NA KMETIJI ODPRTIH VRAT PRI OGRINCU NA SELU
V strminah je vsako delo še težje
Bezje, prijazno gnezdece s tremi hišami globoko v polhograjskem hribovju (na Se-lu), je morda eden najbolj odmaknjenih za-selkov v tamkajšnjih gozdnih prostranstvih, toda prišleki, ki se po strmi stezi ali vijugavi poti dokopljejo tja gor, imajo kaj videti: na eni strani se jim odpreta mogočni Lovrenc in valovita Korena, na drugi pa Tošč, Ožbolt, cerkvica sv. Jederta, vse tja do Kamniških planin.
Pri Ogrincu, eni od treh domačij na Beju, le redko najdejo čas, da bi se predajali tej razgledni-ški romantiki. V hlevu imajo 16 glav živine (pre-morejo 6 hektarjev obdelovalne zemlje, vse sku-paj pa 32 hektarjev), za povrh pa so pred leti odprli še kmetijo odprtih vrat in je treba poskrbeti za goste.
»Najraje vidimo, če gostje že poprej naročijo kosilo, kajti sicer lahko (s kosilom) postrežemo le nekaj ljudem. Vselej pa je na voljo narezek iz domače salame, doma narejenega sira in domače zaseke,« je vsa gostoljubna Uršula Marolt, ki skupaj z možem AJojzom skrbi za domačjo.
Zaseka, ki jo sami pripravljajo pri Ogrincu, bi se mirno lahko kosala z bohinjsko. Na mizi Ogrin-čevih pa so vselej za poslastek tudi domači piškoti — delo hčerke Slavke, ki se slaščičarskih veščin uči na slaščičarski šoli v Ljubljani. Doma so še
štirje Ogrinčevi otroci (trije že hodijo v službo), dva pa sta že zdoma.
»Večina gostov pride ob vikendih, tu pa tam pa kakšen tudi čez teden, toda tedaj nas največkrat ni doma, ker smo na senožeti. Prihajajo tudi iz Škofje Loke, največ pa iz Ljubljane,« nam je vedela povedati Uršula Marolt in dodala, da je bil pri njih že večkrat tudi dr. Hubert Požarnik in da poleg ostalih domačih poslastic, pripravljajo tudi kuhane orehove štruklje in da sami pečejo kruh.
Na Bezju (ne Brezju!), ki leži prav na meji s škofjeloško občino, je vse delo zunaj hiše v str-mini (»ni strmo, samo ravnina se nam je postavila pokonci). Strme so tudi njive in kajpak senožeti, tako da le del teh lahko pokosijo s kosilnico, drugo pa je treba na roke. Toda delo na gorski kmetiji, na čistem svežem zraku, je kakor mami-lo: ko te enkrat zasvoji, te zlepa ne izpusti več.
BRANKO VRHOVEC