115
SLOVENSKA.
Slava Gospodu! Molitvenik. Izdala in založila „Družba sv. Mohorja" v Celovcu. 1902. - Od dobrega molitvenika zahtevamo prvič vzvišenih misli, logike ter naravnega čuvstvo-vanja in drugič dostojnega jezika. Slabih mo-litvenikov pri nas ne manjka. Dobite jih na birmskih in božjepotnih sejmih kjerkoli; ne-redkokrat nimajo niti škofovskega potrdila. V krasni vezavi s slonokoščenimi in kovinskimi okvirčki in z zlato obrezo se šopirijo po kra-marskih statvah in bodejo v oči, a po vsebini so prazni, suhi, medli, tuintam heretični, po jeziku pa zadirljivi, hrapavi, polni nemčizen in drugih spak. In vendar so molitveniki za ljudsko umsko in moralno vzgojo brezpri-merno važnejši kakor druge knjige kakršnekoli vsebine! Občevanje z Bogom je vir notranjega življenja, temelj zadovoljnosti kakor za vsakega kristjana, tako še posebej za preprostega, od pseudokulture neopaljenega človeka, ki si vesti ne omamlja z modernimi opojnostmi in srčne tolažbe ne išče v trenutnih refleksih navidezne sreče. In kadar taka nepokvarjena duša v stiski, v žalosti, veselju ali pokori zahrepeni po Stvarniku, ji ne more zadoščati suhoparna fraza, želi si izrazite misli, v katero more položiti svoje čuvstvo in se pogovoriti z Bogom. Ohlapen, bombastičen molitvenik brez pravih, urejenih misli pa pušča srce prazno, um se medlih, vodenih pojmov naveliča, in človek se počasi odtuji molitvi. Človek brez molitve pa je zemlja brez solnčne toplote! Zato so slabi molitveniki naravnost škodljivi. A kakor so škodljivi slabi, tako koristni so dobri. Cula se je že večkrat želja, naj bi „Družba sv. Mohorja" prenehala z izdajanjem nabožnih in podobnih knjig; mi pa pravimo: Z dobrimi molitveniki le na dan! Čim večjih pride dobrih, tem bolj bodo izginjali slabi.
Letošnji molitvenik smemo po vsej pravici hvaliti in priporočati. Misli so vzvišene, mnogokrat pesniške, čuvstvovanje je naravno, neprisiljeno; knjiga je logično urejena, spisana večinoma v prav lepem jeziku. Pravopisa se pisatelj
ni držal vseskozi Levčevega, vendar znatnejših nepravilnosti ni opaziti (le slučajne malenkosti, n. pr. dviguj nam. dvigaj, zamorem namestu morem, dati z ak. nam. s part. gen., konč. -ij v gen. pl. pri žen. i-deblih nam. konč. -/ — i. dr.) Tvarina je razvrščena praktično. Preprostim ljudem bo posebno prav hodilo veliko število molitev k raznim svetnikom in svetnicam. Tretja sv. maša bi se komu zdela predolga, a je umestna, ker je prirejena za dom. Molitvenik je bil z večjim tiskom izdan z namenom, da bi bolje služil starim in drugim ljudem, ki ne vidijo dobro. Ta molitvenik se bo brez dvoma priljubil ne samo preprostim ljudem, ampak tudi izobražencem, ki si žele naravne, neprisiljene dušne hrane.                              VI. K.
Ormoški spomini. Ob petindvajsetletnici „Ormoške posojilnice" in ob tridesetletnici svojega beležništva v Ormožu izdal dr Ivan Geršak. Ljubljana, 1902. Založila „Ormoška posojilnica". Tiskala „Kat. Tiskarna". Str. 185. — Prav posebna knjižica je to. Življenje in delovanje, izpolnjene in neizpolnjene želje, veselje in žalost narodnega organizatorja ob jezikovni meji — to smo brali iz te knjižice. Njen duh je še tisti, ki je vel na Slovenskem v dobi, s katero nam začenja popis narodnega in gospodarskega probujenja v Ormožu. Res mnogo se je predrugačilo v četrti stoletja v tem kraju, ki je bil prej popolnoma pod nemško oblastjo, a ima zdaj lepo vrsto samostojnih narodnih ustanov. Dr. Geršak nam pripoveduje, kako je ustanavljal „Orm. pos " in ji zidal društveni dom, kako je nastalo „Vinorejsko društvo", kateremu se je pridružilo „Kletarsko društvo". Ko je bil položen gospodarski temelj, je bilo mogoče delovati tudi politično, in to delovanje je prevzela „Sloga", katera je zmagala nemštvo tudi v občini. Dr. Geršak se bridko pritožuje, da je začel sovražnik razdvajati narodne sile. Liberalizem cepi prej složne narodne moči: „ ,Slogo' imamo še, a sloge ni več v njej!" Mnogo jako dobrih misli, zlasti o praktični preosnovi ljudskega šolstva, smo našli v njegovem spisu. Čitatelji vidijo v pridejani sliki podobo   velezaslužnega  narodnjaka,  kateri je