnila živa in zdrava...
In potlej se je spomnila še nekaterih njegovih besed, ki so ji proti njeni volji ostale v spominu.
Tisto noč po njuni poroki, tisto edino noč, ki sta jo preživela skupaj, je njen mož med nežnim ljubkovanjem govoril:
»Moral sem te rešiti, deklica ljuba, kakor hitro sem te zagledal. Spomnim se samo, da sem se takoj tedaj zavedel, da te moram po vsaki ceni spraviti na varno... Gledal sem tvoje oči in nisem mogel razumeti, da naj bi se za zmerom zaprle. Gledal sem tvoj nedolžni obraz, tvojo šibko, nežno postavo in nisem mogel prenesti misli, da bi po tebi segle umazane roke pijanih anarhistov... Vedel sem, da hočem samo še nekaj: rešiti te! Rešiti te po vsaki ceni, tudi za ceno lastnega življenja.«
Pozneje, ko si jo je vzel — Orana je še zdaj čutila, kako ji je ob tem spominu rdečica zalila obraz — se je tako skromno opravičeval:
»Senora, tako lepi ste, jaz sem pa samo šibek človek, spričo svojih želja, človek kakor vsi drugi. Vaša lepota je moje edino opravičilo. Oprostite ml! Nikar me pretrdo ne obsojajte, če bom jutri ali pojutrišnjem umrl, vedite, da ste bili vi edina in poslednja luč mojega življenja...«
Takšne besede so morale dobiti odmev v nedolžnem Oraninem srcu, saj ga dotlej še ni razočarala nobena ljubezen, bilo je pripravljeno sprejemati in verjeti nežnim ljubezenskim prošnjam in obljubam.
V tistih trenutkih molka se je Orana zavedela, da mora braniti svojega moža proti krivični obsodbi svojega očeta.
»Oče,« je vprašala krotko, »ali ne čutiš, da je ta dolg, ki ga moram plačevati s svojim telesom, nekakšen krvni dolg? Ali ne čutiš, da moram čakati tega človeka, ki je zdaj pred Bogom in pred ljudmi moj mož, čeprav ti o njem kar koli govoriš? Res, moj položaj je težak, a kaj naj storim?«
»In če se ne bo vrnil?« jo je nenadno vprašal gospod Le Cadreron.
»Tedaj, oče,« je nekoliko prisiljeno odgovorila Orana, »bodi vesel. Tvoja hči bo ostala pri tebi vsa svoje življenje. Menda boš razumel, da ne maram jaz spominjati njega, da je moj mož, in ga prositi, naj se vrne k meni?!«
»Torej nameravaš vse svoje življenje preživeti kot slamnata vdova?« je razjarjeno vprašal gospod Le Cadreron.
»Bom, če bo to potrebno. N® maram, da bi ta zakon razveljavili, kajti sama sem privolila vanj. Napisala sem svoje ime na poročno listino, na listino, ki je bila zame hkrati tudi poroštvo za prostost in svobodo. Razen tega naju je tudi duhovnik blagoslovil... Te dve okoliščini, oče, ne morem postaviti na laž! Nikoli ne bom tega preklicala! Svoje življenje dolgujem svojemu možu. Tega ne bom nikoli pozabila!«
Gospod Le Cadreron je spoznal, da vse njegovo prigovarjanje ne bi imelo nikakšnega uspeha.
»Poslušaj,« je dejal zapovedoval-no, »to, kar si mi povedala, je tako novo in važno, da moram najprej sam premisliti, kako mi je ravnati; posvetovati se moram pa tudi s tvojo materjo. Vsekako moram dobiti v roke tiste znamenite barcelonske listine: stavim, da so napačne! Norca so brili iz tebe, o tem sem prepričan. Tudi v Španiji morajo — kakor pri nas na Francoskem — starši odobriti hčerino poroko.«
»Ne, oče,« je odgovorila prav tako prepričevalno in trdno Orana. »Ne v Španiji in ne na Francoskem starši nimajo besede pri poroki, če sta ženin in nevesta že polnoletna, kakor sva bila moj mož in jaz.«
»Kako le moreš meni tako govoriti!« se je vnovič razhudil gospod Le Cadreron, videč, da njegovi ugovori ne drže.
»Primoral sl me govoriti tako, kajti razveljaviti hočeš nekaj, kar je po vseh pravilih pravično in veljavno. Nikar ne skušaj trmoglavo zlomiti moj odpor! Ne bom izpolnila tvojega upanja in ne bom se ločila! Če me moj mož sam ne bo poiskal, bom ostala vse svoje življenje žena brez moža, slamnata vdova, če hočeš tako reči. Verjemi mi pa, da bo Moreno prišel in da bo zahteval, naj grem z njim. Ubogala bom, kajti to je edini način, da mu poplačam, kar je v tistih dneh storil in žrtvoval zame.«
konven
torej, da se ladja približa določeno razdaljo.
' mine rabijo Nemci na 1 vzhodnih obalah. Tudi so po mednarodnem pravu anie, ker ne delajo raz-
Tale kos železa je vrglo celih 300 metrov daleč.
Vse prej kakor lahka in ne-kočljiva reč je naloga, ki jo morajo v vojnem času dan za dnem opravljati posebni strokovnjaki obmorskih držav, izučeni za »nevtraliziranje« min. Kajti dan za dnem naplavi morje na obale severnih držav (Švedske in Norveške), na danske, holandske in belgijske bregove na prebitek tega »človekoljubnega« orožja.
»Nevtralizirati« mino, se pravi, izpuliti ji strupeno zobovje — to je preprečiti, da bi mogla sama od sebe eksplodirati in škodo napraviti — nato jo pa daleč od človeških naselbin pognati v zrak.
■4 Mina, ki io je morje vrglo na I- nizozsmeko oba!. Samo na otočič Vlielantle so valovi en sam dan naplavili 55 tak'nih morskih poSasti, komaj po ?.00 metrov vsaksebi.	K mini
kajpak nima	dostona kdor	si bodi. i
Zato io straši	vojp.k, njegov tovariš I predstavljali,	kako	se	ravna	s
je pa odšel po	eksplozijskega	tehnika. | takšno	naplavljeno	mino,	vam
Da si boste vsaj približno
2 Je že prišel, a ne sam. Gledalec se nehote s strahom vpraša, ali imata • prižgani cigareti, ko bezata po zlovešči krogli, bolj podobni velikemu holandskemu siru, polnemu bodic, z dvojico majhnih oči in obročem v nosu. V,ojaka, specialista za to nevarno delo, si prizadevata, da mino nevtralizirata. Toda ravnati morata silno oprezno, kajti svinčeni »prsti« se kaj radi ukrive, a še tako neznaten ukrivljaj utegne zdrobiti tubo s kro-movo kislino in izliti kislino v električni element, spojiti tok in vžgati pokalno živo srebro, hkratu z njim pa nevarno razstrelivo, »trotil« po imenu.
7» Eksplozijski strokovnjak odvije z velikim izvijačem »prste«, ki obdajajo cevi, polne kisline. Ti »prsti« se zde zelo trdni, v resnici pa neznaten udarec zadošča, da se ukrive in zdrobe stekleno tubo v svoji notraniščini.
4 Koliko poguma in hladnokrvnosti . mora imeti ta človek! Poglejte ga. kako mirno dela — in vendar bi ga *a las zgrešen giblja.i prihodnji trenutek lahko raznesel na tisoč koscev.
5 Eksplozijski tehnik drži v desnici _ vžigalniško tubo, »izluščeno« iz mine, v levici pa dva svinčena minska »prsta«, ki ju je bil pravkar počasi in oprezno odvil z morilne naprave.
NAŠ DANAŠNJI ILUSTRIRANI ČLANEK
bomo danes v slikah predočili vse glavne faze »obračuna« s tem nečloveškim orožjem, orožjem, ki se ga mornarji celo bolj boje kakor podmornic in njihovih torpedov. Slike nam kažejo, kako nevtralizirajo mine na holandskem otoku Vlielandu.
