SCeV. 215. (Posamezna Številka S vtojcv.) Ix»*s?a vsak dan, tucH ob nedelja* In praznikih, ob 5 zja t raj. Uredniživo: Ulica Sv. Frančiška Asiikega a. 20. L oadsti. — V* dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefraakiiam pisma 9» n« sprejemajo in rr4topi$i se nc vračajo, ^ajatelj In odgovorni urednik Štefan Gociaa. Lastnik konsorefj Ii?ia .Edinost*. — Tisk tiskarne .EainosU*, vpisane zadruge a ©c.eftilm poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Agiškega št 20. Telefon uredništva in uprave Štev. 11^57. Naročnina a na fa: Za celo leto K 3120 Za pol leta............. * . . • 15*60 za tri mesece....... ,<••••• • « 780 aa nedeljsko ladaja aa celo leto .««••« . 620 ca pol leta................ • Mi V Trsta, v nedeljo, S. avgusta 1917 Latnik XW% Posamezne Številke .Euinostl* se prodajajo po 8 vinarjev, za-tsrele čievifke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo n? milimetre v Srokostl ene kolona Cene: OgLisi irgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vi«. Osmrtnice, zaltv.de, poslanice, og?asl denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........K 40.— vsaka nadaljna vrsta............. 2L - MaB oglasi po 4 yinarje besedi, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti'. Naročnini In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno 1« upravi »Edinosti* — Plača in toži se v Trstu. In Inseratnl oddelek se nahajata v uUd Sv. Frančilk/ Aaffteffa IL 301 — Poštnohranilnični račun ft. <41.652. ?'.:e]a3en pololei. (Od našega posebnega poročevalca.) D u n a j, 3. avgusta. Že preteklo soboto sem poročal, da je na obzorju nova vlada, in namignil, ca prihr/ i na površje — dr. Seidier. — Po pogovoru z odličnim slovenskim politikom sem tudi iziavil prepričanje, da se priprav Fa pač le nekaj nestalnega, kar ne bo moglo t ki kos »velikim nalcgain«. — in Jn ' z.Uegadelj pač na"b: ;e. naj ostane Se nekaj časa to mojstrstvo, ki — vsaj 1: -idega ne more narediti. — pa nekaj ekscvlonc in ministrskih pokojnin bo rr.ani. Ali prišlo je drugače — in zato tudi me kaj doforo ne kaže, da bo kaj kruha iz zamešane moke. Po tistem že obrabljenem načinu »išče se društvo — za predsednika — so izgotovili neikak program«, izroči: ga dr. Seidlerju in mu naročili, naj Išče zanj Lako družbo, ki bo tvorila zanesljivo — delovno večino. Pozabili so, da je refca prav obratno postopati: Neka vscobč.i sila, potreba, enakost ali podobnost interesov mora tvoriti — večino, ki . med seboj sporazume in si ustvari — ram za bodoče skupno delovanje. — Pozabili so, dt se dandanes ne da več kar tako u! azovati, da se mora to in to v tem m tem času zgoditi, sicer da----! Prav pravi danes neki list: »prevelika gorečno, . J i bi se z zvijačo dobilo ali izsililo to. ; ar siccr Še ni dozorelo, ne pospeši stvari, marveč ji le škoduje.« I , černj p oŠ \a ljudska stranka sodelovati pri vladi. 