'*^tev. 8 Ptuj, 1. marca 1957 L^toA x. Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava In are '/g, to do- volj sredstev. Tov. Marlnič je pojasnil mnenje kmetovalcev, ki vidi.io v vsakem gospodar- skem ukrepu novo nevarnost za zožitev možnosti gospodar,ienja v privatnem sektorju in da rav- no iz tega tudi izvira maloduš- nost k,i zavira Ijudj pri delu in prizadevanju za izboljšanje pro- izvodnje. Po njegovem mnenju so skladi za pospeševanje lone- tijstva prenizki in da je celo premalo teh namenjenih obnovj sadovn,iakov in vinogradov. To- variš Ogrinc je govoril iz izku- šenj kot prosvetni delavec, da Je težko delati v krajih, kjer ni električjue razsvetljvive in k.ter nima.io kmetovalci dovolj zani- raan,!a. da bi se njihov naraščaj splošno in strokovno izobrazil. Neredno prihajanje uošte zavira tudi redno prihajanje dnevnega tiska. Oglasilo Se je še več odbor- nikov občine Destemik. Nekate- rim je odgovoril predsednik OLO tov. Jože Tramšek. ostalim pa kmetijski strokovn.>ak tov. France Novak. LJUDJE IZ SLOVENSKIH GORIC NISO BREZ POGUMA IN VOLJE ZA NAPREDEK Zvezni poslanec tov. dr. Jože Potrč je priznal Okrajni gospo- darski razstavi v Ptuju, da je s kmetijskim delom razstave in z raznimi grafikoni pa tudi z na- ravnimi nasadi prikazala mar- sikaterem« kmeiovaJcn predno- sti sodobnega gospodarjenja in uporabe raznih gnojil in zaščit- nih sredsptcv, umetnega oploje- vanja živine in podobno. Rae- veselila ga je tudi ugotovitev <» porastu števila člaaistva SZDL. SpomnU je navzoče tudi nazaj na predvojna leta, ko so imeli delovni ljudje Slovenskih goric dovolj volje in poguma «i na- predno politiko in gospodarje- nje. To je bil rezultat aktivnega političnega dela med nuiimi. Ena- ko kot takrat se bodo ljudje tu- di danes radi zbirali okrog IJ«* di, ki .jim bodo v domačem raz- govoru po.iasnili značilnosti in perspektive naše iK>ti v sociali- zem, naše zunanje politilic in naše demokracije. Govoril je tudi o odhajanju kmečke mladine v industrijo, o kreditih za kmetljistvo, o cenah kmetijskih proizvodov, o delu kmetijskih zadrug in državnih posestev, o pomoči kmetoval- cem in skratka o vsem, kar jc najbolj zanimalo najodgovornej- še ljudi v občini, zbrane na se- minarju. Opraviča se je, da ne more priti večkrat v r>e*ter«ik, ker ga zadržujejo dolžnosti v Ljubljani in pristavil, da bo ve- dno rad prišel, ko se bodo ljudje zbirali in skJepaJi, kaj bodo storili xa napredek Sloven- skih goric. Na desterniškem seminarju je še predsednik OLO tov. Jože Tramšek govoril o razmerah v občini .luršinci, o delu veteri- narske službe v Vitomarcih in poudaril, da bodo morali povsod v Slovenskih goricah politični in kulturnoprosvetni delavci še veliko storiti, da bodo tam- kajšnji ljud.ie lažje razumeli po- boje in potrebe današnjega sve- tovnega in našega gospodarske- ga razvoja in da bodo tudi sami kmetovalci storili več za svoj napredek . Končno Je še tov. Voljč govo- ril o Pesniški dolini, o pripra- vah na licitacijo kreditov za re- gulacijo Pesnice in o izgledih, da bodo letos regulacijska de- la na Pesnici hitreje napredo- vala kot so prejšnja leta. V. J. Juršinci IZRAEL NE POPUSTI VSQstrans.]<.i pritisk na Izrael, naj bi popustil ter izrazil pri- pravljenost na umik svojih čet iz Gaze in Akahe, doslej ni ro- dil še nobenega pravega usi^eha. K temu Izraela niso mogle pri- praviti resolucije OZN, niti ZDA, niti sam. predsednik Eisenhower. Tako se v krogih OZN govori vse določneje o sankcijah, ki bi jih bilo potrebno podvzeti proti Izraelu, da hi ta v bodoče spoštmml sklepe Organizacije združenih narodov. Zdi se, da bo do takšnih ukrepov tudi mo- ralo priti, ker odločitf>e menda še dalje ni moč odlašati. Ob tej zadevi se nehote vsUi vprašanje, ali si Izrael to na- sprotovanje menju celega sveta dovoljuje res samo iz lastnih sil, ali pa je zo stvarjo še kdo drugi, ki ga v tem podpira. Iz- rael šteje končno le nekaj nad milijon ljudi, v gospodarskem pogledu pa tudi ns predstavlja sile, ki hi po pojmih današnjega sveta nekaj resnega pomenila. Torej mora biti nekdo v ozadju. ki mu daje oporo in ta »nekdo-«^ mora po vsej verjetnosti nekaj veljati. Če se spomnimo na to, kdo je izvedel lanske jeseni skup7u:> akcijo proti Egiptu, nabrž nismo daleč od ugotovitve, kdo tudi sedaj podpira Izrael, da ta še nadalje ustvarja nestabilno sta- nje na neustaljenem področju Bližnjega vzhoda, stanje, ki bi lahko ob gotpvih pogojih le še izzvalo potrebo po kakšni inter- venciji tistih, ki hi se radi kjer koli uveljavili kot »stabilizator- ji položaja«. Tako pa lahko na- prainmo še drugo ugotovitev, in sicer, da lahko okarakteriziramu upiranje Izraela sklepom Orga- nizacije združenih narodov kot zadnje krče kolonializma na tem področju. KONEC RAZPRAVE O CIPRU Ko smo zadnjič poročali o raz- pravi o Cipru pred Političnim odborom Generalne skupščine OZN in o diametralnih nasprot- jih obeh predloženih resolucij, še ni bilo moč predvideti, da se bo razprava končala z občutkom olajšanja in sprejemom indijske resolucije, ki je zelo posrečen kompromis in zelo pozitiven pri- spevek k obravnavanju tega kočljivega v>prašanja. Ta resolu- cija pravi, da je predpogoj za ureditev tega vprašanja preki- nitev sovražnosti, ker imajo po- gajanja le ob tem predpogoju izglede na u^peh. Vodstvo ciprskega osvobodil- nega gibanja je že lani izjavilo, da je na to pripravljeno, riamreč na prekinitev sovražnosti, če bo to imelo za posledico obravna- vanje za zeleno mizo. Sedaj bo torej treba najti sa- mo način za obnovo pogajanj, pa tudi novo podlago, da bi se pogajanja uspešno zaključila. MOLLET V WASHINGTON. OTTAVO IN LONDON Predsednik francoske vlade Guy Mollet je razvil živahno di- plomatsko dejavnost, da bi od- pravil posledice osamitve Fran- cije zaradi lanskega napada na Egipt, v ta namen je pred nekaj dnevi odletel v Washington, ob- iskal bo Ottavo, v začHku mar- ca pa bo odšel v London. Mollet jje polagal posebne upe na svoje razgovore z Eisenho- werjem in Dullesom zaradi razlik v glediščih med obema država- ma glede na položaj na Bliž- njem vzhodu, na katerem je Francija globoko zainteresirana. V Londonu bo Mollet razprav- ljal predvsem o vprašanjih evropskega združenja in o mož- nostih, da bi se tudi Velika Bri- tanija pridružila skupnemu trgu v okviru svobodne trgovinske cene Zahodne Evrope. Kmetijski fnženirfi in tehniki o svojem delu Zadnjo soboto so kmetiopolnitve nuditi učencem in vsem ostalim kmetijskim proizvajalcem tudi napotke za delo v zadružništvu. PROGRAM DELA Člani podružnice so sklenili prirejati mesečna strokovna predavanja s filmi za člane, or- ganizacija kot celota pa bo po- magala kmetijskim gospodar- stvom pri uvajanju boljše orga- nizacije dela in sistema nagra- jevanja po enoti proizvoda. V svoje vrste bo vključila vse, Id imajo kvalifikacijo za sprejem. Poskrbela bo, da bodo absolven- ti nižjih kmetijskih šol dobili svojo organizacijo. Organizirala bo kvalitetna posvetovanja, na katerih bo analizirala stanje kmetijstva v okraju in po- manjkljivosti v organizaciji kmetijske ix>spešcvalne službe. Uf eljovljo mo melicpiiizacl o v kmetlistvul v kmetijstvu se mehanizaci- ja čedalje bolj uveljavlja. Če- prav je kmetijstvo v zaostaja- nju za inoznala kraje in ljudi, v katerih bodo njihovi si- novi odsluževali kadrovski rok, in tudi njihove prijatelje iz edinice. ki se bodo zbrali iz vseh strani Jugoslavije. KOČA POPOVfČ BO OBISKAL BELGIJO v držaA^nem tajništvu za zu- nanje zadeve so sinoči objavili, da se je državni tajnik za zu- nanje zadeve Koča Popovič od- zval vabilu zimanjega ministra kraljevine Belgije g. Paula Hen- rija Spaaka. Na uradnem pri- jateljskem obisku v Belgiji se bo mudil 6. in 7. marca 1957 in bo s tem vrnil obisk g. Spaaka v Jugoslaviji v aprilu 1956. Dne 8. in 9. marca se bo Ko- ča Popovič pridružil delegaciji SZDL, ki se bo mudila v Bel- giji. V začetku marca odpotuje v Belgijo namreč tudi delega- cija Socialistične zveze, kf jo bo vodil član predsedstva Zvez- nega odbora dr. Vladimir Ba- --------- V«^ Stran ? ' PTUJSKI TEDNIK PTt^J. 1. MARCA 1957 ee!o miM zmlniiKov le liilo mm ^ 23. t, m. je bH občm zbor Kmetijske zadruge Ormoi. Za- druga te ena nofmočnefšfh po Hevilu članov v okraju, saj jih šteje nad 1200, av nest po smernicah, ki jih je na- kazal tov. Kardelj na pleimmu CK ZX Hrvatske, saj so se vsa ustvarjena sredstva aikvimulirala v zadružnih skladih. S svojim aktivnim, delom je postala naj- močnejši mobilizator proizva- jalnih sil svojega področja ter nosilec napredne kmetijske pro- izvodnje in socialističnih odno- sov. Kmetijski zadrugi je v larejs- njem letu uspelo zajeti 95 od- stotkov tržnih viškov kmetijske blagovne proizvodjne in v celoti oskrbeti članstvo z reprodukcij- skim materialom. Glede na tako delo zadruge, je bilo nujno po- trebno za ormoSko področje ustanoviti Kmetijsko jM-oizvajal- no poslovno zvezo. Vanjo je vključenih 7 kmetijskih saadrug iz onnoške in središke občjjie. 