Na prvi in drugi sliki vidimo, da mole iz min nekakšni prsti. Ti »prsti« so iz svinca, v vsak-terem od njih je pa steklena tuba, polna kromove kisline; tuba je navzven zavarovana s plutovino. Sleherni sunek, naj bo še tako neznaten, upogne ta »prst«; tuba poči in kislina se razlije v vžigalnik, t. j. v nekakšen električen element: nastali električni tok steče po žici do druge tube, polne pokalnega živega srebra, in povzroči eksplozijo »trotila«.
Če hočemo to strahotno orožje nevtralizirati, se moramo najprej odkrižati minskega vži-
so mine!
Kdor misli, da so vodne mine moderen izum, je v zmoti. Kajti že v 16. stoletju so imeli človekoljubno navado, spuščati plavajoče mine v ustje rek, da jih je tok zanesel v zalive, kjer so sovražne ladje iskale zavetja.
Vodna mina je naprava z zelo obilno količino razstreliva; to razstrelivo ima eksplodirati pod vodo.
Mine so dvojne: plavajoče in zasidrane.
Plavajoče mine spusti sovražnik na takšnem mestu v morje, kjer je promet precej velik, ali jih pa kratko in malo vrže v vodo in prepusti morskim tokovom, da jih zanesejo tja, kjer bodo sovražniku v škodo.
Takšnih min ni moči kontrolirati, zato ne škodujejo samo nasprotniku in nevtralcem, ampak dostikrat tudi tistim, ki so jih položili; tako pride do veljave znani pregovor »Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.«
Prav zato, ker te mine tudi nevtralcem ne prizaneso, so jih v Haagu 18. oktobra 1907. s posebno konvencijo prepovedali. To konvencijo so podpisale vse pomorske države z Nemčijo vred.
Nasprotje plavajočim so zasidrane mine, tudi blokadne imenovane. Kadar je bilo v normalnih vojnah govora o minah, so imeli zvečine le-te v mislih. Te mine tvorijo tako imenovana minska polja, t. j. kopico min, ki jim je namen, v določenih predelih docela onemogočiti morski promet. (Zato se tudi imenujejo blokadne mine.)
Te mine ne ohranijo svoje eksplozivnosti neskončno dolgo. Vsaj smele je ne bi. Mednarodne konvencije namreč določajo, da se morajo blokadne mine po določenem času same od sebe lizirati«; morale bi se po toliko in toliko dneh potopiti in postati docela neškodljive, ko bi jih morje spet vrglo na površje.
Na žalost se seveda teh cij vsi ne drže, in zato terjajo morske mine toliko nedolžnih žrtev.
Tretja vrsta min, tista ki zadnje tedne največ o njih pišejo in govore. so tako imenovane magne-tične mine. Tudi te mine niso novost, saj so jih poznali že v svetovni vojni. Načelo teh min je, da eksplodirajo brez dotika z ladjo; zadošča mini na
Takšne angleških te mine so po prepovedane, ločka med sovražnikom, prijateljem in nevtralcem.
galnika — če ga že ni odtrgala železna vrv, ki je mina z njo zasidrana na morskem dnu. Najprej odvije strokovnjak z izvijačem vse »prste«, tako da mino lahko brez nevarnosti obrne kakor hoče. Nato potegne iz mine okov vžigalnika in pusti, da izteče morska voda, ki je utegnila z vnicanjem prodreti v mino. Potlej vzame vsaj tri metre dolgo vžigalno vrvco, pričvrsti njen konec za kos »trotila«, in vrvco zažge. Vrvca bo dogorela v šestih minutah, v tem času je pa vojak lahko vsaj 300 m daleč od mine, tako da se mu ni bati eksplozije.
Zdaj si pa oglejte še slike!
Tekst in slike po partSkem obzorniku 'Vil.
6 Dobršen del tolikanj nevarnega - demontiranja jc hvala Bogu končan. Naboj ie takisto že zunaj mine in bo vsak čas docela odrezan od nje.
7 Nenavadna vprega, še nenavadneiši tovor: s tovornim avtom vlečejo • »nevtralizirano, a še zmerom nevarno mino po peščini daleč proč od človeških naselbin, da ne bo eksplozija nikomur škode prizadejala.
Mogočen oblak črnega dima: to je razen koscev stopljenega železja tako rekoč vse, kar jc ostalo od blizu 1 m' velike kovinske krogle.
Peščina je pokrita 7>s sajami, a kosci stopljenega železa leže razmetani po 100 metrov daleč od mesta eksplozije. Vsaj ta mina ne bo terjala človeških žrtev!
Kadar nevtralci mine »nevtralizirajo«
Ičako- sc te tm/amz nadloge, bdktuzafr, t/am in
-v-.
ffarik
O, da, ta je bil vse drugačen fant kakor žabin sin in krt v
svojem črnem kožuščku. To si je Palčica morala priznati.
O Finski
Kakor mnogo drugih evropskih narodov spadajo tudi Pinci v družino starih narodov, čeprav imajo relativno mlado državo.
Prvič so v zgodovini igrali važnejšo vlogo okrog leta 1154., ko so v Finsko vdrli Švedi s svcjo križarsko vojsko, da bi pokristjanili poganske Pince. Potlej so Švedi vladali Fincem več stoletij, vse dotlej, dokler vojne z Rusijo niso spremenile razmerja sil na evropskem severu.
Od leta 1894. je vladal Finski ruski car Nikolaj II. Finska se je osvobodila šele leta 1917., po vkorakanju bele garde maršala Mannerheima v Helsinki. Leta 1920. so finsko svobodo mednarodno priznali in pakt o tem so podpisali v Tartu na Estonskem.
Največji napredek finske književnosti so zaznamenovali pred kakšnimi sto leti, ko je Elias Lenrot napisal Kalevalo (1835), zbirko starih pesmi in legend.
Agrarna reforma iz leta 1918. je dala skoraj 200.000 novih posestev, ki jih je danes na vsem Finskem okrog 300 tisoč, nasproti 125.000 iz leta 1910. Od tistih dob Finska ni več odvisna od ruskega žitnega tržišča.
Finska je najbolj točen dolžnik: leta 1933. Je bila dolžna 29S7 milijonov, leta 1938. pa samo še 811 milijonov.
Na Finskem boste našli najčistejša mesta na svetu in zanimivo arhitekturo.	(Udsve	Nsviajr.	Brno)
Ultrazvok - novo zdravilo
Ultrazvok je nekaj drugega kakor ul trs vijoličasti žarki; ti so nevidni, uttrasvok je neslišen in je sestavljen, prav tako kakor ultra vijoličasti žarki, iz zelo kratkih valov, ki imajo nenavadno veliko število tresljajev.
Kakor ultravijollčasti žarki tudi ultrazvok učinkuje biološko; ta učinek pa utegne postati škodljiv, če je premočan. če ga pa zmerno uporabljamo, povzroči intenzivnejši krvni obtok v organih, ki smo nanje namerili ultrazvok, podobno kakor pri obsevanju z žarki, samo s to razliko, da ultrazvok lažje osredotočimo na določeno mesto. Ultrazvok je dal odlične rezultate pri išijasu in njegov učinek na notranje organe je zelo močan. Prav tako uničuje tudi nekatere bakterije.	(Hjrgeia,	čikago)
0 vplivu godbe na živali
Vpliv godbe na živali so v starih časih precenjevali. V starem Egiptu, Grčiji in Perziji so uživale svete živali vse udobnosti tega življenja in tudi godbo. Krotitelji živali v stari Grčiji so pri svojem delu uporabljali različna glasbila. V rezultate teh metod bi pa utegnili sumiti, kajti iz izkušenj modernega cirkusa vemo, da želve, slone in druge velike živali godba samo razdraži in vznemiri, šele postopno se privadijo nanjo. Znano je, da mnogi psi začno čudno zavijati, ko zaslišijo zvonjenje zvonov.