7 a stranka ostane na stališču 30. juniia. Ti ^a ie zavzela nasproti prizadevanju Uaiii-Marthiica, bo sicer podpirala vlado pri izvrševanju njene naloge z ozirom na , 'r/avne p<;rebe. a si pridržuje povsem prosie roke. — Zanimiva je končno izja-\ a. i a to, kar je priobčil »Fremdenblatt«, — ni nlkak program, ki bi mogel zbrati krog sebe zadostno večfno. — Dokler Stra, ka nc vć. kako sc odločijo Poljaki in nemški socijalni d em okra tj e, se ne mo--e stavio odučiti za vstop v predlagano Seidierjcvo vlado. S to izjavo ie bi(a t^sta lepa nada precej omajana. Dr. Se> !er je nadaljeval včeraj popoldne in tudi danes dopoldne s\ . poganija edino le še v sled iskrice rta j j, k k jo pustili krščanski socHal- ci z zagote vilom. da bodo pobirali njegovo nai ?•> z ozirom na državne potreb:. • » * O Jugoslovanih današnji listi deloma pri/.i V. j jo, da se niso še docela jasno odio "!?. — Ui brezdvonmo je — pravijo, — di« >pijo v parlamentarni kabi.ict, zlasti za t v nadeli, ker dobe i>oIcg ministra rojaka se prometnega ministra. — Da so vse to le prazne kombinacije, sem zadnje dni ponovno poudarjal. Pted-ednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je prišel šele danes na Dunaj in fe imel popoldne dal}.«>e posv«to\ anie z mi-nistrskim predsoJnpkom dr. Seidlerlem. — Izdan je o tem le naslednji komu ilke: r. Danes ie bfl načelnik Jugoslovanskega kluba dr. KoroSec pri ministrskem pre seomku. Po tej konferenci e poslanec dr. Korošec brzojavno sklical parlamentarno komisijo kluba fJa prihodnji torek 7. t m. ob j i pred poučne na Dunaj.« Nič več. SloJilo pa bo v torek. Gotovo je pač ie toliko, da gre tu za u va zevanje Jugoslovanov, ki ie enako vredno z onim ostalih strank. Prišel je čas resnega in treznega utne\ania splošnega in našega posebnega i u poslovan >kega položaja. * • • Nekaj novega so povedali danes, namreč, da tudi — Unio Lat'na dobi ministra rojaka in vstopi v kabinet in delovno večino. — Da ' 'io Latina ne obstoja, sem že povedal. — Dr. Seidler je komeriral pač z Isopesco-Oreculom, ki pa ni mogel gov- riti za Unio Latino. marveč le za rumun?ko delegacijo. — Kako je z ostalimi št:riml italijanskimi poslanskimi skupinami, je že znano. Poljaki se odločijo v nedeljo. Polovica je danes na odločno opozicijskem stališču; ostala takozvana konservativna polovica ju je za pogajanja z dr. SeidJeriem. — Od :ega nedeljskega zborovanja bo odvisno, aii bo še mogoče misliti na polparlamen-tarno ali na docela uradniško ministrstvo. Afera Pilsudskega je še vedno v ospredju. Grozi v Kolu Polskiem hud razkol, zlasti ker hočejo konservativci Kolo preustrojiti na podlagi — klubove dhsciplme. Socijalni de>mokrarje pa se hočejo vdajati večini le v narodnih vprašanjih. — Ako Li se klub razcepil in bi se konservativci pridružili — delavni večini, bi oni dobili portfelj trgovinskega ministra. O Ukrajincih govore danes, da tudi vstopijo in da dobe enega ministra. — Ta vest je malo vfcdetna, kajti prav elanes se širijo glasovi o velikanski razburjenosti, ki se poiašča ukrajinskega nareda proti vladi. V novo zasedeni vzhoini Galiciji 'prihaja namreč v svojo staro krivično posest obsovražena — poljska uprava in ukrajinsko ozemlje se prikloplja — kraljestvu Poljskemu. Ukrajinske legije pa, pravijo, se ne uporabljajo tako. kakor je bilo leta 1914. dogovorjeno med c. in kr. vlado in ukrajinskim osrednjim svetom. — Torej hud spor na celi črti je oživel v največjem obsegu. Da v takem duševnem razpoloženju ni mogoče dosti računati na Ukrajince, je samo j>o sebi umevno. i ♦ • Samo rad: popolnosti slike, ki si jo de-iajo nepoboljšljivi optimisti danes, naj navedem še naslednje številke o — delovni večini, na katero bi se mogla naslanjati nova vlada: Opoziciio štejejo »pesimistično« takole: 96 Cehov, 79 Poljakov, 42 socijalnih demokratov, sku-pno največ 217 glasov. Delovno večino pa »optimistično« tako: 99 Nationalverband, 67 krščanskih sociial-cev, 3! Jugoslovanov', 29 Ukrajincev, 15 Unio Latina, 4 nemški demokrati, 15 divjakov, torej nekako 26*'. — Ali ker računajo . na oicepljenje čeških socialnih demokratov in poljskih konservativcev, bi mogla znašati večina kar 100 do 150 glasov, kar je baje — več nego zadosti. — Račun brez kromarja! * !» * Češki glasovi. Podpredsednik poslanske zbornice Tu--ar je dejal na deželni 1s^>nierenci v B^nu med drugim lu-di to-le: Notranji spori v Češkem Svazu so se pričeli že ob stilizaciji dr/avnopravne izjave, -ko >e šlo za naglašen je — okvirja te države. Sedanja nasprotja so naslednja: Radikalno krilo, ix>dprto z večino agrar-ccv, pravi: »Češko vprašanje ne more biti rešeno v Avstriji; tu ni v to ne dobre volje in ne možnosti. Počakati moramo, da se sni^e svetovna mirovna konferenca, ki poda podlago za novo organizacijo Evrope. Z razpravljanjem o (avstrijski) ustavi v kakoršnemfkoli smislu bi dali vladi možnost,, da izjavi, da so notranje razmere v Avstriji že urejene«. — Mi pa pravimo: »Češka država mora biti pred vsem naše Tik pred sklepom pošte imam sporočilo iz prvega vira, da bo sklep Poljakov sko-io gotovo negativen in da je s tem izključena možnnst parlamentarne vlade. — Dr. Seidicr sc :a\ i urainiško vlado, v kateri bodo prv'j zastopani tudi — Jugoslovani z nekiri cd!ič!i?m uradnikom. Taka ie trdna \ o!ia na odločujočem mestu. Zvezna armailna poručila. AVSTRIJSKO. DUNAJ. 4. (Kor.) Uradno se razglaša: 4. avgusta 1917. Vzhodno bojišče. — Sovražni razbremenilni sunki v dolini Casinu in aa prelazu T6lgyeca so ^"Izjalovili ob hrabri obrambi naših čet Osvoboditev Bukovine uspešno napreduje. Avstroogrske sile so severno Kimpoiiinga izsilile prehod čez Moldavico. Zapadno In severo-zapadno Rad aut za vine ne?; I o napreduje, kolone zveznih čet pritiskajo po rečnih dolinah, ki se razširjajo proti vzhod-j n/e-ko črte C«rnovlce—Petrovec— Bitka— Kimpolung, za nrnfkajočmi se sovražnikom. Na moldž.v3hi ,'ronti so Romuni zopet z moćnim! nap di zaman poizkušali zasesti Mgr. Caslnuiui. — Mackensenova arkada: Ob dolnjem ? retu veCje bojno delovanje kakor v zivJuiHi dneh. Macedonska ironta. — Nobenih večjih bojnih dejanj. BFROLIN, 4. (Kor.) Veliki glavni stan, 4. avgusta 1917, zvečer. V Flsndfclli topovski boj menjajoče se sfle._ V Bukovini in v severovzhodnem kotu Moldave ugodno napredovanje. Prvi generalni itvartirmolstera pl. Ludendorft . IZGUBE SOVRAŽNIKOV V TREH LETIH. BEROLIN, 4. (Kor.) Wolf!ov urad poroča: Po previdni cenitvi znašajo izgube Rusov od pričetka vojne do 1. julija 1917 skupno 9,500.000 mož, francoske 4,400.000, angleško - indijske 1,600.000, italijanske 1,600.000, belgijske 240.000, srbske 500.000 in romunske 300.000 mož. Skupne izgube entente znašajo torej nad 18 milijonov mož, kar odgovarja prebivalstvu Danske, Norveške, Šv-oiske hi