2^druga v lanskem leta ni kreditirala nakupa umetnih gno- jil, pa jiih fe kljvS) temu prodala nad 40 vagoEiov V letošnjem leta pa se je stanje glede upo- rabe imaetmh gnojil še zbol jiša- lo, ker zadruga nakup kreditira in aanl živahno sklepajo pogod- be o najetju kredita za nakup gnojil in drugega reprodukcij- ^cega materiala. ZBOLJŠANJE 23VINOREJE — SKRB ZADRUGE Živinorejski odsek pri zadru- ^ vodi rodovniSae knjige in opravlja redno nnlečno kontrolo nad roidovniško živino. Glede na dc^aro organizacijo živinorejske sliižbe je živinorejskemu odseku uspelo vsako leto organizirali po dva idenven^a sejma. V letu 1954 je živinorejski odsek usta- novil osemenjevalno postajo ter znižal odstotek jalovosti. Ose- menjevalnica j« jjrebrodila za- četne težave laa danes ni živino- rejca, ki bd skeptično gledal na to dejavnost. Letos je bila s po- močjo DOZ tistanovljena Veteri- narska ambulanta. Največji pro- blem pa povzroča metiljaviost žžvme. S panKJČ^ Veterinarske- ga 2a»aaistvenega zspvoda v Ljtdj- Ijani je bilo v tri tisoč primerih odvzeto živini blato in ugotov- ljeno,'da 75 odstotkov živine bo- leha zaradi metiljavosti. Bole- zen se širi najbolj v lesniški, ivanjkovBki in miklavževski do- lini. V tem pogledu ni ostala za- druga križem rok, temveč je s pomočjo veterinarje ambulante začela izvajati preventivne ukre- PKJ in z raznimi kemičnimi sred- stvi ix>izkusno zatirati mctilja. Rezultat tega dela bo viden kmalu in v letošnji jeseni se bo začelo s F>opolnim uničevanjem metiljavosti. Toda to niso bih za dvig živinoreje edini storjeni vikrepi. Zadruga je' bila prva v Sloveniji, ki je leta 1954 kolek- thrm) zavarovala plemensko ži- vino. To zavarovanje je bilo le- ta 1956 razširjeno še na ostalo živino. Leni je DOZ razširil to zavarovanje tudi na zdravljenje živine ob isti zavarovalni pre- miji. Živinorejski odsek pKMna- ga živiiKM-ejcem pri plačevanju zavarovalnih premij. Tudi letos bo zadruga iz dobička plačevala del zavarovanja v skupnem zne- sku 260.000 din. SADJARSKI ODSEK BO LETOS ORGANIZIRAL SADJARSKE SKUPNOSTI Glavna panoga za živinorejo je sadjarstvo. Sadjarski odsek razpolaga z več motornimi in prevoznimi škropilnicami. Vsa- ko leto zadruga o^rbi škroplje- nje sadnega drevja. Z izboljša- njem kemičnih sredstev za zati- ranje bolezni in škodljivcev rva sadnem drevju je odpadla boja- zen pri sadjarjih glede škropiva. Sadjarski odsek nabavlja tudi sadni material. Letos in prihod- nje leto bodo na območju za- druge obnovljeni sadovnjaki na površini 50 do 60 ha na princi- pu sadjarskih skupnosti. Načrt na obnova bo izvednea v vasel Dobrava, Pušenci in Loperšice Zadruga ima tudi poskuaii vi nograd. Zasadila ga je lani m površini ft,50 ha s klonsfcim ma terialom in se je doslej lefK razvišaL ODKUP KMETIJSKIH PRIDELKOV Lani je odkupila zadruga kmetijskih pridelkov za 235 mi- lijo(nov dinarjev. Za svoje čl^c je nabavila nad 100 vagonov raaivega reprodiikcijskega mate- riala, naed tem tudi močna kr- mila. Kljub temu, da je bil op«^T- Ijen lani tako velik blagovni promet, zadrug ni ustvarila več kot nekaj nad 3 mijj. dinar- jev dobička. V razpravi ao Hani zadruge dali več predlogov za bodoče delo zadruge in za delo novega odbora. 2. M. L£TNI ZBOR KMETOSKE ZM>RUCaB V rVAJOKOVCIH 22. feisiruairja so isne}! ivazij- ko^Tski zodrnžmSd letni občni zbor in volitve novega odbora. Zadruga obstaja sicer šele dobro leto, vendar je dosegla lepe uspehe. Ob ustanovitvi je imela 13 Sanov, sedaj pa jših šteje 130. V lanskem tetu je opravila za 58 milj. dinarjev prometa. Do- bička je dosegla 1,391.397 din. Odseki zsKiruge so precej do- bro delali ter se borili za razvoj v kmetijstvu s tem, da so na- bavijala stroje, semena, umetna gnojila itd. Zadružniki so v razpravo žir vatono posegaBi ter krittčno oce- njevali razne z^irožne dejavno- sti. Glede odkupa sadja so me- nili, da je pare več nakupovalcev in da nastaja pri odki5«i preveč kala. Predsedniško mesto so zadruž- niki ponovno poverili doseda- njemu predsedniku tov. Zaičar- -k. Popravijanje vinskega mo^ta Na sestav grozdja in vinske- ga mošta vplivajo različni čini- telji, od katerih so nekateri staMi, kakor sorta in lega, dru- gi pa zopet nestalni, kakor zre- lost grozdja, zdravstveno sta- nje grozdja in temu slično. V južnih krajih ima navadno vinski mošt preveč sladkorja in premalo kisline, nasprotni pojav je pri nas, ko ima cesto vinski mošt premalo sladkorja in pre- več kisline. I*raksa }e pokazala, da mora vino vsebovati najmanj 10 vol. */« aJi maliganov alkohola, da se dobro drži. Da bi dobili tak odstotek alkohola, hi naj imel vinski mošt vsaj 17 Klostemeu- burških stopinj sladkorja. Ker pa se od vin iz naših krajev pričakujejo vsaj 11 vol. */o alko- hola, medtem ko so najbolj iska- na vina z 12—12,5 vol «/o alko- hola, bi naj imel vinski mošt pri nas med 18 in pa 21 Kloster- neuburških sladkornih stopinj. Efe pridobi vinski mošt redno normalno sladkobo, se izjemo- ma dovoljuje v slabih vinskih letinah dodajati vinskemu mo- štu rafiniran sladkor iz sladkor- ne pese in trsa, to je sladkor, ki je v prometu. Največ je do- voljeno dodajati 4 kg sladkorja na 100 Etrov mošta. Ker ne mo- re na\^dni sladkor neposredno prevreti, ampak ga mora pred- hodno encim saharaze, ki se na- haja v vsalrem vinskem moštu, lošti v grozdni in sadni slad- kor, rabimo za eno stopinjo sladkorja ix> klostemeuburškem načina ovrednotenje 1,25 kg sladkorja. Ce torej dodamo sladkorja, lahko dvignemo v maksimalno dovoljeno količino moštu 3 sladkorne stopnje slad- korja. Prevelike količine dodanega sladkorja škodijo lastnosti vina, vino je neharmonično, ker ni v naravnem razmerju z ostalimi sestavinami mošta. Močno slad- ko vino postane rado vlečljivo. Vinski mošt je možno sladiti tudi z zgoščenim moštom. Tak način slajenja pa je po navadi dražji kot slajenje s sladkor- jem; dodan zgoščeni mošt v več- jih količinah pa prej škodi oku- su vina kakor navadni sladkor. V letih, ko je v vinskem mo- štu izredno mnogo skupne kisli- ne, ra2Jdsamo vinski mošt. Upo- števati pa je, da je kislina v vi- nu odličen konservator in je v strokovnem pogledu ravno toli- ko vredna kot v trgovskem al- kohol. Zaradi tega je treba do- bro premisKti, preden se kislina odvzame, kajti ta se lahko mo- štu in pa tudi še vinu vedno odvTame. v isti obliki pa je ne irK)remo nikoli več dodati. Pra- viloma razkisamo le one vimke mošte, ki imajo nad 12 promil kisline Vina, ki imajo manj kot 12"/» kisUne, ngujemo tako, da jim i>ade kislina z biolo^cim pa- danjem. Razkisanje opravimo s kalije- vim karbonatom tudi kemično čisto kredo imenovanim {CaC03) in sicer znižamo kislino za l^/aO, če dodamo 100 litrom mošta 67 gramov. Kemično čisto kredo raztopimo v pol acafa vinskega mošta med mešanjem, pri tem prične vii^ki mošt kipeti. To ' mešanico dodamo vin^emu mo- štu med mešanjem v nepolni ' sod. Ker prične mošt naglo ki- : peti, bi uhajal, če bi bil sod : poln. ! Najprimernejši način znižanja kisline v vinu pa je biološki proces, ki ga pospešujemo, če vinski mošt, ki je bil ob trgatvi razsluzen, do konca decembra večkrat z droži vred premešamo. Dodajanje vinske kisline v na- ših krajih ni potrebno. Tanin, in to enološko čist, do- dajamo v dozi 10 gramov na 100 litrov belega mošta ali vina, če se ne čisti, da pospešimo čišče- nje in preprečimo bolezen vleč- Ijivosti. Mošt režemo glede na sladkor in