Pri pticah ima godba čisto drugačen pomen kakor pri sesalcih. Mroge ptice človeka posnemajo in nekatere znajo celo peti melodije.
že davno so poskušali vplivati s pomočjo godbe na kače. še pri današnjih indijskih in afriških krotiteljih kač igrajo važno vlogo flavte, piščalke in podobna glasbila. Mrogo bolj kakor ti toni pa na kače vplivajo gibi kroti-teljev, ker kače nimajo uhljev in tudi ne ušesnih odprtin. Zdi se, da kače godbe niti ne slišijo.
Ste davno je pa znano, da ribe reagirajo na tone. Riba lahko sliši globoke tone in če izgubi organ sluha, najbrže s pomočjo slušnega organa tipa na koži.
(La Science et la Vie, Pariz)
Vitamin C m krompir
Vitamin C igra izredno važno vlogo v človeški prehrani, kajti če je v hrani dovolj tega vitamina, je človek odpornejši nasproti različnim nalezljivim in drugim boleznim. Imun za da-vico, škrlatinko in podobne bolezni je samo tisti človek, ki uživa dovolj vitamina C. Zato je kajpak velikega pomena, da naš jedilnik vsebuje toliko vitamina C, kolikor ga potrebujemo za borbo proti okužen ju.
Zadnji čas delajo poskuse zlasti s krompirjem, ki ga danes vse bolj pogosto jedo ne samo revni temveč tudi socialno močnejši sloji prebivalstva po vsem svetu. Ugotovili so, da je v krompirju dosti vitamina C. Količina vitamina v krompirju je pa odvisna od vrste krompirja in 5d njegove starosti. Največ vitamina C je v krompirju, ki je komaj izkopan, a popol-roma zrel. Poleti ima krompir zelo malo vitamina C. Pri kuhanju se vitamin precej izgubi. Zato je treba krompir pripraviti na kakšen drug način. Ker ima pa svež krompir štirikrat več vitaminov kakor pa krompir, ki je prezimil, je priporočljivo, da je zlasti pogosteje na mizi v jeseni. S pogostim uživanjem krompirja, posebno če ni pražen, si organizem dosti opomore posebno v času jesenskega deževja, ko je izpostavljen prehladu. To je posebno važno za prebivalce velikih mest, ki laže podležejo okuženju kakor pa ljudje na deželi.
(Die Ernahrung, Berlin)
Ameriški otrok
Vzgoji otrok posvečajo v Združenih državah posebno pažnjo. Ves vzgojni sistem mladih Američanov je prežet s prepričanjem, da je treba otroka čim mani je mogoče grajati ali kaznovati, temveč da se mu vcepljajo plemeniti nameni z olepševanjem stvarnosti. Pri tem streme za tem, da bi dali otroku čim večjo svobodo.
Ameriški otrok p oz ra le malo omejitev. Ameriški deček gre lahko, kamor hoče. Mestne ulice in parki mu dajo vse, kar potrebuje za osvežitev in zabavo. V javnih kopališčih uživa vse udobnosti in nihče nima pravice, da bi ga opominjal ali kaznoval.
če se eden izmed otrok izgubi na nepreglednih rewyorških ulicah, njegovi starši skoraj zanesljivo vedo, da jim ga bo pripeljal kakšen pešec ali stražnik.
če bi dobrohoten Evropec hotel pomiriti dečke, ki se pretepajo, bi doživel veliko razočaranje. Dečki se niti zmenili ne bi zanj, obsojali bi ga p» celo mirni Američani.
Ameriški otrok relativno malo joče. V indijanskih igrah, ki jih tako radi posnemajo, se pogosto potolčejo do krvi, toda nihče ne joče. Junaško prenašajo rane in bolečine.
Ameriški otroci so zelo zgovorni in odkriti v razgovoru s tujci. V družinah vlada med starši in otroki tovariško razmerje. Tudi v ameriških šolah uživajo otroci veliko svobodo, kar pripomore do razvoja odločnih in samostojnih značajev.
(Veda a Život, Praga)
le zametujte starih časopisov!
Razvoj tehnike in problem dobavljanja surovin, ki je postal posebno aktualen v avtarkičnih državah, primoranih, da iznajdejo zmerom .rove surogate za manjkajoče surovine, sta v svoj prvi načrt sprejela tudi racionalno izkoriščanje odpadkov vseh mogočih vrst.
To v veliki meri velja tudi za časopise. Poprej časopisov in časopisnega papirja niso vračali v proizvajalni postopek. časopisni papir je kratko in malo propadal, časopise danes ljudje berejo bolj ko kdaj koli poprej in papir zavržejo. Koliko dragocenega materiala je s tem uničenega, ve le malokdo. Kljub temu je pa toliko možnosti za uporabo časopisnega papirja tudi potem, ko so podlistek ali športne vesti že prebrane.
Časopis pred vsem dobro služi v gospodinjstvu za čiščenje oken, za kurjenje, za vložke mokrih čevljev, čepic in klobukov, da jim ohranite obliko. S pridom ga pa utegnete uporabiti tudi za predale in omare, kjer hkrati služi kot razkuževalno sredstvo. V borbi proti moljeni ni nič boljšega Ut nič cenejšega od časopisnega papirja-To bi vedela povedati marsikatera gospodinja, ki je samo po zaslugi časopisnega papiria ohranila svoje preproge nedotaknjene.
časopis je tudi dobro sredstvo proti mrazu, ker obdrži toploto. Naposled ga danes uporabljajo tudi kot neke vrste gradbeni material.
(Je sais tout, Pariz) v ----------
Žepna ura
Malo je ljudi, ki bi vedeli, da ie žepna ura pravn čudo precizne mehanike. Dobra žepna ura je sestavljena iz 150 delov, natančna ura pa celo iz 175. Za izdelavo teh delov je potrebno 1600 različnih delavnic, stroji pa, ki jih izdelujejo, se dado mikroskopsko urediti na tisoči del milimetra. Kladivce, ki je poleg prožnega peresa najvažnejši sestavni del ure, napravi vsak dan 432.000 obratov in pot 25 kilometrov. Večina delov je iz nikla ih jekla. Nekateri delci so tako majhni, da bi jih deset tisoč lahko spravili V en sam naprstnik.
Ko uro sestavijo, pride v preizkuševalni oddelek, kjer ostane kakšne tri tedne. Delavke, ki so zaposlene v tern oddelku, se morajo učiti skoraj tri leta, zato so pa potlej najbolje plačane moči v vsej tovarni. Danes jim pomagajo kajpak že tudi zelo natančni stroji, glavno delo morajo pa še kljub temu opraviti ljudje.
(Neue Ziircher Zeitung)
Reklama in ielevizira
Ravnatelj ameriškega društva za televizijo, P. Baker je imel pred kratkim v Londonu predavanje o neomejenih možnostih reklame s pomočjo televizije. Prepričan je namreč, da bo televizija v temeljih spremenila način trgovanja in prodaje. Po zaslug1 televizijskih oddaj bodo odjemalci blago, ki ga bodo hoteli kupiti, videli neposredno in ga bodo telefonično naročili. Baker meni, da bodo v bodoče na ta način kupovali posebno avtomobile, ženske obleke, in razne predmete za gospodinjstvo. Društvo za televizije bo organiziralo posebne kuharske tečaje, kjer bo kuharica ne samo slišala, temveč tudi videla, kako se kuha-
Kajpak je pa še vse to vprašanje bodočnosti. Kajti najcenejši televizijski prejemnik stane danes v Ameriki 20® dolarjev To je pa vsota, ki je visok® tudi za povprečnega ameriškega državljana.	(Listener,	London)
uzrl Palčico, je bil od vsega srca I Zato si je snel zlato krono z I Potlej jo je vprašal, kako ji vesel, zakaj bila je najlepše I glave in je okrasil njeno gla- I je ime in ali bi mu ne hotela dekletce, kar jih je kdaj videl. | vico z njo.	|	postati žena, zakaj potem bi po-
26
»Ljubi Bog, kako je lep!« je Palčica prišepnila lastovici. Mali princ se je lastovice na moč prestrašil, zakaj bila je orjaška ptica v primeri z njim, ki je bil tako majcen in nežen. Ko je pa
stala kraljica nad vsemi cvetlicami.