Nizozemske. Vojni stroSki entente znašajo 258 milijard, oni osrednjih vlasti 107 milijard mark. DOGODKI NA MORJU. | POtUUJŠtfflJe 111I!ntItltQtf/ BEROL1N, 4. (Kor.) \Volnov urad po- Med argumenti proti sodelovanju v roča: Dne 2. in 3. avgusta so nemška po- llstavnem odseku je slišati sedaj čestokrat morska letala napadla angleško letalsko tudi nagiašanje, da so poslancem mandati postajo na otoku Tasu v Egejskem morju. že j^teRlf in da jim od zbornice same po-Opaženi so bili močni požari m dognane deljeno podaljšanje mandatov "p daie številne eksplozije. BEROL1N, 4. (Kor.) Na severnem pomorskem bojišču je bilo potopljenih zopet 20.500- ton. ._ V&Jna napove J Kitajske SemšfJI. vutii'C i rt/ciiiciv morali isiuiaKO puiaijsmi PEKING, 3. (Kor.) Reuterjev urad po- veljavnost mandatov, da omogočijo redno roča: Novi predsednik repuouke je pred- parlamentarno delovanje in soodločeva-sedov°1 včeraj ministrskemu svetu, ki se..........-..... da je železna potreba teh resnih časov močnejša, nego pa mrtva črka ustavnega Rivoludla v KksI! ura* zakona. Pri"5as^"pričajo" k Teinu le PETROORAD, 4. Kor.) Reuterjev urad m}ogl ^ imperativno zahtevali izre^. poroča: General Rartko Dimitrnev je od- no sredstv-0 v izrednih časih. Kake grozno ložil vrhovno poveljstvo dvanajste arma- pos]edice je imelo izlodeniC; našega parla-de. Na niegovo mesto je bil imenovan za nienta -z politpčnega živ,jen> v ravTlokar poveljnika severne fronte general Parski Oklic odseka dume na prebivalstvo. PETROORAD, 3. (Kor.) Začasni odsek dume >e izdal na prebivalstvo poziv, ki med drugim pravi: V armadi se spuščajo sumljive dksistence iz strahopetnosti v beg. Kar se .dogaja z armado, je ie posledica tega, kar se dcg«?a po vsej Rusiji. Ka:aslrofa v zaledju bo povzročila tudi -njeno uničenje, kar je istovetno s propadom Rusije. Le en izhod je tu in to ie krepka moč. ki bi zahtevata od vsakega posameznika in od vseh kar najstrožje izpolnjevanje dolžnosti. Revolucija je odstranila-' vse krajne oblasti. Glavna naloga vda« 'e obstoja v takojšnji ustvaritvi rednega sistema uprav e in justice, brez katerega ni i rog oče uresničiti od vlade zasnovanih reform. Do sklicanja ustavodajne skupščine so vsi zakonodajni akti nedopustni. ki na radikalen način izpodkopu-jejo vladni režim in družabni red in povzročajo še večjo zmešnjavo. Vprašanje sklicanja dume. PETROOR AD, 3 v Kor.) V privatni skunščini članov dume je predlagalo več poslancev sklicanie dume. Predsednrk Rodzjanko je izjavil, da je sioer istega naziranja, vendar pa je mnenja, da še rrt prišel psihološki trenotek za sklicanje dume. Novi poveljnik v Petrogradu. PETROGRAD, 3. (Kor.) Kozarci general Vasilij Kovski je bil na mesto generala Pok>vceva, ki je bii poklicam k armadi na fronti, imenovan za poveljnika če* pe-trograjskega vojaškega Okraja. General Erdell zavratno umorjen. PETROGRAD, 3. (Kor.) Reuterjev u raj i javlja: General Erdeli, poveljnik 11. armade, je bil izdajalskim potom zavratno ustreljen. Pcgaianja med vlado in kadeti razbita. PETROGRAD, 3. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Uradno sc potrjuje, da so se po-gaiat'ia med vlat-o in kadeti razbUa. Aksentijev, predsednik izvrševal nega odbora sveta kmetov, >e bil imenovan za ministra za notranje stvari. KONFERENCA ENTENTČ V FRANCIJI. LONDON. 