kislino prav tako. kot režemo in tipiziramo vina glede na al- kohol in kislino, vendar je egali- ziranje hitrejše in boljše, če se reže mošt pred vrenjem, kakor 6e se režejo vJna. J. Z. Ocena uin letnika 19SB PRIDELKA SOClAJLlSnCNIH GOSPODARSTEV Ptujska ptKiružnica I>ruštva inženirjev in tehnikov je orga- * nizirala 21, februarja na Kme- tijski šoM v Tumišču ocenjeva- ■ nje vin, ki so jih pridelala so- dalistJčna kmetijska gospodar- ^ stva v okraju. Smisel ocenjeva- - nja je bil v ugotovitvi posame- > znih sort, ki bd najbolj ustrezale pri crf>novl vinogradov. Vina je ocenjevala osemčlan- ^aa komisija. Rezultat je taksen: mešano belo Posestva Tumišče ^ 52 točk; malvazaja Kmet. gosp. Cirkulane 73; šipon Kmet. gosp. , Juršinci 79; šipon Kmet gosp. Dormava 79; šipon Kmet. gosp. Ivanjkovci 78; šapon Kmet. gosp. ZavTČ 82; šipon Kmet. gosp. Ke- renčič — Kog 75; laski rizling KG Cirkulane 84; laski rilzling KG Dravinjski vrh 87; laški rizling KG Domava 64; laški r*zling KG Ivanjkovci 78; laški rizling KG Podlehnik 90; laški rizling KG Jeruzalem 78; laški rizling KG Zavjč 84; laški rizling KG Kerenčič — Kog 84; laški rizling Posestva Tumišče 77; ze- leni silvanec KG Podlehnik 90 j zeleni silvanec KG Jeruzalem 81; renski rizling KG Podlehnik 90; renski rizling KG Zavrč 87; beli burgundec KG Jeruzalem 83; beli buiigundec Posestva Tumišče 75; traminec KG Zavrč 85; traminec KG Dravinjski vrh 86; traminec KG Jeruzalem 91; muškatni silvanec KG Cirkula- ne 83; muškatni silvanec KG Dravinjski vrh 86; muškatni sil- vanec KG Ivanjkovci 86; mu- škatni siavanec KG Zavrč 89; muškatni silvanec KG Jeruzalem 92; muškatni silvanec KG Ke- renčič — Kog 83; modri bur- gundec KG Podlehnik 84 točk. Poleg kmetiijskih gospKKiarstev sodaaUstičnega sektorja so dala v oceno svoja vina še podjetja >Slovenske gorice« ter Vinarski zadrugi Ptuj in Ormož. Vina so bila tako ocenjena: Sipon Vin. zadruga Ormož 75 točk; laški rizling podjetja »Slo- venske gorice« 90; zelena silva- nec Vin. zadruge Ptuj 80; beM burgundec Vin. zadruge Ormož 80; beU burgundec Vin. zadruge Ptuj 82; muškatni silvanec Vin, zadruge Ormož 82; muškatni si L vanec »Slovenskih goric=< 84; ši- pon Vin. zadruge Ptuj, letnika 1942, simbolično ocenjen kot najboljše staro vino. Vsa ostala vina s© vina letni- ka 1956. Vina so pokazala viden napre- dek kletarjenja, za kar gre vse priznanje vinogradniškim p>o- sestvom. Ing. Zoreč Egon ★ INDUSTRIJA KOVINSKIH IZDELKOV IN NJENE TEŽAVE I*tujski kolektiv Industrije kovinskih in lesnih izdelkov so- di med mlajše delovne kolekti- ve v ptujskem okrajti, zato ve- mo o njem bolj malo. Šteje sa- mo 30 zaposlenih, njegovi iz- delki pa so kvalitetni in na trgu zelo is9cani. Proizvodni plan za leto 1957 obsega 6 vagonov stavbnega okovja. 10 tdsoč etuijev za oča- la, aparate za. kopiranje in kompresorje itd. Podjetje se bo lahko bolj razmaknilo, ko bo 2a;čela z delom galvanizaci- ja, ki je v dokončni izgradnji. Kolektiv se bori z velikimi težavami zaradi pomanjkanj-a prostorov, kar ga zelo ovira v proizvodnji. To bd lahko podvo- jim ter zaposlili še toliko de- lavcev, čte prostori ne bi bffli tako tesni. Obratovanje poseb- no ovirajo zgotovljeni izdelki, ki se kopičijo, ker podjetje ni- ma nikakšnega skladišča. Obrat je tudi brez sanitarnih naprav. Vse to seveda ne vpli- va spodbudno na kolektiv, ki upa, da bo s pomočjo občine in OLO laihko v doglednem času uresničil svoje upravičene že- lje po sredstvih, ki bodo omo- goo'la njegov nadaljnji razvoj. dre^^f£k pred volvil^arfena I Vcduhar povzroča sadjarjem veiaco skrbi. Marsikateri nasad postane škrbinast zaradi volu- harja. Zavarovanje sadnega drevja pred zajcem je wcer zvezano z velikimi stroški, ven- dar je laže izvedljivo. V vseh časih so v obrambi pred volu- harjem iskali in kombinarali raznovrstne pasti, ki so jih na- stavljali v rove, nameščali goste mreže na dele glavnih korenin in debla. V iK>vejšem času so uporabljali stnipene vabe, topi- če itd. Vrsta zaščitniih ukrepov, od mehaničnih ovir, strupov, plinov, odstrelov, prefc) zatira- nja s pomočjo psov in mačk je Itevllna. Vsi načini zatiranja so dobri, če jih pravilno uporab- ljamo, vendar zahtevajo več ča- sa in so navadno učinkovita le krajši čas, , Zlasti nastavljanje pasti, .stru- pov in topičev zahteva čas. Za- mrežitev debla in glavrvih kore- nin, vsaj 20 cm dolžine od de- bla, zahteva precejšnje izdatke za večje nasade, ker je cena po- cinkane žioe visoka. Mreža iz ne- pocinkane žice pa je kratko- trajna. Minilo je 15 let, ko smo ure- jali nove sadovnjake v Rogaški in del dreves zavarovali s ste- klenimi črepinjami. Večje čre- pinje smo zdrobili v koščke ve- likost radirke in manjše, Z lopa- to smo jih posipali na pH-iprav- Ijeno zemljo tako, da so črepi- nje pokrile zemljo zelo na go- sto. Na črepinje smo nasipali 10 cm debelo komposta, posta- vili sadiko na svoje mesto in obsipali korenine in sadiko do višine, kakor je stala v dre- vesnici. Tudi na pritlačesni gre- ben zemlje smo posiipali črepi- nje, da So bile od korenin in debla oddaljene vsaj 20 cm. Ko so korenina debeli, sair^a odkri- va gladko stranico črepinje, za- to ne obrni mo konice nikdar proti korenini. Tudi tukaj je gostota črepinj taka, da voluhar ne more najti prostega prehoda do sadike, temveč povsod zadene na čre- pinje, S tanjšam slojem zemlje pritlačimo korenine v pravilno lego, črepinje pa zato, da osta- nejo trajno na svojih mestih, Z ostankom zemlje uredimo gre- dico v obliki sklede okrog sa- dike. Črepinje so steklene, žgana kamenina, porcelan ali litina že- leza, torej vsaka snov, ki ni podvržena hitremu razpadanju in rjavenju. Kot ima vsaka stvar svoje ne- dostatke, je največji nedostatek v možnosti premikov črepinj, ko rahljamo zemljo okrog sadi- ke. Prva leta pjo sajenju sadike je treba zemljo rahljati previ- dno, v poznejših letih pa to opustimo in rajši obdajamo gre- do z muljem. Zaščita sadnega drevja s čre- pinjami je poceni in trajna. Opazil sem, da je omenjeni 15- letni nasad tako zavarovan, še vedno kompleten, dočim je so- sedni nasad škrbinast in neeno- ten, ker je voluhar opravil svo- je delo, Ze davno so stanovalci bra- nili vhod v shrambe in žitnice s steklenimi črepinjami. Škod- ljivec namreč ne more odriniti ostrih črepinj iz odprtin, ki si jih je izdolbcl, temveč mora dolbsti novo luknjo. V splošnem se pa opaža, da se ranjeni škod- ljivec redko vrača nazaj na me- sto nesreče. Opisana zaščita sadnega drev- ja je cenena, preprosta, brez vsake j>otrate časa in izdatkov. Najvažnejše je, da ,ic trajna, ta- ko rekoč za vso življehjsko dobo drevesa. Pri sajenju sadike se zamudimo nekaj minut več kot navadno, se pa to zato izplača. Nekoj o zdravstveni službi v Onnožu 1. februarja t. L smo v 4, številki »Ptuisbega tednika« poro&ili, da zasluži zdravstvena služba v našem okraju več javne pcMnoči in po2»mosti, da jo je treba izpopolniti ter povečati število zdravstvenih ustanov, njihovih zdravnikov in nižjega zdravstven^a osebja, zlasti medicinskih sester. Mnogo tega se v veliki meri tiče tudi Ormoža in vsega nje- govega občin, področja, zato smo mnenja, da ne bo odveč, ako v naslednjem prikažemo pregled zdravstvene službe, ka- kršna je bila v minulem letu v tej občini, da bodo naši bralci, še bcrfj pa njeni volivci imeli pred očmi, ko bodo mogoče še letos raizpravljali o tem, da 11 in kako je potreb- no zdravstvesao službo v Ormožu izboljšati. .Cakor znano, živi na pjodročju ormoške občine nekaj nad 16.000 ljudi. Poleg več edravnikov, mestne lekarne, rešilne postaje ter bolnišnice za pljučne bole- zni, ki delajo za ljudsko zdravje in čuvajo delovno moč ljudi, je zlasti važen zdravstveni dc«n, v katerem je tako rekoč osredo- točena vsa zdravstvena služba za Ormož rn okolico. Za danes .samo nekoliko o zdravstvenem domu in bolnišnici za pljučno tuberkulozo. V OBCINI 0RM02 JE BIL LANI VSAK OBCAN ENKRAT PRI ZDRAVNIKU Zdravstveni dom, ki je v pri- stojnosti mestne občine, ima po- možno zdravstveno postajo piri Miklavžu ter splošne ambulante pri Tomažu in Ivanjkovcih. Na splošni ambulanti v Ormožu je delal do nedavna samo en zdravnik tov. dr. Jurij Carf, od 1. novembra dalje