List 34.
Poskušnje s korunam.
Letaš se že zopet pri nas na gorenski strani in neki tudi drugod po Krajnskim suši korunovo perje ali po naše rečeno krompir j evic, kar pomeni, de korun bo spet gnjil, in nektere s koru-nam obsajene njive so že začele smerdeti; torej je velika potreba misliti in se posvetovati, kako bi se nekoliko gnjilmi v okom prišlo, in saj nekoliko koruna ohranilo pri zdravji.
Jez sim lani napravil s korunam mnogotere poskušnje, ktere sim tudi naši c. k. kmetijski družbi še mesca grudna na znanje dal, in sim se nadjal, de se bojo v Novicah natisnjene pokazale; pa ker se to ni zgodilo, naj zdej, ko že voda v gerlo leti, berž oznanim, kako so se obnesle moje poskušnje.
Jez sim bil lani koruna saditi dal na pognojeno in na nepognojeno njivo; moram pa pristaviti, de nepognojena njiva je bila že slaba m pusta; nekoliko smo ga vsadili v ilovno perst in sicer v zatišje proti severni strani: in ker ga je bilo tudi nekej v njivi ostalo od poprejšnjiga leta, sim ga za poskušnjo rasti pustil med p rosam.
Okoli sv. L oren ca se je bila že sušica po-
144
kazala na perji, in ker je zmirej večji prihajala, sim ukazal požeti ves krompirjevic, samo na 5 krajih sim ga stati pustil za poskušnjo.
Nasledki so bili ti le: Na n ep o gnoj eni njivi je bilo malo koruna in še ta je bil drobne j i memo druziga. Kjer je bil krompirjevic poze t, je bilo gnjiline veliko manj kot ondi, kjer ni bil požet, tako de smo ga na prostoru k 8 mernikam posetve čez 200 mernikov pridelali, kar je za lanjsko leto veliko; bil je pa, se ve, drobneji in ne tako dober kakor sicer. Uni korun v ilovci in v zatišji proti severni strani je bil pa skorej do čistiga sognjil, in ravno tako tudi ta med pro-sam je ves nekam zginil, mende za to, ko ni moglo sonce do njega.
Koruna nisim pustil izkopati do 10. kozoperska, de so bili že dnevi hladni, in izkopaniga smo v zračni šupi pustili do vsih Svetih. V kleti ali v keldru smo mu na p ez d i rje postlali, in okna niso bile nikoli drugači kakor le v hudim mrazu zaper-te, in glej! korun je ves ves zdrav ostal, in še zdaj ga nekoliko imamo za Kuretno in za prešiče.
Letaš sim tudi koruna saditi dal na dve njivi; na eno, ki ni bila vnovič tode lani prav dobro pognojena, to je, na repše, drugo njivo smo pa po-gnojili po navadi namreč obilno. Na letaš pognojeni njivi se že zdaj semtertje perje suši, na repši pa, desiravno 14 dni pred sajen, je še popolnama zdrav. "Po njivah druzih ljudi je ta razločik, de kjer je bil zgodej sajen, se je tudi pred jel sušiti, in če je bolj na pešenim in na soncu, bolj je zdrav viditi.
Naj zdej tudi še drugi kmetovavci oznanijo svoje poskušnje *), de si pridemo eden drugimu v pomoč, in de tudi pri kmetijstvu izpolnujemo besede sv. pisma, ki pravijo: „Vse poskusite in kar je dobriga obderžite." I. do. Tesal. 5, 21.
18. veliciga serpana 1848.               Okra.
*) Na L j ubij anskim polji proti Krajnju je krompirjeric skorej povsod sognjil$ na Kraj n skim polji še čez in čez lepo zeleni, v Brez j i (polje nad Krajnjem), kjer je ilovna zemlja, pa krompirjevic zlo gnjije. Med Vodama sim vidil krompir že na sv. Roka dan kopati — silno droban je bil,
Vrednik,