3. (Kor.) Ministrski pned-sedn k Llobd George je v spremstvu italijanskega ministra Somrina, generala Smutsa, lorda Cecila, Bonar Lawa in ruskih zastopnikov odpotoval iz Londona da se udeleži z drugimi zastopniki aliirancev konference, ki se bo vršila v Eraucrji. _ Francoski minister Thomas odstopi. ŽENEVA, 3. (Kor.) »L' Homine enehai-ne« zatrjuje, da je v&lei glasovanja večine sociijalistov za Ribotov kabinet, pri-^okovati odstop ministra Thomasa. S tem bi bila ustvarjena značilna analogija k odstopu angleškega ministra Hender-sona. Francoska zbornica. PARIZ, 3. (Kor.) Senat je sprejel za-iVon ki se tiče razdelitve sU in je bil že odobren od zbornice. Painleve je prevzel provizorično mornariško ministrstvo. Senat m zbornica sta se odgodila do 18. avgusta. ___ Kongres angleške delavske stranke/ AMSTERDAM, 3. (Kor.) Glasom poročila Reuterjevega urada iz Londona delujejo mogočni vplivi na to. da bi kongres delavske« stranke, ki se sestane v petek v Londonu, pregovorili, naj glasuje protii odposlancu zastopstva na stockholmsko konferenco. PROSIMO SLOVENSKIH. HRVATSKIH IN ČEŠKIH KNJIG ZA NAŠE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — POŠUEJO NAJ SE V • - NARODNI DOM V TRSTU - • ne uaje pravioe do zastopanja interesov njihovih vol i!cev. V razjašnjenje o tem »radikalnem« geslu naj navedemo pred vsem, da so tudi v drugi,rof Czernin trdi, da tako Avstrijci, kakor Ogri oporekalo proti ptujemu vmešavanju v naše notranje stvari, potem inora biti tudi očividna volja, da se vsem narodom zadosti po pravici in pravičnosti, ter da ne bodo Neme? in Madjari več uveljavljali tu svojega nadvladja. Vsi narodi morajo biti enakovredni, vsi enakopravni; ne sme biti tu nobenih razbožanih in nobenih dežel, ki naj bi bile le za plačevanje velikih davkov. Tako si mi predstavljamo mir, po Povrnitev grškega brodovja. .katerem se splošno kliče. Na drug način, ATENE, 3. (Kor.) Reuterjev urad poro- po drugi poti ga ne doseže nikdo! To pra-ča• Včeraj so bile vrnjene Grški prve voj- vimo že v naorei in najoiločneje. In k ne ladje. vimo že v naprej in najoiločneje. In sklepu pripominjamo: Po našeni nazoru nam poprej in izdatneje, nego vse diplo-matične izjave naše monarhije, donese mir uvedba povsem nove ere v notranji politiki, ere, v kateri se nadvladje obeh privilegiranih narodov odstrani. Tak čin bi napravil povsod velik vtis in bi v vsem svetu dovo-el nepričakovan preobrat. Stran H. „EDINOST« Stev. 21 S. V Trstu, dneo. avgusta 1917. Vm Kmetovalcem Primorske I S težkim trudom in neumornim Fodelova-žensk, o^rok in starcev jo kmetijsko prebivalstvo Primo ske nehibno izvedlo zad-n:e obdelo anje v jeseni in spomladi. ' Postbno so se izkazale naše pridne gospodje v tasu vojne v domaćem gospodar; ivir. Z orezprimerno pridnostjo posvetile so se mu nenavadnem delu. To je tudi pravilno in tudi v bodoče naj enako delujejo in v zaupanju v Eoga naj jim v borbi za obstanek ia~tne družine ne k!oni duh in naj se pri predstojećem jest nskem obdelo vanju s podvojeno silo lotijo tega dela. \as možje, ki ste os al doma ali ste sr že vrni i z bo;ncga pol a v domovino, pa