pa še dr. Fred Konig, ki sta opravila v minulem letu 12.464 ordinacij. Na splošni ambulanti pri Toma- žu (zdravnik dr. Noela Rupša) je iskalo zdravniško pomoč 1788 ljudi, v Ivanjkovcih (dr. Ivan Zorjan) 5479 in na pomožni zdravstveni jjostaji pri Miklav- žu, kjer ni stalnega zdravnika in je tam enkrat tedensko ordl- niral tov. dr. Carf iz Ormoža, p)a 1198 ljudi. Največ na stroške zavoda za socialno zavarovanje (18.651 ljudi); privatnikov je bi- lo 1444, s čimer pa ni rečeno, da bi bili oni bolj zdravi, kakor za- varovanci, ker so pač iskali zdravniško pomoč izven sploš- nih ambulant. Na stroške OLO sveta za zdravstvo in socialno skrbstvo ter občinskega ljudske- ga odbora se je zdravilo 734 ljudi. V celem je torej iskalo lani zdravniško ix>moč v zdravstve- nem domu, na pomožni zdrav- stveni postaji in na splošriih CNadaljevanje na str. 3) Iz razprave na obč. mladinski konferenci 17. februarja je bila v dvorani OK ZKS občinska mladinska konferenca, ki je ocenila delo v ptujski občini v preteklem letu. Po trvodirih formalnostih je predsednik občinskega odbora LMS tov. Avgust Holc govoril o »Ljudski mladini in njeni vlogi v družbenem življenju« ter na- kazal nekaj glavnih smernic mladinskega udejstvovanja na gospodarskem, političnem in kulturnem pvolju. Referatu je sledilo poročilo sdcretarja ob- činskega komiteja LMS, ki ga je prebrala tov. Zvonka Kekec. Po poročilih je sledila razpra- va, v kateri so delegati opisali delo nekaterih osnovnih mladin- skih organizacij, govorili o uspe- hih in neuspehih ter opozorili na probleme, ki ovirajo delo mladinske organizacije. Ker je v okraju največ delavske in kmečke mladine, so govorili predvsem o problemih delavske naladine. Tov. Rudi Zupane je med drugim dejal: »Mislim, da je v našem mestu delavska mla- dina najbolj zastopana. Zato je IKvtrebno nekoliko več besed o njenem življenju, o pogojih nje- nega dela in razvoja in istoča- sno tudi o njenih nalogah. Po- trebno je vedeti, kakšne cilje zasleduje naša mladina. Treba je na to mladino vplivati in jo poučevati, da bo o raznih vpra- šanjih, ki se ji postavljajo na te- renu, kjer živi, lahko pravilno in jasno razpravljala. Potrebno je nekoliko bolje pogledati, kak- šen odnos ima do svojega dela. Marsikje vemo za najrazličnejše slabe primere, zaradi katerih le- ži delnia krivda tudi pr komisiji za delav. mladino pri OK LMS, ki je bila premalo p>ovezana z občinskim komitejem in tudi z osnovnimi organizacijami. Pre- malo govorimo nadalje o delav- ski mladini kot srcu vsega mla- dinskega življenja. Da bi dvig- nili kvaliteto dela in udejstvo- vanja mladine, moramo vzpore- dno obravnavati tudi formiranje klubov mladih proizvajalcev. V naši občini pa ni niti enega takšnega kluba mladine, ki bi organizirano delal.« Med dru- gim je tov. Zupane omenil, da je treba znati mladino tudi pri- memo zaposliti z mladinskim delom in da je bolje, če se mla- dinec organizirano izživlja, kot pa če se potika po gostilnah. Go- voril je tudi o zapostavljamju mla^me s strani starejših, ki mladinca večkrat neupravičeno podcenjujejo. Tudi proti tafcim stvarem se mora boriti mladin- ska organizaci'ja. Med drugimi diskutanti se je oglasil k besedi tudi član CK LMS tov. Mirko Posega, Id je go- voril o vlogi mladine v družbe- nem življenju. Ves dosedanji razvoj je bil takšen, da smo se morali prilagoditi dejanski si- tuaciji in smo tudi uspeli, ker smo bili na tekočem s problemi, ki so se pojavljalig^Ljudska mla- dina je bila in je še danes ena najaktivnejših političnih organi- zacij. Sedanjo vlogo mladine Je zelo dobro nakazal 8. plenum CK LMS, Vsebina tega plenuma je tako obširna, da lahko vsaka veja današnje mladine najde v njem smernice za svoje delo. Gradivo ne nakazuje le proble- mov delavske mladine, ampak tudi probleme kmečke mladine in ostalih področij. Organizaci- jo, kot pravi VIII. plenum, mo- ramo nujno usmeriti na vsa področja družbenega in politič- nega življenja. Budni moramo biti i>redvsem pri volitvah v razna društva in organizacije in druge organe, da bomo forsirali v nje mladinske kandidate in s tem pomladili razne organe de- lavskega upravljanja, komisije in odbore. Za agrarni ptujski okraj je kmečka mladina pro- blem štev. 1, za Kidričevo pa delavska mladina. Bitko za raz- voj industrije smo v glavnem končali in so vsa naša sedanja in prihodnja sredstva v pretežni meri za dvig kmetijstva. Na ta razvoj lahko mnogo vplivate kmečki fant in dekle. Zato mo- ramo to mladino pripraviti, da bo zmogla odgovorne naloge prihodnjosti. O pomenu mladinske organi- zacije je spregovoril še sekretar obč. komiteja ZKS tov. Ivan Kranjčič, ki je ix>udaril pomen mladinskih delovTiih brigad, ki so ptujsiu okraj vedno dk>brore- prezentirale. Govoril je tudi o razvoju LMS med vojno in po vojni. Med drugim je omenil, da ni dovolj, da se mladina sa- mo zanima za družbeno ujrrav- Ijanja, ampak je važno to, da v teh organih upravljanja nastopa kot nafrevolucionamefši faktor. Zato je treba končati z odnosi zaostalega gledanja na razvoj mladine. Med diskusijo se je govorilo tudi o delu mladinskih organi- zacij na šolah, predvsem na gimnazujah, ki imajo precej drugačne naloge in zahteve kot kmečka mladina. Mladinsko de- lo in študij zelo težko vskladi- mo in iz takšnih razlogov potem popolnoma nehote, morda cd.o ; po krivdi takšnih objektivnih razlogov pade delavnost mladin- ske organizacije. Konferenca je tudi zaključila, da je kadrovsko vprašanje še vedno .slabo in da bo treba v tej smeri mnogo veg storiti. -nč ; KITAJSKA MODROST Papir, smodnik, bolniška bla- gajna, tiskarstvo in še nekatera epohalna odkritja evrc^ke ge- nialnosti, niso bila nič drugega, kakor odkrivanje odkrite Ame- rike — vse to so imeli Kitajci že stoletja pred nami. Kar se tiče zdravstvenega zavarovanja, jih pa še danes nismo dohiteli. Kar FKJslušajte, kako prebrisano in tako rekoč psihološko so si ure- dili to stvar! Svojemu zdravni- ku so plačevali vsak mesec do- ločeno vsoto denarja. Kakor hi- tro so pa 2±K>lcli, so s plačeva- njem prenehali Zdravnik je pa moral uporabiti nato vse svoje znanje in ni štedii ae * trudom, ne s hišnimi obiski, da bi ik>- zdravil pacienta in bi tako spet pršel do svojega — zdravstve- nega honorarja. To je vsekakor ideja, ki bi jo tudi pri nas — razen zdravnikov — vsi pozdra- vili. PTUJ, 1. MARCA 1957 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Andrej Kovač, bftHrotekar: Ptuj in okolica v pesmi in povesti (Nadaljevainje) V času pred nemirnim revo- lucijsfcim letom 1846, ka ga pi- satelj Matzak opisuje v roimanu »WaldmiilLe!r prekine sivo je po- tovanje«, se je tudi po pisate- ljevih navedlbaii odvijail preko ptujskega mosita precej živahen promet, največ po ogrski pro- metni cesti. Pri Ogrskih vratih v bližini Invalidskega doma se mitničarji niso dosti brigali za prehodne trgovce z blagom, kajti ti se itak niso mogli i2X)g- niti mitnici na dravskem mo- stu, kjer so morali odrajtaM prec^lsiane mestne pristojbine, tudd če je bilo njihovo blago oproščeno državne carine. Magistratne uslužbence ko- mornega mesta Ptuja nam pisa- telj opisiuje kot zelo dobroduš- ne in naivne ljudi, ki jih pre- veva neka samozadovoljnost. V tem pjogledu prednjači straž- mojster Ceh, ki se ženi pri Riž- ' narjevi vdovi, ki je imela maio prodaj ahio na oglu Gosposke in ulice Vseh svetnikov '{kjer sitoji danes posojilnično poslopje). Nekoč je imel ta občinski urad- nik smolo, da ga je nekdo vidiel zgodaj zjutraj odhajati od Riž- narice s škomji pod pazduho. Ta dogodek se je seveda z blis- kovito naglico razšiTil po mestu. V Rižnarjevi hiši je nekoč srta- noval tusvoboda«. kar je absolu- tističnega kneza zelo vznemi- rilo. Po proslavi so se gostje roE- šii, tudi slikar je sedel drugi dan v poštni voz in se odpeljal iz Ptuja, potern ko se je poslovil od vsega, kar ga je vezalo na kraj lepih spominov ... Grad v Tuiuišča V počastitev Dneva žena V sredo 6. marca t. 1. bo pri- redil ob 20. uri v dvorani Glas- bene šole v Ptuju Ženski pevski zbor z Vičave glasbeni recitacij- ski večer v pKJČastitev Dneva žena. Sodeloval bo Klavirski trio glasbene šole. Program ob- sega v prvem delu 4 skladbe, Id jih