V kraljestvu palčkov
25
Toda lastovica je letela še dalje in povsod je bilo vse
lepše in lepše. Med najlepšim zelenim drevjem ob sinjem jezeru je stal snežnobel marmornat grad še iz starih časov Trta se je ovijala okoli visokega
stebrovja; in prav na vrhu je bilo vse polno lastovičjih gnezdec, ih v enem izmed njih je prebivala lastovica, ki je nosila Palčico na svojih krilih.
Lastovka se je spustila k tlom in odložila Palčico na velikem listu. Toda kako se je začudila! Sredi cveta je sedel majhen možic, tako bel in prozoren, kakor da bi bil ves steklen. Na
glavi je imel najnežnejšo zlato krono, ki si jo morete misliti, ob ramenih so se mu bleščale prelestne svetle perutničke — in nič večji ni bil kakor Palčica.
Bil je cvetkin angel. V vsakem cvetu je prebival takšen majhen možic, ali je domovala takšna punčka, toda ta je bil kralj nad vsemi. Bil je tudi naj-lepši.
»Tule je moja hišica.« je dejala lastovka. »Nu, zdaj si pa izberi eno Izmed naj krasne jših cvetk, ki tam spodaj cveto, pa te odnesem k njej, in dobro ti
bo, da bi sl bolje ne mogla želeti.*
»Prekrasno!« je vzkliknila Palčica in plosknila s svojima malima ročicama.
Tam je ležal velik, bel marmornat steber, ki se je bil prekucnil in se prelomil na tri kose, a vmes so cvetele najlepše velike bele cvetke.
povedati, kaj si očetovi sobi? T( menda ne boš hočem!«
Prijazno je pozdravi ;al prve Tommyje, ki so prikorakali v Pariz, kupil si jc in preizkusil plinsko masko — o teni
morala je na delo. Obupno se je da ga še i borila, da bi premagala svoj strah, Pokazal toda ni se ji hotelo posrečiti.	in	predirl.
t opt/f.ijhi oper« mundl
Posebno pazite, kai bolnik pije I Če Vam ie le mogoče, dnlte mu za zdravje in užitek čim češče na'-boljšo mineralno vode
ono z rdečimi srci
Če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodilo zdravju.
Uprava Radenskega zdravilnega
k opali: ta
SLATINA RADENCI
5. nadaljevanje
»Saj je nesmiselno, da me tako na veliko zaslišujete,« je zagrizeno odgovorila. »Tudi brez te dolge pridige bi vam bila povedala, kar vem. Bilo je tako: Sedela sem ,Pri osatu* in pila s prijateljico kozarček vina, ko je vstopil neki neznanec. Slišala sem, ko je točaja vprašal, ali ve, kje stanuje Mrs. War-dova. In ker sem jo poznala, sem stopila k njemu. Rekla sem mu, da vem kje stanuje, saj sem si bila P-leg nje najela sobo. Povabil me ie, naj stopim malo vstran, pa me je ko j vprašal, ali je Wardova zelo revna, ali zahaja kaj v družbo, in j tako dalje. Povedala sem mu, kar' sem vedela. Plačal je vse, kar sem Pojedla in popila. Potem je sedel za drugo mizo in je menda premišljeval o vsem, kar sem mu bila povedala: Malo pred policijsko uro je prišel spet k meni. Rekel mi je: Vi imate torej pri Judkinovi sobo, ki meji na sobo Mrs. \Vardove. Ali bi me ne mogli vzeti s seboj? —
,Zakaj ne!‘ sem mu odgovorila, pa sva odšla. Ko sva prišla do stanovanja, sem mu morala pokazati vrata njene sobe. V moji sobi se je jel potlej ves razburjen sprehajati gor in dol. Naposled je dejal: Rad bi ostal tukajle nekaj časa sam. Ali mi hočete za dvajset šilingov prepustiti svojo sobo za to noč? Saj si lahko poiščete drugod prenočišče. —1 Sprejela sem njegovo ponudbo in vzela denar. Od takrat tistega moža nisem nikoli več videla.«
»Ali nam ga lahko opišete?«
»Že, toda v korist vam, ne bo, zakaj'mož je imel prilepljene plave brke in plavo lasuljo. Oblečen je bil na moč čudaško, prepričana sem pa, da je bil res gospod. To sem že po njegovih belih rokah spoznala.«
»Ali nam lahko opišete njegovo obleko? Morda nas to pripelje na pravo sled,« je predsednik bodreče menil.
»Imel je dolg temnosinji plašč, ves zamaščen in raztrgan, na glavi je pa imel star pomečkan klobuk. Okoli vratu je imel zavezan prav umazan žepni robec.«
»Ali ga prej še nikoli niste videli v soseščini?«
»Prisegla bi. da ga nisem.«
»Prav, dovolj je.«
Betsy Orrinova, ki je polagoma zbrala spet ves svoj pogum, je veselo prikimala in odšla iz sobe.
Se več prič so zaslišali, toda nobena ni povedala nič novega in posebnega. Potlej je pokazal predsednik vsakomur posebej bodalo, ki je od njega pokojnica našla smrt. Zanimanje porotnikov, ki je prej že po malem plahnelo, je spet oživelo, ko so uzrli morilsko orožje. Rezilo je bilo iz. najfinejšega da-maščanskega jekla, ročaj je bil pa na moč imenitno rezljan, Porotniki so drug drugemu jemali čudno oblikovano bodalo iz roke in ga občudovali.
»To bodalo bo prav gotovo važna opora,« je menil predsednik. »Zdi se. da je ukradeno.«
Porotniki so se umaknili na kratek posvet, in brž nato so razglasili in zapisali sodbo: »Obtožba zoper eno ali več oseb zaradi premišljenega umora.«
Nekaj ur pozneje je bil popis j domnevnega morilca že nabit na i vseh londonskih stražnicah. Zvečer j so detektivi s popisom v žepu že ■ pregledovali vse vlake, ki so pri- | vozili v pristanišče. Prav tako so do poslednjega kotička pretaknili vse ladje, preden so odplule iz pri - | stanišč. Ves Scotland Yard je b;l na nogah, da iztakne moža z dolgim, sinjim plaščem.
9. POGLAVJE Obup
Polnoč je odbila. Lady Alcesto-nova je bila sama v sobi. Naslonjena v nizkem pletenem stolu je strmela v trpoleče plamenčke dogorevajočih polen. Pošastno tiho in mirno je bilo vse krog nje. Naloga, velika naloga, ki se je je s strahom otepala, jo je še čakala. Toda morala je na delo. borila, da bi toda ni se ji
Ki NAPISAL E. PHILLIPS OPPENHEIM
V. veliki, hiši je bilo vse kakor izumrlo; vse tiho. Njen sin in služinčad, vse je že spalo, samo ona je še bedela. Malo pred eno uro se je iztrgala iz svoje brezčutnosti in prižgala lučko na bralni mizici. Potlej je segla po časniku in še enkrat prebrala poročilo o mrliškem ogledu v gostilni ,Pri vzhajajočem soncu*.
Skoraj ves članek je znala že na pamet, toda ob eni točki jo je vselej iznova spreletela groza.
Odložila je list in je počasi vstala; prav takrat, ko je ura odbila eno. Hlastno se je ogrnila v temno, široko domačo obleko, zamenjala svoje elegantne čeveljčke za mehke copate in vzela žepno svetilko iz predaja. Strah in obup sta ji dala moč. Leta svojega življenja bi bila dala, da ji ni bilo treba zdaj tega storiti... Toda drugega izhoda ni bilo. Moralo se je zgoditi, še preden se. bo rodilo Jutro.