poživljam, da ve z vsemi svoj mi m >čmi po velite tako važnemu jesenskemu (bdelo lastno Že oslabljeno seme z onim beljše vrste iz drugih krajev. Pred s^tvi.o se mora seme dobro očistiti, kar se najlažje napravi s čistilnicami za žito, a posebno s trijeri, stroji, ki so jih dobile skoro vse občine Primorske potom c. kr. namestn štva oziroma potom deželne upravne komisije v Poreču, tako da se vsakemu nudi prilika, da si svoje seme očisti in odbere. Kd^r ima malo posetve in ne more priti do trijera naj si sam z roko očisti in prebira seme, saj ie ob deževnih dneh in ob prazn;kih v družini dovolj časa za to. Zapomnimo si torej : Sejmo samo č sto, zdravo in čim težje seme, kajti kakorsna setev, taka že'ev. V naših zemljah je itak dovolj plevelnega semeni, ki nam provzroča po kniitvimno- varju svojih zemijišč ter da se pobrigatej go siti osti in jeze. Naj ga s posetvijo še tudi za gospodarstva onih sosedov, ki ni pomnožimo Razven tega r;am samo zdravo in težko seme d :e zdrave in močne rasi ine. Še cn^ ze o va.nn stva- je, katere pri-setvi re smemo prezeii, In sice* razku-mozje so padli v v jui, ali zap dli v ujet- ževanje semena pred setvijo. Posebro ništvo, a'i se nahajajo še pod orožjem. | pšenico in pirjevico moramo pred setvijo Ako složr.o vsi pri te?« sode'u'ej , bo o- na \s>k način razki žiti proti saetfjivosti. v r______ ? _ . - _ __;__:__ ... n! ' Intllrn cr je Primorska, držijo is^eiposeje. več ca a vb£ », k?kor rahla, tahkn prst, in1 Skoro bo'fe ie razkuženje pšenice in pir-s tem ne 1r \'p ako lahko vsled suše. jevice s formalinovo ra topino, Na 100 kg Ako hcčen.o gnojiti pšenico s hlevskim pšenice v?amemo 30 litrov vode in i/* litra gnojem, i otem mora isti biti dobro prepc- 40 odstotnega Forma'dehyda ki ga kupimo re!. Gnojenje s svež m hlevskim gnojem, ka-! v mir dilnici, spravimo pšenico v redko nekaj neizmernega, da vse! In ravno vsled tega, ker jim manjka svetloba dne, ker trpe duševno in telesno, je samoobse-bi jasno, da sc jih mora spomniti vsak človek, pomagali jim, lajšati jim gorje, ter tako celiti rane, ki so jim bile zadane oti tega groznega udarca. Ampak kako? — V javnosti vidimo, da siaro m mlado, revno in premožno, v vseh naših deželah na jugu naravnost tekmuje v prostovoljnih darovih zanje; pravega razumevanja za to akcijo pa vendarle ni! Nabira se, toda kopiči se ta denar v raznih fondih, ne misleč, da so že sedaj potrebni, — med nami. Prosim Vas, čisi. darovalci, ki ste sedaj ali kdaj prej žrtvovali v to svrho kak znesek, ali ste se tudi prepričali o iem, za kake namene in kje se porablja oni nabrani denar? So jugoslovanski slepi voda'ki v Gradcu. Vprašamo, kdo jih vzdržuje? Vsi so Jugoslovani in bila bi moralična dolžnost njih dežela, da se jih podpira! Tako n. pr. j^PU^ti!o naše fante domov na počitnicc p, do-ati namesto poti ra»afi. Je nun gno- j z ? a sekanje n j žrtvovali najboljše, . . II3. Ul ,, , kar odlikuie človeka, — vid — ne smemo s e nafskromne:Ša vrst žitanc, ki 11 l» Ul - ^ . : . . na k t uspešno groji i v težkih, mrz- C kr namestn.k v i rsia tn v Pomor,u: r ti 'i v lahkih suhih zemlj h. Dr. baten rnes-Ske;,e 1. r. 11 iriuicrske, in to so skoro| ^''-rt b iiUM l! : B 'i-, je g n ji i pšenico z umetnim gnojem, ♦ ti ne smete niti svo h vrtov prip avitl za s Tc.ii-.evo žlindro, ki se naj p.edornj m zimsko zelenjavo (špinata, so'ata, čebula, pot;o ' ro nji\i prib!iž: o 5 d3 8 s'otov na gr h, zimske brokole vrzote ( lirovt in dru-hektar i t podore ; tko je ?em!ja posebno go), da si 7godaj v spom adi nabereie za 'a a, raj se is očasno doda 7 do* 3 sto e uomačo h^o in za trg dovolj ze enj ive. iv plen ' i v. a p.