bo izvajal omenjeni trio in tri redtacje. Besedo o Dnevu fena bo imel prof. Rudolf Ceh. Ženski pevski zbor bo zapel v drugem delu soreda pod vod- stvom Hasla Draga 8 izbranih pesmi. Programi bodo veljali kot vstopnice in bodo v predprodaji v Glasbeni šoli v torek 5. in sre- do. 6. marca od 15. do 17. ure ter eno uro pred koncertom. Letna shocičin« fuvilHišk« zveze Počitniška zveza je danes ena številčno najmočnejših miadin. skih organizacij v državi, števi- lo njenega članstva pa še iz leta v leto narašča. To je organizaci- ja, ki omogoča vsakemu mladin- cu, da lepo in prijetno preživi svoj letni dopust ob morju ali v planinah, na potovanjih ali pa na taborenjih. Zmeraj je več domov Počitniške zveze, zgraje- ni so na vseh pomembnejših le- toviščih, ob morju, ob jezerih in v planinah. V teh domovih dobe člani po znižanih cenah preno- čišča in hrano. Tudi na železni- cah, avtobusih in ladjah imajo precejšen popust, kar jim omo- goči daljša potovanja po Jugo- slaviji. Število aktivnih članov se veča iz leta v leto, vedno zno- va potujejo in taborijo ter spo- znavajo lepote naše domovine. Tudi v ptujskem okraju je precej članov Počitniške zveze, ki so združeni v petih družinah. To So družine na ptujslci gimna- ziji, na vajenLški šoli in na niž- jih gimnazijah na Hajdini, v Markovcih in Ormožu. Zanimi- vo in razveseljivo je dejstvo, da je v ptujskem okraju včlanjene največ kmečke mladine, ki se je v preteklem letu udeležila neka- terih potovanj, ki jih je organi- ziral Okrajni odbor. Letna skupščina je pokazala, da je organizacija ogromno na- redila v preteklem letu, saj si je sama ustvarila sredstva za vsa potovanja in izlete. V preteklem letu je organizirala že II, javno tombolo, ki je odlično uspela. I>ri organizaciji so sodelovale vse družine, največ pa je brez dvoma naredila družina iz ptuj- ske gimnazije. Uspele priprave in dober rezultat tombole so že vsekakor veliko priznanje agil- nim članom te mladinske orga- nizacije. Na ta način so si prido- bili sredstva, ki so omogočila nekaj daljših in krajših poto- vanj in taboren]. Dve skupini sta letovali ob Jadranu, nekoli- ko članov pa je dalj časa tabo- rilo v Biogradu, druga skupina iz Hajdine pa v Zadru. Ferijalci iz Ormoža ni Markovec so se pridružli ptujskim članom, ki so fK)tovali po Jugoslaviji. Okrajni odbor je organiziral v Ptuju lepo urejeno prenočišče za potujoče člane ter jim pre- skrbel hrano po abonentskih cenah. V Ptuj-u in okolici je zbral precej podpornih članov, ki so podprli organizacijo ^not- no in s prenočišči. Obnovil je tudi zalogo potovalnih šotorov, s katerimi so razne majhne sku- pine odhajale na krajše izlete. borenja v prihodnjih počitnicah. Taborniki si bodo pridobili sred- stva za taborenja z medseboj- nim telanovanjem v varčevanju., kar pa verjetno še ne bo dovolj. Toda preptLstimo to reč taborni- kom, saj se povsod znajdejo, pa bodo tudi tukaj tako ukrenili, da bo dovolj sredstev. Taborili bodo na Gorenjskem, šotore bo- do postavili tudi v ptujski oko- lici, naposled pa se bodo napoti- li še k našim južnijn bratom. Vsekakor lep in privlačen načrt za tabornike, ki že težko čakajo na počitnice, kajti taborniško življenje je polno nepozabnih in lepih spominov. -nč TABORNmi SE ŽE PRIPRAVLJAJO Preteklo soboto so se zopet se- stali taborniki iz ptujske gimna- zije, da se pomenijo o bodočem delu ter pripravijo načrte za ta- IjE makol Občni zbor kmetijske zadru- ge v Makolah je bil boljši od vseh dosedanjih in je pokazal, da So" kmetovalci napredno usmerjeni in da pričenjajo upo- rabljati vse rrvožnosti za dvig kmetijske proizvodnje. To je jasno pokazala razprava o sad- nem in trsnem izboru, pleme- njakih, umetnih gnojilih, stroj- nem parku in kreditih. Kmeto- valci bodo v večji meri dajali zemljo v analizo, ki je predpo- goj uspešnemu gnojenju z umet- nimi gnojili. Poslovno leto je zadruga za- ključila s skoraj poImilijonskim dobičkf>m, čeprav ni bila sadna letina. Občinski ljudski odbor se si- cer trudi, da bi .se podjetja in gospodarstva dvignila, vendar ne more iz svojih finančnih te- žav. Ker načrt dohodkov ni bil realiziran — izostajajo sredstva iz gozdnega in taksnega sklada, ki bi se morala stekati krajev- nim odborom — ljudje precej kritizirajo. Gozdne in občinske ceste postajajo neprehodne kljub visokim gozdnim taksam in taksam na vprego in stroje. Ob šolskem polletju je bil do- sežen na makolski osnovni šoli 73,5-odstotni uspeh, na nižji gimnaziji pa 63,9-odstotni. Tudi šolski obisk je dosegel lepe od- stotke: 94,6 in 96,2. Kmetijsko-gospodarska šola še tra.ia, zdravstveno-vzgcjni tečaj Rdečega križa in kuharsko-go- spodinjsk: tečaj pa sta letos ie končala in zaključila svoje delo z dobro uspelo družabno prire- ditvijo, ki so se je udeležili tudi starši gojenk. Kuharsko-gospo- dinjski tečaj je vodila požrtvo- valna in vestna učiteljica tov. Lončarič Marija. Šolska mladina je zimske po- čitnice bogato izkoristila za smu- čanje. Lepe uspehe s© pokazale .smučarske tekme. Tekmovali so pionirji in mladinci v smuku, slalomu in skokih, pa tudi cici- bani so se ix>merili. V smuku je bil prvi Kunej Lojzek, naslednji pa so bili Doberšek Vinko, No- vak Alfonz. Sket Adolf in Kro- peč Anton. V slalomu pri mlajših pionir- jih: Kunej Lojzek, Brglez Silvo, Lupinšek Drago, Tacinger An- ton, Grobeljšek Jože; pri starej- ših pionirjih pa Doberšek Vin- ko, Novak Alfonz, Kropeč An- ton, Sket Adolf, Vouk Franc. Skoki: Kunej Lojzek, Lupin- šek Drago, Grobeljšek Jože, Ta- cirjger Anton, Doberšek Vinko, Skrbiš Franc, Kropeč Oton. Pri cicibanih se je najbolj iz- kazal Kodrič Stefek. Sedanji tarifni pravilniki ne- gativno vplivajo na delovno mo- ralo delavcev v makolskih pod- jetjih. Delavci ne morejo ra- zumeti, da so plače tako različ- ne. Naloga sindikata bi bila, da raztolmači delavcem ta zamotan način nagrajevanja. V zadnjem času je bilo v Ma- kolah nekaj kmetijskih preda- vanj s filmi, ki so bila dobro obiskana. Prosvetno društvo pri- pravlja svojo priredite^/ za me- sec marec. 8. febrviarja je bil Prešernov dan z akademijo, pri kateri so sodelovali osnovna šo- la, nižja girrmazija, mladinski pevski zbor in novo ustanovlje- ni oktet, ki ju vodi učitelj tov. Potočnik. Zdravstvena pomožna postaja v Makolah je za te kraje prava blagodat. Vse ljudstvo ceni iz- redno požrtvovalnost dr. Pena, ki se ne ustraši noči niti vre- menskih nepriUk, ko je treba pomagati sočloveku. Potrebna bi bila tudi zobria ambulanta, za katero je prostor že pripravljen. Sedaj iščejo vsi ljudje zobozdravniško pomoč v 9 kin oddaljenih Poljčanah ali Majšperku in 25 km oddaljenem Ptuju. B. B. POSTifi H9CEIII0 mmi MIllEIOi^iiiei Prav gotovo je to želja mladih gojencev Kmetijsko gospodar- ske šole v Drnavi. To nedeljo so zaključili prvi letnik Petna-jst gojencev, petnajst mladih ljudi, ki so v Dnaavi med prvimi spo- znali, da je v knietijstvu potreb- no pc«ebno znanje, če naj se izmota iz svoje zaostalosti. Ni bilo težko, saj posedujejo skoraj vsi učenci precej splošnega osnovnega znanja, sai ima veči- na dovršenih vsaj šest razredov osnovne šole. Čeprav je prvi letnik javno pravzaprav zaključen ter so go- jenci prejeli tudi izkaze o svo- jem napredku, so še Icar sredi dela. Čaka jih je praktično spo- mladansko delo, čakajo jih še ure iz čebelarstva. Pa še nekaj: Prav krepko so zaorali v kul- tumo-prosvetno polje. Prvo že- tev bomo dočakali na eno izmed naslednjih nedelj, ko nam bodo uprizorili »Zlatoroga«. Mlade, to pot menda najmlaj- še :^gospodinje« pa so se praktič-^ no izkazale že ob zaključku, ko So samostojno pripravile oktisno zakusko za starše in povabljen- ce. O zaključku samem pa bi človek našel kaj težko tiste pra- ve besede, ki naj bi znale izra- žati vso prisrčnost in toplino mladostno razgibanega večera, zato naj pač zadostujejo skrom- ne besede: Bilo je lepo! in želja mladim gojencem: Še naprej po poti znanja — k uspešnemu kmetijstvu! M, F. Tečajnice iz Domave ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE Martin je našel svojo pot Pred dnevi me je na cesti pro- ti Ptujski gori dohitel delavec, ki se je s kolesom vračal z dela v tovarni Kidričevo. Kmalu sva bila v živahnem