Predobro se je tega zavedala in le zavest, da se temu po nobeni ceni 'ne more,-ogniti, ' ji je vlila moči. Brž je stopila k vratom, prižgala žepno svetilko in odšla iz sobe.
Površna sobarica ni bila pošteno spustila rebrač v razkošni lordovi spalnici, in bleda mesečina je v pramenih lila v sobo.
Grobna tišina je ležala v sobani, ko je lady vstopila. Pramen svetlobe je padal prav na mrtvečev obraz. Spretne roke so mu bile rano na vratu tako obvezale, da je skoraj opaziti ni bilo. Jutri bedo torej tega moža položili v družinsko grobnico k večnemu počitku...
Drhteča po vsem telesu in sapo loveč je velika gospa stonila k postelji. Medlo in pošastno je obsevala mesečina pokojnikov obraz, ves spačen od neznanskega smrtnega strahu Zdelo se ji je, da ne bo mogla prenesti omamljajočega vonja cvetlic, ko je stopila tik k postelji. Trikrat se je sklonila nad mrtveca in stegnila roko, toda vsa-kikrat ji je pošel pogum. In vendar se bo moralo zgoditi! Jutri zjutraj bo že prepozno.
Z nadčloveškim naporom je zbrala poslednje moči in mu tipaje segla po roki navzgor. Da, zdaj je otipala, da, tu, prav tu! Njegova
ko strašno je bilo, da mu tega pogleda ni mogla odkrito vrniti!
»Povedala ti bom — precej! Toda zdaj, ta hip, me nikar ne vprašuj. Tako slaba in strta sem.«
Z drhtečimi prsti je zavihala rokav, uredila cvetlice in poravnala rjuho. Potlej se je nekam s strahom ozrla. Sin je stal tik nje, nestrpno čakaje, da bo končala. Sin, da, njen sin je stal vprašujoč prednjo. Le kako mu bo odgovorila na vsa njegova vprašanja? Kaj naj mu poreče? Nekaj, kar koli že, samo resnice ne...
»Tu ne vzdržim več. Prosim te, spremi-me v mojo sobo.«
Skoraj z vso težo se je uprla ob njegovo roko, ko sta stopila na hodnik.
»Neumno, neodpustljivo je, da sem šla k njemu,« je dahnila.
Sin jo je pogledal.
»Ali si imela kakšen poseben namen?«
Poskusiti je torej hotel, da bi ji izvabil skrivnost. On, miren, močan in samozavesten mož, se je hotel boriti z njo. Kako se mu bo le
mogla upreti, kako se bo mogla izogniti njegovim vprašanjem? Kar strepetala je ob teh mislih.
Prišla sta do vrat materine sobe. Lady je obstala, zakaj upala je, da jo bo pustil samo. Toda sin je le
počakal, da je mati vstopila, potem
mrzla*1 roka ii’ je^zdrsnilaTzm-d ’ ^ Pa on stopil za njo. Vsa obu-mrzia roKa 31 jt. zuiMina iz,ii	^	cvr:io
prstov in z lahnim šumom padla I Pa"a se ^se^la-na stol prldnto Itako?«
■no Vtlo.-7inri T.oHv e** nno-t/^klo do I ** 7 ^ 10K€. USLOpli SG Jc preCUlJO.
ma? Saj sem ti vendar sin — in on je bil moj oče prav tako gotovo, kakor je bil tvoj mož. Ne bom miroval, preden ne razvozlam uganke, ki obdaja očetovo smrt. Zaklel sem se! Ali mar ne čutiš tudi ti tako, kakor čutim jaz? Prav za prav bi moralo tako biti. Pomagajva si drug drugemu. Saj menda ti isti cilj zasleduješ!«
Obmolknil je, čakaje na materin odgovor, toda ona se ni zganila. Sprva je mislil, da joče, ko ji je pa pogledal v oči, je opazil, da ji oči gorijo brez solza.
»Mati,« je vsiljiveje poprosil, »strašno mi je pri duši, ker je očetov umor še, nepojasnjen. Zakaj, ne morem se iznebiti misli, da ti o tem nekaj veš, pa ne maraš spregovoriti. Ne zameri, da sem ti to priznal. Povej mi vendar, kaj naj pomenita Neillsonov skrivnostni beg in tvoje čudaško vedenje! Zakaj mi ne poveš resnice, zakaj mi ne pomoreš, da bi razčistil to skrivnost? Saj vendar ne moreš želeti, da bi ostal morilec nekaznovan?«
»Morda bi bilo bolje,« je šepeta je odgovorila. »Ali. mar dvomiš, da bo sam Bog kaznoval zločinca?«
»Mati, božji mlini meljejo zame prepočasi. Ne bom in ne bom našel miru, preden ne bo umor kaznovan.«
Odkimala je.
»Ali se ti ni še nikoli zdelo pametneje, da bi ostala ta skrivnost nepojasnjena in bi je ne raztrobili vsemu svetu?« je mati trudno vprašala.
»Saj vendar ne bo ves svet izvedel skrivnosti, ako jo meni izdaš. Naj bo kakor koli, tvoj sin sem in imam vso pravico, da izvem čisto resnico. Ako hočem očetovo smrt maščevati, moram vedeti vse.«
Odločno mu je pogledala v oči. Prej ali slej bo morala vendar z besedo na dan! Ali ni torej bolje, če se odloči kar zdaj?
»Iz mojih ust ne boš nikoli ničesar izvedel,« je tiho odvrnila, in v njenem glasu je bilo toliko odločnosti, da je sin osupnil.
Začudeno jo je pogledal.
»Ali je to res tvoja poslednia beseda? Torej mi nočeš povedati? Zdi se, da veš, kako bi lahko prijeli morilca, pa molčiš. Ali je
na blazino. Lady se je opotekla do stene in se naspol nezavestna oprijela.
»Da, Bernard. Ako bi zdaj, v tem
»Mati, ne bom te spraševal iz i,	...	,	, .
radovednosti, zakaj si šla ob tej I trenutku uzrla pred seboj morilca,
mn c« io na «np>(- zhrala ni več ' uri v očetovo sobo. Kaj si tam po-	ga ne izdala, temveč bi pustila,
drht/dT^ Vrs strah	izA«	I	če,a? ZakaJ so skrivnosti med na- neovirano pobegne. In prepri-
dihtela. ves strah — se je zorno — |	|	čana	sem,	da	bi	tudi	tvoj	oče	tako
je bil izginil, in brez obotavljanja,«>+»»»>»»»^++4++<++++»+>»t»,+>4+>0+^mi;5p] ako bi mogel izraziti svoje
je prijela pokojnikovo roko in od-2	..Jmnenje.«
***** « *
JMSG «* &8 ^SiASU^USi
divji strah, ko je zaslišala lahen t posebno poudarili, da je gospod Subituj^- 'ie ’ treba svoiiiii sovražnikom
glas. Bleda pokojnikova roka jef sto od stotni Parižan, z vsemi dobrimi;{1}J^ š d ^ ti mu ni nikoli
ležala še razkrita med kopico deh-f in slabimi lastnostmi pravega Pari-|™wd"fnlJ	^	g
ttiih. cvetlic .na snežnoMi rjuhi.jS. bi ™ mSKiS »S Kri ji je zleaenela v žilah m ko- Z \Ta jepem ^ je gospod Subito znašel »svoja trdne odločitve lena so ji klecnila, zakaj s hedm-1 sredi vojne.	Vendar	je tudi v	vojni«	...	.
