Izkopavanje starin v znožju Vezuva. ^animivo je, ako človek premišljuje, kako znamenite zaklade nam hrani zernlja v svojem krilu. Gudno čustvo navda človeka v trenutku, ko gleda v ravnokar izkopano jamo, v odprti grob, kjer leži svež uraotvor kakor maziljena mumija . . . Sicer le redkokdaj, pa vendar dobiš časih popolnoma nepoškodovan umotvor, ki je človeku živa priča o duševnem razvitku tistega naroda, katerega sin ,je bil oče temu umotvoru. Zanimive so starine, ki so jih izkopali v preteklem letu v bližini Vezuva, v Herkulanurau in njega okolici. Enoličen ornamentalni steber nam kaže, da so bili umetniki na tem polju leta 79. po Kr. na isti stopinji popolnosti kakor danes. Ohranjeni ostanki tega stebra nas spominjajo na gledališke predstave in politiške shode. . V Bosco-Realeu, ki stoji nad Pompejern, so izkopali arheologiška, umetniško izdelana raozaiška tla. Ta tla nam kažejo sedmero v toge oblečenih učenjakov s polnimi bradami in z grškimi potezarni na obrazih. Štirje izraed njih sede, trije pa stoje. Eden izmed sedečih mož riše s palčico raznovrstne podobe v pesek, ki kažejo v celoti podobo naše zemlje. Pred to skupino stoji štirioglata omarica, na kateri je zemljevid. V ozadju stoji steber, na njega pa je pripeta zanimivo izdelana sončna ura. Ob strani stoji na pol odprta omarica, v kateri je poluo zavitih listin. Trije stoječi možje drže take zavitke v rokah. V ozadju stoji hrast, poleg njega se dviga tempelj. Ozadje je obmejeno z mestnim zidom, a vsa podoba je obrobljena z največjo natančnostjo in prirodnostjo izvedenim sadjera, listjem in cvetičnim vencem. Al. dlangrl.