razgovoru, v katerem sem ga največ izpraše- val ali mu pritrjeval, on pa je odgovarjal in pripovedoval. Ako bi vse njegove odgovore in pri- povedovanje združil, bi se gla- silo nekako takole: »V Kidričevem sem se zapo- slil pred dobrim poldrugim le- tom. Od takrat se vsak dan vo- zim s kolesom 13 km od doma do tovarne. Kadar je cesta suha je vožnja kar prijetna, težko in naporno pa je v blatu, dežju in brozgi. Toda .sčasoma sc človek vsemu privadi in utrdi, da se ga niti prehlad ne prime. Navadiš se tudi vsak dan pregledati ko- lo, da ^i med potjo ne sabotira, kadar pa naletiš na kak žebelj ali oster kamen, ga moraš znati v nekaj minutah zakrpati, zakaj na delovnem mestu je treba biti točno ob uri. Le kadar je večji sneg. je malo teže. Takrat mo- lam uro in pol pošteno pešačiti, da ujamem delavski avtobus. Toda upam, da mi teh napo- rov ne bo več treba dolgo pre- našati, zakaj v kratkeni bom dobil v bližini tovarne cenejše stanovanje in se mislim z druži- no preseliti Sicer bi stanovanje v bloku že lahko dobil, a je za mojo plačo predrago, posebno ker se žena z dvema otrokoma ne bi mogla zaposliti niti ni za žensko posebnih možnosti zapo- slitve. Cemu bi mi tudi bilo več- sobno komfortno stanovanje, ko sva pa z ženo vajena stiskanja v eni sami mali sobici. Sploh ne vem, zakaj tr' '.o grade teh dra- gih stanovanj, ko bi za mnoge delavce bila pripravnejša cenej- ša stanovanja. Drugače pa sem z delovnim mestom kar zadovoljen, ni sicer lahko delo, vendar sem se mu privadil. Veseli me tudi tova- rištvo med kolektivom v obratu, kako bi rad s tovariši včasih kako uro pokiamljal v prostem času, pa kaj ko moraš po kon- čanem delu tako; zajezditi svo- jega »konja« in domov ... Edino kar obžalujem je to, da se nisem prej zaposlil. Skoraj osem let sem nekako tako za- pravil, da nimam od njih niče- sar. Ko sem odslužil kadrovski rok, sem se sicer zaposlil, a sem vzdržal le par mesecev. Preveč me je vleklo življenje v doma- čem okolju. Doma sicer nisem imel kaj delati, saj imamo samo malo freto. toda. kopanje vino- gradov, mlačev, trgatev, kožu- hanje, vino kolikor ga je kateri ob takih priložnostih hotel piti. prostost, fantovska družba, de- kleta, vse to me je privlačevalo in vsega tega sem se naužil, in od vsega tega nimam ničesar. Včasih sem si mislil: kaj bom delal v tovarni za tistih par sto- takov dnevne mezde, ko si pa pri akordnem drvarjenju pri kmetu zaslužil dnevno tudi po tisočaka ali pa si na dnini pri kmetu pojedel in spil za večjo vrednost, kot bi v tovarni zna- šal dnevni zaslužek. Tako med tednom prislužen denar je po- tem ob nedeljah kopnel v go- stilni, na veselici ali vlnotoču. Potem pa se ti zgodi, da za- ideš v ljubezni predaleč, moraš sc poročiti in prevzeti skrb za družino Zaposlil sem se in tudi prišel do spoznanja, kai vse sem zamudil. Marsikateri moj sovrstnik ima danes že nad 10 let zaposlitve, ima kvalifikacijo in boljšo plačo; jaz pa sem šele začetnik,..« Prišla sva do vrha in obstala, zakaj najini p>ot' sta se ločili. Trpkost, ki su mu je zarisala ua obrazu ob tem pripovedovanju, je prešla v nasmeh, ko mi je dal roko, »No, prizadeval si bom popra- viti to. kar sem zamudil; pa srečno!« — je še veselo zakli- cal, se zavihtel na kolo in se spustil v dolino proti Dravinji. Dolgo sem še mislil nanj in na njegovo pot do spoznanja. Nehote sem pomislil tudi na številne fante po vseh Halozah, ki podobno, kot je ta Martin, za- pravljajo čas in mladost. Ali bodo tudi ti podobno prihajali do spoznanja in se vključevali v družbo, ki si utira pot v svetlejšo bodočnost. F. Neico^ m idravst?eni službi v Orm§žii (Nadaljevanje z 2. strani) imbulantah 20929 ljudi, to se pravi, da je bil vsak človek v občini lani enkrat pri zdravni>- kn, okoli 5000 ljudi pa celo po dvakrat. Poleg števila ordinacij so v splošnih ambulantah zdravniki obiskali lani na domu še 1064 bolnikov, na protituberkuloznem dispanzerju pa je šef bolnišnice za pljučno tuberkulozo tov. dr. Sušteršič pregledal lani še sum- ljivih in drugih pljučnih bole- zni 1132 ljudi (po enkrat na te- den) ter izvršil po zakonu o ži- viUh in drugače predpisanih pregledov v 232 primerih. Posvetovalnica za matere in otroke je imela 780 obiskov, •babice (6 po številu) pa so jih napravile pri nosečih ženskah na domih 3038. Sef zobne ambulante, dentist tov. Blagovič, je z enim zoboleh- nikom (ki pa je delal samo do 30. septembra) in eno instru- rnentarko opravil v minulem le- tu v Ormožu na stroške okraj- nega zavoda za socialno zavaro- vanje 3328 ordinacij in privat- nih 1100. V tem so vštete tudi njegove ordinacije na pomožni zdravstveni postaji pri Miklav- žu, kamor hodi po enkrat na te- den. Izven ormoške občine ordi- nira en popoldan v tednu še v Središču. BOLNIŠNICA ZA PLJUCNO TUBERKULOZO V ORMOZU JE OPREMLJENA Z NAJMO- DERNEJŠIMI SREDSTVI Specialna bolnišnica za pljuč- no tuberkulozo je bila ustanov- ljena prve dni maja 1948, ko je bila prejšnjo splošno bolnišnico ukinila vlada LRS ter njeno de- lo ustavila. Leta 1956 je bilo v to bolnišnico sprejetih na zdrav- ljenje 281 bolnikov, največ iz ptujskega in iz ljutomerskega okraja, potem iz mariborske okolice, Murske Sobote, Lendave in Slovenjega Gradca. Ozdrave- lo jih je in bilo odpuščenih do- mov 264. Povprečna doba zdrav- ljenja je pri njh trajala po 168 dni (v splošnih bolnišnicah v Ptuju in Mariboru traja doba zdravljenja povprečno 9—14 dni), umrli so štirje bolniki. Po- vprečni stalež je bil dnevno 130 bolnikov in je bilo zanje potreb- no lani 44.467 oskrbnih dni. Po- stelje so bile med letom zasede- ne 100-odstotno. Bolnišnica je opremljena z najmodernejšimi sredstvi sodob- ne medicine za razpoznavanje pljučnih bolezni. Ima zobno am- bulanto za svoje paciente, v ka- teri ordinira enkrat tedensko zobni tehnik tov. Blagovič ter delovno ambulanto, v kateri so zaposleni še ne povsem ozdra- veli bolniki, ki jim več ni treba biti v postelji, a še ne smejo do- mov, da ne bi zopet zboleli. Takšni bolniki se učijo raznih obrti, nekateri pletejo iz vrbja koše in košare, jerbase (korpe) in klubske gamiture. drugi ple- tejo cekarje, ženske delajo ra- zna ročna dela in toaletne šatu- Ije, šivajo, pletejo volnene jo- pice, popravljajo najlon noga- vice in drugo. Njihove izdelke prodajajo razne trgovine in so bolniki dobili v minulem letu za nje okoli 250 tisoč diiiarjev. Na ta način so bolniki koristno zaposleni, pa jim ni dolgčas in da ne razmišljajo o svoji bole- zni. Bolnišnica je pod vodstvom specialista za pljučne bolezni tov. dr. Josipa Šušteršiča, ki mu pomaga asistent dr. Emil Ven- gust, Ako primerjamo, kako je bol- nišnica zasedena danes in kako je bila v letih 1946 in 1947, to je eno leto prej, kakor je bila spremenjena v bolnišnico za pljučne bolezni, potem vidimo, da je sedaj mnogo bolj zasede- na, kakor je bila nekdaj. Leta 1936 so bile bolniške ix)stelje zasedene v višini 68 odst. iz pKDdročja, za katero je bila na- menjena, to je iz ptujskega in ljutomerskega okraja je bilo 37 odst. bolnikov. Leta 1947 je bila zasedena 77-odst. iz okraja Ptuj in Ljutomer v višini 53 odst,, iz drugih krajev pa 24 odst. Oskrb- nih dni je tega leta imela 31.753. Toliko o tej bolnišnici. Ormožani se še spominjajo, kako se nekateri dolgo niso mo- gli sprijazniti z ukinitvijo križ- niške splošne bolnišnice, a še manj s tem, da jo je slovenska vlada spremenila v bolnišnico za pljučne bolezni. Da danes že g'edajo ljudje z drugačnimi očmi na njo, ker vidijo, da se iz nje ne razširjajo pljučne bolezni, kakor so si nekdaj domišljali, ampak nasprotno, da se v njej pljučne bolezni zdravijo z veli- kim uspehom, z uteho in blagor vseh delovnih liudi. ki iščejo v njej zdravje od na^^ najbolj za- vratne bolezni — tuberkuloze. Straa I PTUJSKI TEDNIK PTTJ 1. M,\RCA 1957 Špoitoo društvo .,Dravo" pred občnim zborom v prvi polovici zadnje seao- ne v druBŠtvu ni biiio dovolj po- žrtvovainosti, niti pri odboiPu niti pri igralcih. Zil«Q«ti nogotne- taši so preživljali v zadnjem česu hudio krizo. To se je zlasU odraaolo pri prvem nioištvu, ki nekaj Časa ni imelo trenerja, igralci pa niso kazali diovolj resno©«. Šele prav na teonai se je vse izpremenilo. Zadnja