ka je zaslišala korake, ki so se če- J ostal dobre	volje in	vseh muh	poln.*	*A1’	mi	llaces	Potlej	vsaj odkrito
dalje bolj bližali. Zdaj se je korak* - -	....	-
ustavil pred vrati. Srce ji je nečlo-: veško utripalo in zdelo se ji je, da:
jo bo zdaj, zdaj zapustila zavest-.i nazorno kaže naša slika — zgradil si*	..	t,;
S široko razprtimi očmi je strmela? je zavetišče, skratka na lastni koži jel	f^c’.ne
proti vratom. Kljuka se je počasi j moral preizkusiti vse nevšečnosti nove?	^o ji je	obrnil	hrbet	m se na-
udajala, in neka velika postava je ♦ voine	j	potil k	vratom	je	s	trudnimi	in
stopila v sobo. Ko je spoznala svo-j l f', ki aIarni| branie poročil Sl	cs-	0CI?-	Z1«	za *Vlrn'	•
ieea sina ie kar mislila ds bo? tetah*1 alarmi, branje poročil sXJe n]8n sm e;jmeCj in ra<ja ga ]e ui i n-? • -	’	j	i	♦	fronte in tekanje v zavetišče je £*>- +imela Pionričima i-e bila da ie ne
zblaznela. Zdajci se ji je zazdelo« da gnbita taUo zapos,ilo da nek;1 ?£ z™tT vse doživetje le strasen sen: scvet-?časa ni da, glasn od sehe Ko se jr>Do spustu, hromi okrašena postelja, medla♦ naiiOS,ed	dr	spet	pride	k	nam
f  _______   Jnlrtl	non»;i;irn I	»J.	*
licami
mesečina.
bleda mrtvečeva roka,
»Bernard,« je vzkliknila, »menda ne nameravaš oditi, ne da bi mi
vprašujoče oči njenega sina... ? Na^l^”j^i^^spod^o0;^0—^ibogu|želel lahko noč?*
»Mati tl tu! Kaj se je zgodilo,* bodj hvala _ lc premagal vse ovire Inf. .^ahke> noč mati!« je ledeno-*	-1	.,	?	srečno prispel v našo sredo. Prav za» , odvrnil, ne da bi Se
>Miru n^em našla,« je sunkovito|Miklav^ .e ijadralvbeIoLiub,feno|OzrL ......	.	.	.	,
in z naporom izdavila »Prišla sem,|0 a se bo,te razvesemi vj Solze, ki ji tako dolgo niso ho-vidim...«	?tarko	pa UFamo tudi, da bo spet nefoi!? . privreti na dan, so naposled
je na razgaljeno roko* a ^t„,‘mcd nanll in na^ s svojo?vendar sprostile napetost njenih pogledal mater. Ka-?zlato fIof;mo hrajša, in lajšal teike|zlvC€V- Vr8la se	P°steljo	m
.ure.
krčevito jokala, čez nekaj časa je nemirno zaspala.
Ko se je budilo mračno jutro, jo je zbudil cestni ropot. Vstala je in začela nemirno hoditi po sobi gor in dol. Zdaj pa zdaj je obstala in si pritisnila dlani na razbeljene oči in čelo. Ali je mar že kdaj kakšna žena pretrpela toliko strašnih muk kakor ona? Izgubila je bila moža — in zdaj se ji bo odtujil še sin. Zakaj, nikoli bi mu ne mogla odgovoriti na njegova vprašanja. Jezen in razburjen je bil odšel od nje, čeprav se je navzven brzdal. Pusta in brez tolažbe se ji je zazdela njena bodočnost. Sin, sin jo sumniči — si je dejala — toda sam Bog vedi, česa? Ni si upala misli razpresti do konca. Ali se ne bori mar tako obupno in trdovratno tudi zaradi njega? In vendar mu ne sme priznati, zakaj je ostala tako zakrknjena, in zakaj je bolje, tisočkrat bolje, da očetov morilec uide kazni. Da gre strašna tragedija v pozabljenje in je ne razgalijo vsej vesoljni javnosti. Joj, usoda, ki jo zasleduje, je neusmiljena in kruta.
Hiša je polagoma oživela. S strahom je pomislila lady Alcestonova, da ji bo sobarica kmalu prinesla čaj. Dekle ne sme po nobeni, ceni ničesar opaziti, da ne bo nepptpeb-nega klepetanja. Zato se je kar .brž slekla in spet legla v posteljo.
Ko je kakšne pol ure pozneje francoska sobarica- skoraj. neslišno stopila v sobo in ji prinesla čaj, se je dekle prestrašilo vročičnega leska v gospodaričinih očeh.
»Joj, mylady, ali ste bolni?« je vsa obupana kriknila. »Zdi se, da ste na moč bolni! Ali mar niste mogli spati? Joj, kako strašno! Neizmerno mi je žal, mylady.«
Lady Alcestonova je vzela pladenj s čajem in ni odgovorila.
»Tudi ml nismo mogli kaj prida počivati,« je Marie po tihem nadaljevala in se je s strahom ozrla krog sebe. »Jaz, na primer, sploh nisem mogla zatisniti očesa. Nisem in nisem mogla. Ali niste ničesar' slšali, mylady? Čudni glasovi...«
Lady Alcestonova je odložila pladenj, zakaj ni se mogla več obvladovati.
»Ne, ničesar nisem slišala,« je s trudom dejala.
»Tako čudni glasovi so se razlegali po hiši,« je spet povzela Marie. »Tudi drugi so slišali. Tako sem se bala, da sem si kar odejo potegnila čez glavo. Strašna, strašna je bila ta noč.«
Lady Alcestonova se je obrnila v steno in zaprla oči.
»Kar zagrnite zavese na postelji, Marie. Poskusila bom, da še kakšni dve urici zaspim.«
»Da, da. Koj! To bi bilo res imenitno!« je vsa srečna menila sobarica in pohitela, da izvrši gospodaričin ukaz.
Lady Alcestonova je bila zdaj vsaj varna bleščeče dnevne svetlobe in vprašujočih dekletovih pogledov.
»Od kod ste slišali glasove? Upajmo, da ni bilo vlomilcev v
hiši.«
»Slišali smo korake in tudi tiho govorjenje. Z dolgega hodnika, nekje blizu sobe, kjer počiva ubogi lord na mrtvaškem odru. Thomas je davi že vse preiskal, pa ni mogel ničesar najti. Pa tudi izginilo ni nič. Prepričani smo bili, da je my-lady vse slišala in nam bo pozvonila...«
Minilo je nekaj minut, preden je lady spregovorila.
»Neumnica, neumna! To ste si le domišljali. Vso noč sem prebedela, pa nisem ničesar slišala, najmanjšega šuma ne.«
Marie ni bila prepričana, zato je samo zmignila z rameni, ker ni upala povedati, kaj misli. Lady Alcestonova je opazila senco na zavesah in je nagubala čelo.
»Naj samo še slišim kakšno tako abotnost, Marie, pa bom tistega, ki dela iz muhe slona, pri priči kaznovala z odpustom iz službe. Ali ste me razumeli?«
Marie je na moč osupnila, vendar je bila vse predobro vzgojena, da bi bila začudenje kakor koli že pokazala.
Gospod Subilo ...
... preizkuša plinsko masko
Vohunske avanture kapitana Rintelena
i/ uuu im-191?
Iz spominov takratnega šef a nemškega vohunstva
6. nadaljevanje
Naročil sem Weiserju, naj še za isti večer skliče vse častnike, mornarje in Irce, obveščene o naši stvari.
Kakršen koli naj bi že bil uspeh naših priprav, bili smo pripravljeni tsvesti jih do konca. Vsi, častniki, ?a-ženirji, pomočniki in navadni mornarji so mislili, da je treba v potrdilo, da je naš načrt pravilen, kar najhitreje preizkusiti učinek strahotnih ,smotk*. V nas vseh je že kar gorela želja, da bi videli, kako se bo naš trud obrestoval.
Najbolj žalostno poglavje te zgodbe je vsekako tisto, ki pove, da so ti ljudje, ki so res žrtvovali vse za svojo domovino, v plačilo za svoj pogum, doživeli kaj bridko razočaranje. Pogosto sem jim na sestankih zatrjeval, ne samo v imenu njihovih parniških družb, ampak tudi v imenu nemške vlade in nemške mornarice, da je njihovo početje častno in da store vse, kar, store — za svojo domovino.