-noni aka na > ektar. , Za spomladne zgodne setve mora biti denar v podporo potrebnih, čez vse potrebnih junakov, ali pa povejte nabiratelji javnosti, da nc-čete -razumeti pravega človekoljubja, ki te sicer smoter društev. Pomagajte tem ubogim v duševnem in materijelnem oziru, ali pa prepustite to delo sposobnejšim rokam! Naslovi vseh prizadetih slov. junakov slepcev so tu: Bergant Tomaž — Stara Loka, p. Škofja Loka, imovit kmetovalec; Bogolin Fran — naslov neznan; naj se oglasi č. s. Klari; FiHplč Fran — Žirovski vrh, p. Gorenja vas nad ^Škofjo Loko; Jamnik Peter — Puštal, Škofja Loka; Korošec Fran — Borovnica pri Ljubljani; Križnar Pave! — Na Mivki 6, Ljubljana; Medle Fren — Stara vas — Doljna Št. Jernej Dol.; Pleško Anton — Kožarje 12, P. Dobrava nad Ljubljano; Debevc Ignac —Stara Vrhnika — Vrhnika; Urbanč Ivan — Drnovo — Leskovec — Krško. (Je že superarb. Po posredovanju ravn. zavoda >e dobi! 2000 K podpore od Blin-denfonda na Dunaju); Mahne Anton — Erjavce — Obšov; odlik, z zlato, je doma. Sicer premožen; Rančič Josip — Stablje-vac — Ploanin — Istra; Ratoša Anton — Hliban — Marezige — Istra; Furlan Janez — Bruma — Gradiška; Šoštar Franc —Siatina 31, Rečica ob Paki; Zilavec Filip — Kapela — Radin; Runko Peter — Gradinje — Cerovlje, Istra. Bergant, Križnar in Rančič ostanejo doma, drugi se vrnejo s 1. sept. zopet v Gradec nazaj v zavod. (Konec jutri.) p e di-.o, naiho je neko iko dni po zadnjem o ..n|u, k » se je namreč zemlja ze nekoliko u'e la Zasede se njive s p.cnico od polo-vi:e sfp'embra napjlje, koj k n so proste pri .erno priprav iti za pomladno posetev Kdor ni.i»a dovo.j sen.ena (tudi zelenjad-nih vrst), nai naroči primanikujoie v pristojnem občin>Vem urad i, ali samo tol ko, rr i:i pridelkov. Će zavb.čujimo obdelova- j kol kor v resn ci potrebuje. Tudi za nare prosi njiv, se n m lahko z^rdi, da.roč tev umetnih gno ii za vrtove, njive in n In j:.'?no- s i že v t iCt jiTiu: u a i ja*: u rju, d. ,1 sk. li k i t.. *.. 0], KO 7aci < e p;e . sp nn! ?idno U plo vrerr.e- Od d- n^a prid eane^a žita i bcTcn;o s*. r a;b Ijše in na re? ie 7 a s ■ • , iranano ga c! 0 se.v.- ^a zračn .m pro štoru ir 1 ga obvr- r. j,- io pree nriri. Po rr r. rr l 21. 'c i i n nfamo "i" '<»,!■ !■ P OP L T E V omenjenega nakazila za hrano!) Kdor tega nc verjame, pa naj se obrne na naslov cn.;ra ali drugega teh prizadetili (Križ-n a rje v oče je v Ljubljani), pa izve resni- kikor to zalr.eva aan7išn;a veiika {cn- Žalostno je. da se mora javno raz- J pravijati o tej stvari, pa potrebno je, ker hog vse ga mog ni bk poslovi Va.e deloipante in može Ti . t, dr._ 27. it:!; 1917. , —■ ------------------------. . 