tek- ma pa je bila zopet velik pre- obrat. Zmaga Aiuminja bi po- \'Zročila uvrstitev Drave na sre- do tabiice, če bd ne bila tekma razveljavljena. lie tako je Dra- va l£^'ko zasedla prvo mesto. Mladirii^ca ekipa, je v zadaiji sez»ni slabo igratla. Je pa v mo- štvu nekaj mlatiincev, ki so se dobro izkazali. Na nogometnam igrišču vidimo tudi vedno več pionirjev, kar je zelo raKvese- lj*ivo. Rok!c»netaši so se skozi zimo marljivo pripraviljali za seasot*o, ki prihaja. Zelo agilni so bili kegljaci. Tekmovali so za vstop v consko ligo, kar so dosegli, ter gf^ sedaj porrtvovaltio borijo z zelo moč- nimi klubi, da bi dosegli boljša mesta. Končna t-abela nogometnega prvenstva Maribor^o-celijske li- ge je naslednja: Dnava ' 11 7 2 2 26:16 16 Kovinar (M.) 11 6 3 2 35:20 15 Alumin. (K.) 11 7 1 3 26:17 15 Svoboda 11 7 O 4 30:19 14 Bratstvo 11 5 1 5 23:19 11 RtKiar 11 5 1 5 33:36 11 Kovinar (St.) 11 4 3 4 20:27 11 Celje 11 4 1 6 25:29 9 Fužinar 11 4 1 6 15:25 9 Naft^ 11 3 1 7 21:22 7 Usnjar 11 3 1 7 16:27 7 Brežice 11 3 1 7 14:27 7 R A SIrelstvo Liga tekmovanif v streljanju s Icuško na zračni pritisk, ki jc hilo 24. februarja v treh strel- skih dvoranah, je pokazalo dvig .strclstva. Lrdeležiki .'r-e ga je 18 ekip čla- nov, 10 ekip mladincev, 2 pio- nirjev, 3 članic, ter 2 mladinki. Vs^ strelcev je bilo 164. O ostri konkurenci so med člani za.^edli 1. me.sto SD Kidričevo L, 2. Tur- nišče, 3. Železničar I.., 4. Kidri- čevo II. Vsi z nad 600 krogi. Najboljši strelci so: Hojnik (Kidričevo), Pol (Tumiščel, Vol- gemut in Rašl (Železničar). Skok (Turnišče), Seka (Drava), Koželj (Žel.), Kramberger in Sihalj ter Antonič (Kidr.). Med mladinci je bila najboljša ekipa Br^ga, nato Kidi-ičevo, Železničar, Tumiščr, Mladinec T., Pletania, Lovrenc, Mladinec IL, Drava in Majšperk. Vrstni red članic je: Tumišče, Pletarna in Petovia; pionirjev pa.: Breg in Lovrenc. Najboljši sti^lcl bodo zastopali ptujski «kTaj na republiškem tekmova- nju. Z. Iprara Mestne kn|ižaiice in čiialnice v Ftujti OBVEŠČA BRAIX?E, da bo knjižnica v času od 4. marca do 30. aprila 1957 zara- di odsotnosti kT!.ji2jiičarke tov. Ajioeve, ki ho na dvomese^em knjižničarskem tečaju v Ljub- ljana, poslovala v nekoKko sfer- čenem izposoj evahiem času, in sicer: za odrasle od 9. do 10. in od 16. do 18. uie (razen ob sobotah popol)(fce); xa mladino pa od 1130 do 13.30. C^iejdtev je samia Ziočasnia, zsto prosiroo bralce, da z nered- niim pri.hajanjem ne otežikoča,jo dela knjižničarki. Dopoldanski i:?posoje\^alni čas za odrasle jc predvsem za vse one, ki nika- kor ne morejo priti popoldne. Uprava Mestne knjižnice in stalnice Ptuj VABILO VSEM KtTRENTOM m PUSTNIM MASKAM! Godba »Svobode« Ptuj vaibi vse kurente, pustne seme, naj- različnejše maske, konjerdil-ce, kolesarje, \'oznike itd. iz Ptuja ki okolice, da se priključijo PUSTNEMU SPREVODU MASK ki bo na pustni torek, 5. maroa 1957, ob 15. uri popoldne. Do- brodošle najrazličnejše skupine in posamezniki. Mladina in otroci na i pridejo pod vodstvom starejših oseb. Zbirališče je v dvorišču go.stilne »Novi svet«, od koder krene povorka točno ob 15. uTi po mestu. Pripravli3lni odbor. Rojstva: Pozeb Hedvika, Ptuj, je rodila Viljema; Fijačko Ana, Brezovec 90 — Vekoslava; Dre- venšek Slavka, IHuj — Mirana; Rep _ Jera, Gorca 34 — Ivana; Sirovnik Elizabeta, Dolane 41 — Franca; Strucl Ljudmila, Kajžar 61 — Janeza;, Vindiš Julijana, Rodni \Th 42'—- Jožefa; Zamuda Marija, Placarovci 14 — Slavka; Majcen ?vlarija, Muretinci 36 — Danico; Roškar Angela, Gorišni- ca 46 — Andreja; Furjan Anto- nija, Jarki 17 — Štefana; Furek Ana, Zlatoličje 39 — Danila; Ra- do j Olga, Ptuj — Kristijana; Lo- vičnik Danica, Placar 64 — Jo- žico; Petro\nč Ana, Pohorje 23 — Franca; Rudolf Katarina, Ce- zanjevci 49 — Romana; Popošek Marija, Podvinci 1 — Angelo; Petrovič Ana, Kidričevo 9 — Jagodo; Požgan Marija, Kidriče- vo 4 — Marijo; Kmet Marija, Nova vas 24 — Darka. v .sredo 27. februarja 1957 za kilogram, liter ali komad Cebukek 500, čebula 100, če- ?en 120, luščeni fižol 40—60, hren 100, krompir 15, peteršilj 50—60, rdeča pesa 25, redkev 20, por 40, solata endivija HX), rde- če zelje 30, zelje v glavah 30, zelena 60, korenček .30—40, ohrovt 30, koruza 35. pšenica 40, proso 35, ajdova moka 60, ko- ruzni zdrob 60, ajdova kaša 130, prosena kaša 80—90, surovo ma. slo 500, zaseka 300, mleko 30, smetana 140—160, sir 40—80, ko- koši 400—500, piščanci 300—60«, purani 800— 1400, jabolka 30, jajca 9, kisla repa 30, kislo zelje 40—50, ječmenova kaša 80, mo- to\'ilec 100, regrat 150, radič 150, domači kis 25, mešano suho sadje 50. PBODfiMO ČASOPISNI PAPIR. Uprava »Ptujskega tednika, Lackova 8, Ptuj. DPD »SVOBODA« — PTU.T V soboto, 2. februarja 1957, in v torek, dne 5. februarja 1957, ob 19, uri v Narodnem domu VESEL PUSTNI VEČER Z NAGRAJEVANJEM MASK IGRA ODLIČNA GODBA — BAR — VESELI SPORED VSTOPNINA 100 DIN MASKE 40 DIN Predprodaja vstopnic pri Trgovskem podjetju -VEISNA^ - Ptuj V torek, 4. februarja 1957. popoldne ob 15. uri sprevod mask, kurentov, pustnih šem itd. po mestu v Ptuju. Zbirališče mask ob 14. uri v dvorišču gostilne »Novi svet-. Vabimo k sodelovanju vse maske! PRIPRAVL.L\LNI ODBOii Šlcopono slamo plačujemo po 12 dinarj ev za kilogram — Imamo oap rodaj \'ECJE ŠTEVILO KOSAR IZ ZELENE VRBE z a krompir po HO dinariev PLETARNA Z O. i. PIUj Uspelo zborovoitf« esperantistov OiKnega zi>ora. Espes-antske^ drusKa kot sekcije »Svobode« Ptuj se je udeležfio ried .so čla- nov-, tečajnikov in učencev ffjm- rtazije Ptuj in iz Nižje gimnazi- je v SredSiu, ki obii*rujeto esperasntski pouk. Prišli so tudi esperantisti samouki i/. Ivan^- vec zastopiriki E.<^. cbrištev i« Celja in Mark»Fa. Pred pričetfajm zborovanja je bil kratek kulturni progrmo- Zelo je ugajala v zboru Tapete esperantstea himna »LA ESPT- RO*, sledile tx> deklamacije te- čajniikov in tečajnic; najmlajša učenca H. razreda gimnazije sta recitirala v eaperantu ^ Pozdrav Titu^s 8-letna Nadica Z. je zape- la »Salut al vi^. Posebno pa je- na vdušil navzoče nastop nar mlajšifh TJaške in Jožice L. ter Vlaste 2.. ki so ljubko dekiami- rale »NI A ESPERANTO-. Zbor sta pozdravila tudi pred- .^y?dnik 'Svobode, in zastorpnik Sindikata, ki sta izrazila zado- voljstvo nad doseženimi uspehi in dala priznanje našim e.^>e- rantKstorn. -o- DnevMi spored za nedeijo, 3. marca 1957 6.00 -7.00 Domače pessoi ia naptvi prijetno nedeljsKo jutro - vtn«8 ob 6.05—6.10 Poročila i-n vrmenska napo- ved. 7.00 Napoved tasa. poročila, vre- menska napoved in objave doenjega spo- reda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski ko- ledar in priredite dneva. 7.3.'5 Žabam« melodije. 8.30 OtroSka predstava Mark Tv/ain: Kraljevič in berač: 9.10 ,.Podeželje poje" (sodelujejo amaterski pevski zbori iz Pirnic, Dola pri Hrastni- ku in pevski zbor prosvetnega drcStva „Poštar" p. v. Antona Vračka. 9.43 Se pomnite tovariši — Tone Seliškai: a) Mati na razpotju; h) .Jabolka. lO.ls Ne- deljski simfonični koncert Ant04-.in Dvorak; Serenada za godala v E-dara (igra orkester praških solistor, diri^ra Vaclav Talich); Richard St.raass: Koncert za violino in orkester t D- mohi. (Prva izvedba t Radiu Ljubljana) — fervajajo violinist Siegfried Bcrries in simfonični orkester, dirigent Arthar Rother. 11.15 Oddaja za Beneške Slo-vcjic.e. 11.3.^ Lab- ka glasba (skladbe J. Oifenbachs. B. Srebriča in J. Kerna igrata Zabavtii or- kester Radia Beograd, p. v. Vojislava .Stmiča in Dunajski simfnaični orkester p. v. Roberta Stolza). 12.00 Pogovor s po- slušalci. 12.10 Opoldanski glasbeni spo- red. 13.00 Kapoved časa, poročila, vre- menska napoved, pregled dnevega spore- da in obvestila. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.00 —16.00 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo - - vmes ob 15.00 -15.15 Na- poved časa. poročila, vremenska napoved in obvestila. 