Kakšno je bilo pa njihovo resnično plačilo? Kakor hitro je bilo vojne konec, so vse te ljudi — med njimi je bilo tudi mnogo družinskih očetov, Ki so morali lep čas preživeti v internaciji — pognali domov, jih prepustih samim sebi in jim vzeli sleherno možnost zaslužka. Pri tem so imeli prste vmes nekateri ravnatelji parniških družb — vojno so seveda previdno preživeli v zaledju — ki so se hoteli s tem svojim dejanjem prikGpiti Ameriki, tisti Ameriki, ki pač vse drugače ceni pogum in žrtve svojih sinov!
Ure, ki sem jih preživel na ladji .Friderik Veliki1, bo bile zame ure miru in počitka. Ta ladja je bila kakor oaza v puščavi mojih zlih slutenj; doma sem se vsak dan tn vsako noč tresel, 'da bodo na lepem potrkali na moja vrata isti stražniki, ki jih je newyorška policija izučila nalašč za vohanje in odkrivanje tujih agentov, ki bi utegnili kakor koli škodovati ?a-veznikom. Sele pozneje sem izvedel, da me je pred tem nezaželenim obiskom obvarovalo predvsem znanje z Boni-iaceom in Weiserjem, z vsemi tistimi ameriškimi državljani, ki so mi prostovoljno pomagali in tako speljali policijo na led.
Kljub Bonifaceovim svarilom, da do-mo prej ali slej prišli navzkriž z ameriškim zakonikom, smo delali dalje. Prišel je čas, ko naj bi naše ,smotke* pokazale svojo učinkovitost. Neko noč sem, sloneč na ograji palube .Friderika Velikega1, opazoval pristanišče. Ob velikih in manjših pomolih so se pozibavale ladje, luči na njih so nemirno trpolele in plesale po vodi. Te ladje so
čakale na dragoceni tovor, na orožje in razstrelivo. Tedaj mi je šinila v glavo srečna misel: iti moramo do korenin vsega zla. Zakaj ne bi najprej poskusili razstreliti pomole, ki ob njih pristajajo vse te preklete ladje?...
Iz misli se je rodila želja, iz želje zapoved, ki sem jo dal svojim sodelavcem. Naša dolžnost je bila, preiskati in izvohati vse tiste pomole, kjer so pristajale ladje zaveznikov. Skovali smo načrt. Odpeljal sem se z nekaj svojimi najboljšimi pomočniki v New-Jersey. Zvečer, ko je legel mrak, se nam je posrečilo, da smo se ukradli v pristanišče. Bilo je več velikih pomolov. Najvažnejši med njimi je bil pomol .Black Tom‘ (,Crni Tom‘>.
Ob .Blacku Tomu* je pristajala večina zavezniških ladij. Dobro sem si ogledal ta pomol. Bil je nekako čudno oblikovan, prav kakor tilnik in glava ogromnega velikana, od tod najbrže tudi njegovo ime. Nisem se mogel od-križati misli, da bi bilo prav potrebno pošteno udariti po glavi tega ,Toma‘... Zgodilo bi se lahko kakšen miren poletni večer. Ob pomolu nas bi čakal motorni čoln, da bi kar najhitreje zdrsnili po prostrani gladini Hudsona v črno roč. Nobenega človeškega življenja ne bi tvegali in nihče nas ne bi mogel opaziti...
Dobro leto dni pozneje, ko sem bil že interniran kot vojni ujetnik v-Do-mington-Hallu, so mi neko vroče poletno jutro oči obstale na debelem napisu v .Timesu1:
EKSPLOZIJA .BLACKA TOMA1, GLAVNEGA POMOLA ZA ZAVEZNIŠKE LADJE —
DELO SOVRAŽNIH AGENTOV
Le predobro sem vedel, kakšen je bil vzrok te strahotne eksplozije, kdo ga je zasnoval in kdo izvršil...
Potopitev »Lusitanie«
Krožiti so pričele govorice, da potniški parnik .Lusitania* prevaža orožje in strelivo. Neki večer mi je eden naših najbolj zanesljivih častnikov zaupal prav nevšečno in mučno zgodbo v zvezi s to ladjo.
,Lusitanijo‘ so že dolgo imeli na sumu, ia skriva v vrečah moke, v zabojih in med drugim tovorom orožje in strelivo Nekateri so celo vedeli povedati, da sta na mostiču skrita dva topa velikega kalibra, ki bi v morebitni nevarnosti branila tovor, ljudi in posadko.
Da bi se prepričal, koliko je resnice na teh govoricah, je kapitan Boy-Ed
Plačajte naročnino!
MOŠKI
Pri spolni nesposobnosti. Pri spolni slabosti
poskusite hormonske pilule
•.HORMO-SEKS"
Ooblvajoscv vseh lekarnah. — 30 pilul din 84--. 100 nitel din 217*-. 300 pital din SCO-— Pa poiti diskretna rupo*Uja
lekarna BAHOVEC
LJUBLJANA
Glavno skladišče: Farm. kem. la* boratorij .V IS-V IT*, Zagreb, Langov trg 3. Ogl. reg. S. br. 5846-39
FR. P. ZAJEC
IZPRA6AN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Stritarjev« ul.6
pri IrančlSkanskcm mostu
Vsakovrstna oCaa, calinog.edi. lopiomeri, uaromtin, nvgromeiri. ud. VtHla ubira ur. zlatnine ir srebrnine. Samo kvalitetna ojtika	Cenit'	brcip'aCnot
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkotl in vsa praktična oblačita, nudi v naivečji Izberi, nalcene|e
Presker
Ljubljana, Sv.Petra c. 14
CITA1IE!!!
VAZNO!!!
CENE PREHRANE IH PIJAtE
Vsak dan in ui> vsakem iasu: mleko, kava, čaj, golaž, vampi, jetrca, hrenovke, klobase itd. din 1'—, 2'—, 3 -, 4 —
Ocvrte in pečene piške, porcija (lin 6'50 KOSILO — od 12. do 15. ure — se kuha dvakrat zakuhana juha, 2 prikuhi, goveje meso din 6'— do 8‘—
s pečenko..................din	10‘—
s pečenko in močnato . din 12'— VEČERJA v mnogovrstni, dnevno raz Učni izbiri . . .	din 4'— do 8'—
Brezmesna hrana .	din 3'— do 5'—
Vsak petek: kuhani sirovi štruklji . din 3'— morske ribe pore. din 3'—, 5‘—, 10'— idrijski žlikrofi .... din 4'— SPREJEMAMO ABONENTE, ter
V sobotah in nedeljah:
domače krvavice s kisi. zeljem ;V— domače pečenice	.	.	.	din	6'50
divjačina s cmoki	,	,	.	din	8'—
Samo ob nedeljah:
krofi z nadevom	,	.	.	din	2'—
Palačinke z marmelado kom.	din	VSO
Orehova potica in razno domače pecivo . . . din 1'—, 2‘— ter mnogovrstna druga jedila. Prvovrstna domača in dalmatinska vina, liter din 10'—, 14'— Pivo v sodčku in steklenicah.
Pristni domači jabolčnik, liter din 4'—
E.vpresna kava	din	1‘50
isti niso obvezni jemati pijač.
GOSTILNA PRI LOVCU
Cet ta 29. Oktobra (Rimska) it. 24, vogal Bleiureisove c. it. 2
najel nekega možaka, po imenu Stahla; ta naj bi dognal, ali .Lusitania' res vozi orožje in strelivo. Stahl se je splazil neko noč na ladjo in jo pretaknil na vseh koncih. Vrnil se je k Boy -Edu in mu izjavil, da je opazil, kako sta dva topa skrita pod grmado razne robe. Kapitan Boy-Ed ga je zaprisegel, potem je pa jadrno odhitel k vladi Združenih držav in zahteval, naj ,Lusitanijo‘ kot vojno ladjo internirajo. Vlada je takoj odredila natančno preiskavo, a žal ni nihče odkril kakšnega orožja. Stahl je tedaj ves sk-~-n priznal, da je po krivem prisegel, samo da bi dobil nagrado dva tisoč dolarjev. Denar je bil sicer res dobil, a zaradi krive prisege je šel za dve leti sedet.
Takšna je bila najnovejša blamaža našega poslanika v prestolnici Združenih držav.
Opazil sem, da ima častnik, ki mi je pripovedoval to zgodbo, obvezano desnico v zapestju in dlani Na vprašanje, kaj se mu je zgodilo, mi je povedal’, da se je pred kratkim v mraku peljal čez Hudson v motornem čolnu z nekaj našimi .smotkami' v vsakem žepu. Držal je desnico v žepu. Na lepem je začutil na roki jedko bolečino; ena izmed .smotk' se • je bila prezgodaj vnela. Bil je toliko priseben, da je zgrabil vražjo smotko in jo zalučal, kolikor je mogel daleč v morje. Na srečo ni tega nihče opazil. Častniku je pa hudo ranilo roko, koža je kar visela z nje. Moral se je takoj nato odpeljati k zdravniku.
Počasi so pričenjali naši načrti dobivati trdnejšo obliko. Neko popoldne,, bilo je v začetku maja 1915 — to je bil dogodek! — smo potopili ,Lusi-tanijo'. Na žalost se pa ni vse tako zgodilo, kakor smo si predstavljali. Mislili smo, da se bo tako dobro grajena ladja potapljala vsaj uro ali dve in da se bodo mogli vsi potniki rešiti. Zaradi neke notranje eksplozije se je pa ladja silno hitro potopila. Nesreča je kajpak terjala mnogo človeških življenj. Vprašanje je, ali morda .Lusitania' le ni vozila med drugo robo tudi eksplozivnih snovi, in ali jih niso morda ameriški carinarji hote prezrli...
Imel sem dovolj vzrokov, da sem se odločil, za nekaj časa umakniti se v ozadje. Potopitev .Lusitanije' bi utegnila popolnoma spremeniti -ugodno .ozračje' v Newyorku, posebno v mornariških krogih, kjer so že krožile razne govorice. Nekaj je bilo neizpodbitno: Mr. Bryan, takratni državni tajnik, je odstopil, ker se njegovo politično naziranje ni ujemalo z mnenjem njegovega predstojnika. Mr. Bryan je predlagal, naj bi Amerika prepovedala izvoz orožja in streliva, potem bosta
RESMAN LOJZE-Ljubljana
Cesta 29. oktobra (Rimska) it. 21
lEfsfsa 33-53
Samopouk
knjigovodstva
in drugih trgovskih predmetov, tudi nemščine, po posebno ceneni in lahko razumljivi metodi. Javite svoj naslov in poklic. — Zahtevajte prospekti
Ponudbe nas
Koievar Ivo, Maribor
Cankarjeva 14
MEM
OREHOVA JEDRCA
nova, sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v
MEDARNI
Ljubljana, Židovska ul. 6. 48. T.
tudi sabotaža in torpediranje nemških podmornic prenehali.
Ze sem se veselil, da se bom otresel svojega uničevalnega dela. Dobro sem se zavedal, da lahko še tako majhna iskrica v nekaterih okoliščinah .sproži kar največje in najbolj neprijetne posledice. Zaman je bilo moje veselje. Mr. Bryan je moral odstopiti, nikomur drugemu pa še na misel ni prišlo, da bi vlada prepovedala izvoz orožja. Tako so me okoliščine same prisilile, da sem nadaljeval svoje grozotno početje.
.Smotke' upravičijo naše pričakovanje
Bil je že čas, da pošteno pritisnemo. Sestal sem se z Irci, ti so nomreč poznali vse pristaniške delavce, ladijske kurjače, ladijske vajence in vse tiste delavce, ki se, kadar ni posebnega dela, potikajo po pristaniščih.
(Dalje prihodnjič)
Radio Ljublj ana
od 7. do 13. XII. 1939.
ČETRTEK, 7. DECEMBRA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 13.80: Poročila, objave i3.00: Napovedi 13.02: Šramel Štirje fantje 14.00: Poročila 18.00: Pester spored Radijskega orkestra 18.00: Slovenščina za Slovence 19.00:	Napovedi poročila
19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Deset minut zabave 20.00: Samospevi 20.15: Reproduciran koncert simfonič-ii" glasbe. 22.00: Napovedi, poročila 22.15: V oddih igra Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
PETEK. s. DECEMBRA 9.00: Jutrnji pozdrav 9.05: Poročila, napovedi 9.15: 1’renos cerkvene glasbo iz franc. cerkve. 10.30: Verski govor 10.50:	Praznični koncert 12.30:
Poročila, napovedi 13.02:	Godalni
kvartet 14.00: Nastop otrok 17.00: Kmet. ura 17.30: Za dobro voljo igra Radijski orkester 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Vijolinski koncert 20.45: Plošče 21.20: Samospevi 22.00: Napovedi, poročila 22.15: V oddih igra Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
SOBOTA. 9. DECEMBRA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled sporeda 18.00: Za delopust igra Radijski orkester 18.40: Delovni tabor visokošolk v Halozah 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: O zunanji politiki 20.30: Pisan večer 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Za vesel konec tedna igra Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
NEDELJA, 10. DECEMBRA
8.00: Jutrnji pozdrav 8.05: Instrumentalni dueti 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Plošče 9.15: Verski govor 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stol-
Pcimecna toiičfta darila
%
\l vsakem novem domu
PFAFF
Nakup katerega ne boste nikdar obžalovali in ki Vam bo v življenju vedno v veselje. — Obiščite našo specialno veletrgovino
IGN. VOK
Ljubljana. Tavčarjeva ul. 7
nice 11.15: Kvartet Fantje na vasi 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 17.00: Veselo popoldne za lovske družbe 1,9.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Plošče 20.30: Verdijev večer 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK. 11. DECEMBRA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 1.3.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester ll.itO: Poročila 18.00: Zdravstvo mladostne dobe 18.20: Plošče 18.40: Blaž Potočnik (ob 140 letnici rojstva) 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Več manire — brez zamere 20.00: Plošče 20.30: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Citraški dueti. Konec ob 23. uri.
TOREK, 12. DECEMBRA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi. poročila 7.15: Plošče 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Veseli zvoki. Poje dekliški zbor »Vigred: 18.40: Čudežnost stvarstva 19.00: Napovedi, poročila 19,20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50:	Deset	minut zabave
20.00: Plošče 22.20: Scrihe: Kozarec vode 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
SREDA, 13. DECEMBRA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Klavirski koncert 14.00: Poročila 18.00: Mladinska ura 18.40: O štajerskih gradovih 19.00: Na|io-vedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Fotografiranje v naravnih barvah 20.00:	Koncert	zbora
»Glasbene matice 20.45: Plošče 21.15: Cimermanov kvartet 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23.
ŠIVALNI S1R0II
najnovejši letošnji modeli v namji izbiri naprodaj po neverjetno nizkih cenah
NOVA. TRGOVINA
TVRŠEVA (DUNftJSKA) CESTA ŠTEV. 36
nasproti Gospodarske zveze
ROBERT GOLI
Specialna zaloga platna,
BELEGA IN PRALNEGA BLAGA
LJUBLJANA
ŠELENBUKGOVA 3
Dobro obrit-dobre volje!
?A$£.2»4*r4KA
Cepljenke najplemenitejših vrst ler zatiče in korenike lober SBB, leleki 8B Riparia in Chasselas, trse zajamčeno čisto in prvovrstno, dobavljajo: Prvi ioBoslavenski loznjaci, Darovat. Zahtevajte cenike.
ROTBART
Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d, d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.