16.00 Bogdan Pleša: Lipica (rA ZARJA NE ZAŠIJE«. Kino Muretinci predvaja 2. in 3. marca amer. film »HONT>0» Kino »Vedrt>st« Mifclav?. pn Or- možu predvaja 3. m&rcR fr«ffi- coski fikn »ODSEL BREZ NASLOVA«. Okrajno gledališče Ptuj Petek, dne 1. marca, ob 20. uri B. Nuši^: ;>NARODNI PO- SLANEC«, (^tovanje v Ljuto- merju — abonma in izven. Pozor, vrtlčkarji! Trgovsko podjetje -^Zadružniki, Ptuj.) (poslovalnica nasproti okra- ja), obvešča vse \Ttičkarje, da bo prodajalo od 1. do 10. marca 1937 na drobno umetna gnojil* za potrebe -vrtov. Pozneje zara- di omejenih količin gnojil ver- ietno ne bo na zalogi. TRGOVSKO POD.TETJE »ZADRUŽNIK« PTUJ SALMI.\K •V GOSPODINJSTVU Za odstranitev madežev smo- le HI l«atfaairi ga laihko prav ta- ko uiporabljate, toda pod pogo- jem, da je barva tikanitne dobra. To l-ahte preiz-kusite tako, da nob tikanane podrgnete s krpico ali vato. namočeno v salmiaku, Madeže od joda na beHh tka- niivaih je tireba potopiti v rae- toipono salmaaka (2 «ukode'ldci vo- de in 1 skodelica sailmiaka). Da boste čim bolje od-stranili ma- deže, je treba Ikaaitno, rMem ko ste jo potopile v raztx>pino, iz- pr-diti z razredčeno solno kislino Tudi volnena pregrinjala, pre- P^"Oge in :iavese lahko očistite in osvežite s sabn':akom. Potem ko atte jih dobro OBsčetkale in i?,teple, jih posujte z žago vino, ki sfe jo ovOažile z raztopino sailmias »drgnete s .suho sčetko ali čisto metlico in iztresete s pra- ve i?tT«!ni. Mastne madeže lahko spra\ite s pi^prog," če jih zch-g- nete s kosom vate, ki ste jo na- moičM»> v salmiaku. Pri barvanju tiiaoiin rastlin- skega izvora (bombaževinaistih, ianeaiih, konopljenih, iz jute itd.) dod-ajte vodi za barvam je in iz- p-iranje n-iaio salmiaka (na tr^l litre ^'ode, dve do tri žMce sal- mia'ka). Porcelansko ali stekleno poso- do, ki je mastna in umazana (steklenice za olje) lahko opere- te s %''odo, kateri ste dodaM ma- lo salmiaka. Umazane glavnike potopite v miačno salrnial^ovo vodo. Potem ko ste jih ixistili neks.j 6asa v tej raztopini, j'';h ščetkajt-e pod močnim curkom vode. CE lEUlT. POCENI ZBOL J- SATI OBED, PA NAPRAVITE TAKOLE: V kožico denite še na mrzlo mast nekaj koščkov sre-dice kru- ha ali skorjo strgane zemlje, ne,, riAre,2ane , čebule, korenja, še -vršiček tirni jana in paradiž- nik. Iz juhe vzemite še nedoku- hano goN-edino (takrat, ko je ju- ha že dobila dovolj oku.sa), jo zrežite na rezine in stresite v kožico. Povrhu naložite zrezane zelenjave, zaiijte z juho, da je dobro pokrito in poča.si duš i te na robu štedilnika. Servirajte z makaroni, polento ali krompir- jem. Jed je zelo okusna in po- ceni. RAGV IZ TELEČJE GLAVE. Telečja glava, čebula, korenček, peteršilj, drobna zelena, sol, 5 zrn popru, 4 dkg stirovega ma- sla ali masti, 6 dkg moke, 10 dkg gob, četrt litra vina. Telečjo glavo kuhamo 2 uri v ."vlani vodi. Ko je meso mehko, glavo ohladimo in oberemo me- &o od kosti Meso zrežemo na reane. Oboje, meso in jezik po- časi dušimo s korenjem in dru- gimi začimbami in juho. Napra- \imo iz masla m moke temno prežganje, ga zalijemo z juho, v kateri .smo kuhali glavo in pre- cedimo rta meso; primešamo te- mu gobe in vino ter počasi ku- hamo, dokler ni vse mehko. JETRNA PAŠTETA. Skuhajte mehko 1 kg svinjske glave brez uševS. Izločite kosti in zmeljite trikrat v strojčku meso. Dodajte četrt kg trikrat zniletih svinj- .skih jeter in 10 dkg papricirane slanine. Ko je vse dobro zmleto, osolite in popoprajte. Pridenite pol drobno zrezane čebule in osminko litra juhe, v kateri se je kuhala glava. Vse to dobro premešajte in napolnite v ploče- vinasto pvosodo, ki se dobro za- pira ter kuhajte dve uri v sopa- ri. Pašteto hranite na hladnem in suhem prostoru DROBNI NAS^^ETI ZlLAVA GOVEDINA se zmeh- ča, če jo pred kuhanjem namo- čimo za nekaj uf v jedilno olje. ■ Meso postane na ta način meh- ko kot najslaj.ša leletina. ' ZDROB jc trebč- zelo pazljivo kuhati, ker se sicer sprime v- kepico. Zato ga prej vsujemo v papirnato vrečico, ki ji spodaj odtrgamo ogel. Tako zdrob lah- ko počasi vsipaino v juho ali krop, v katerem ga hočemo sku- hati. KVAŠENO TESTO, ki ni hote- lo vziti, premesimc z nekaj mo- ke, ki smo ji dodali pecilni pra- šek. Pri tem testo nekoliko zrahljamo z mlekom, nato pa hitro izoblikujemo nameravano pecivo, ki ga povrhu nekaj iz- datneje namažemc z mastjo kot sicer ZLIKANO PERILO je treba po likanju pustiti vsaj pol dneva zunaj omare, ker se sicer v za- prti omari navzame neprijetne- ga duha Snega ali smetane ne smete mešati v aluminijasti posodi, ker postaneta sivkasta. Boljša je porcelaoiasta ali pološčena po,9oda. Rx)zine pred uporabo operemo in dobro o.siusimo. Za tekoče (biskvitno) testo jih povaljamo v moki. preden jih primešamo te- stu. S tem preprečimo, da pri pečenju ne zlezejo na dno. Pecilni prašek pred Uiporabo vedno presejemo in ga zmeša- mo z moko predno ga dodamo testu. Testo s pecilnim praškom naj ne počiva, ker v dotiku s tekočino prašek kmalu izgubi svojo rahljalno moč. Šipe na kuhinjskih pa tud: na sobnih oknih sc v mrazu rade orose, če dela v sobah več lju- di. To neprijetnost lahko pre- preSimo za nekaj časa, če na- ma7emo šipe z metšanico iz 500 gr vode. 500 gr špirita in Iz 50 gr glicerina al: pa z mešanico mila. glicerina in špirita. Ko se ši-pe po-suše. jih z mehko krpo. ki ne pušča vlaken za seboj, zbrišemo, da so spet svetle in prozorne. Štedilnik da drva čistimo že med kuho. Zbrišemo vse, kar prekipi. Kuhalno ploščo nama- žemo z grafitom. Kuhinjske bri- sače in krpe so nmogo dlje upo- rabne, če nadnesto njih uporah- Ijamo papir -^i čiščenju štedil- nik? NOVA ŠTEVILKA »SODOBNEGA GOSPODINJ- STVA>< Čeprav s precejšnjo zamudo, ki so jo povzročile tehnične ovire, je ta gospodinjska revija uspešno stopila v novo leto. Vsi prispevki, kolikor jih je objav- ljenih v pravkar izšlem zvezku, so bogati nasvetov, ki bodo ko- ristili sleherni družini. Uvodnim mislim tov. Vide Tomšičeve o našem življenj- skem standardu o socialno- zdravstveni in prosvetni službi ter o stanovanjski izgradnji in mislim tov. Edvarda Kardelja o proračunih in o naši trgovini sledi članek, kako si olajšamo dviganje in prenašanje težjih , bremen. Precej prostora odmer- ja revija pletenju in pleteni- nam. Opozarja na prednosti no- vih pletilnih strojčkov in sve- tuje, !Jože. kaj pa to prenašata?« Jože svojemu tovarišu: «An- drej, ti povej, jaz težko nosu-nl-.^ OBVESTILO Rasširiena seia Glavnega od- bora Prešernove družbe ni bila v torek, 2€. februarja, temveč bo v četrtek, 7- marca, ob 10. uri v prostorih Kluba ljudskih po- slancev v Liubljani, Puharjeva ulica 11, X napovedanim dnev- nim redom, TAJNIŠTVO PRODAM HISO z gospodar- skim poslopjem in 2 ha zem- l.je. Vprašajte: Hedl Marija, Vintairovci 37, p. Destemik. HlSO z nekaj zemlje ob gla^Tti cesti prodam. Vprašajte na pošti Videm pri Ptuju. PRVOVRSTNO SENO prodam. Vprašajte: Koštomaj, Skorba- Hajd^na. 1 ha 20 arov GOZDA v Miklav- žu prodam. Vprašajte: Hržič Mirko, Mihovci 13, Velika Ne- delja. ENODRUŽINSKO HIgO z vr- tom v Ptuju. FvOgozn;ška ce- sta 13. nujno in poceni pro- d'^m. Vprašajte v hiš-; v deijo od 8. do 14. ure. 72 arov GOZDA v ptujski Kr- čevini ugodno prodam. Sel- majer, Placar. Etestemik. 35 AROV NJIVE v mestnem lo- gu, prodam. Vprašajte Mari- borska 19. Ptuj. SENO PRODAM. Vprašajte Ra- beljčja vas 1, Ptuj. NUJNO KUPIMO: več radijs- kih aparatov, šivalnih strojev, izruvačev za krompir, kosil- nice, — PRODAMO pa raz- lična motorna kolesa, posne- malnike za mleko, ročne mo- torne kosilnice, ter različne druge predmete, hiše na obro- ke in posestva. — Agencija Ptuj. DOBRO ORANJENE VITLE in žrmlje kupim. Naslov v upra- vi. TRGOVINA z mešanim blagom >• Preskrba« Kidričevo sprejme TROOVSKEGA POMOČNI- KA-(CO) mešanj stroke. Upravni odbor Zadružnega podjetja »Obnova«, Ptuj razpisuje mesto kvalificiranega MEHANIKA Pogoj: Samostojno vodenje me- hanične delavnice s pKjpolno prakso na bencinskih in Die- zel motorjih. Plača po tarifnem pravilnikii. Ponudbe s kratkim življenje- pisom in podatki o dosedanjem delu pošljite na naslov podjetja. PISARNIŠKA USLUŽBENKA išče zaposilitve v Ptuju ali okolici. Naslov v upravi. UPOKOJENKO, ki bi pomagala nekaj ur dneiTio v gosF>odinj- stvu. sprejmem. Stanovanje zagotovljeno. Naslov v upravi. Podpisan; Franc Meglic, tesar v Spuhlji, prekllcTijem in obža- lujem žaljivke, s katerimi sem žalil Antona Brusa, posestnika v Spuhlj': ter se mu zahvalju- .;era. da je odstopil od kazen- skega pregona. — Franc Meglic.