1 zcf; fstiti sedaj in ninOh! Ce so društva I z i to iu. da nabirajo darove v prospeh j s!v j ii, je tu'i njih dolžnost, da izka/.t-jo, j ali so prišli ti denarji tem revežem tudi v rok imamo jih dem a! 4 novi so zooet v Ju. — Gotovo ni bjnc t metežu i/^ubili] •. v'. 1 re.TtiN urili; rej e*:krat oiikritoj na . I-ar-. ; ]v . oirii revežu i. ki! na love! Počitnice trajajo 2 meseca, to- v bo : z '• i - m y tao največ žnvovaii. rej !o septembra t 1. — S tem, da le/i de-:. Ivi ]"■ < veciia tei: a. j n n? ki :t v društvenih, ali katerih koli ^ pr. -s , ; o lož a te . nesrečnih Iju- 1 . -i. se nič ne d-oseza za človeški bla- ui na navadno ciovesku ovtje-. > to pre, ricanja. da izgubiš mm m t ■ * r w on ^^i'.8r,hiefif:. nsl. . Fr c sk. sai Fv ?en CltsveUa ru. ! < da bi so j' je ma t mo. lili ed za sanja • n mozausti, oh !'iv!;i od::;;saje, ki ora ose-iv i v te^-, času ne! Cas zahteva tu takojšnjega ravnanja. Aii naj bo n;:rn. Ne le, da njegova prisotnost ni v rc:i te • žene povzročala nikakršnega ■ w trenntk: srcce. i kar j.ii je ličila kedaj. Toda kmalu nato :ega občutka, temveč Ie največji -.....in ravno to je le še vedno bolj sc ji je vsilil-* pe .r. il sr :u;:i na sran, j- \\ . ečavalo njeno sovraštvo proti Raoulu. ti». ki jo je . e!a. ?:• v: 'im p«»dre."cna! Vzlic temu pa je g 'Spa de Brageron. ko mr. *a na,vam Cambiacu in oni ženi, ki ie stopila v sobo, sprejela vljudni de Lo- Ker je s ; a'ral še vedno za tako, ka ; r 1 i>res'i:ali n c^ovi prc.l iiki, nam-! ga ji je vzela. reC za kruto r ivnodu^no napram vsaki ln vse je pripomagalo. da je še bolj i- re:.; i :r sti, je de CamMae pretrga! rustla njena želja po maščevanju. Nese-svoje oo ;e znjo ravno teL'aj, ko ie v bič; vdanost, s katero se je Raoul žrt-nicnem dotlej se vsakemu než: L >emu j vc.vai za Avrorino čast. je ne le ni gani-čustvu upirajf čem srcu njegova sirast za- la, tcnn eč je le še povečala nično mržnjo. i; :tiia žarek ijubavni plamen. Ko ji je sluga javil poset barona de Lo-jnie, — je odgovoril de Looeril, ki ga je Te zapu^cne žene, ki je prvikrat lju- zerila. sta jo skoraj i>opoliu>ma zbegala iznenadilo to vprašanje. zeriiov pozdrav- s prijaznim smeškom. -- Vidite, gospa markiza, prvi poset po mojem okrevanju je bil namenjen vam. — Sct.'aj torej zapustite hišo doktorja Gardie? — Je vprašala. — Se nocoj se vrnem v svoje stanova- bila. se je polastilo sedai še driijjo, doslej tudi nepoznano čustvo____namreč ona Mrahovita ljubosumnost, ki se je kmahi izpremenila v neizprosno mržnjo. In ven-ar se je tupatam v vsej tej mržnji, za katero je mislila, da je v njenem srcu popolnoma zavzela mesto ljubezni. Zv :?et vzbudila v srcu gospe de Brageron li.isti na Raouia iic2i;u :u v najmlajšem ča- sram in jeza. Ko je promislila, da se je vdala takemu podležu, samo da bi ga uporabljala za orodje svoje osvete proti Raoulu, je tudi za svoje pomžanje do take siamotnosti celala odgovornega de Cam-biaca. Iz vsega tega izhaja popolnoma jasno, d.i sc le dc i.r.zeril zelo motil, ko je hhsIU, — Ali pa je to tudi pametno z vaše strani? — je menila markiza s poudarkom. — Zakaj naj bi pa, draga prijateljica, storil s tem kaj nespametnega? — Saj se mi zdi vendar, če se spomini;) m prav. da ste mi te.iaj, ko sem vas vide ia zadnjikrat, govoril o nekakih načrtih aa bi markiea želela obnovitve razmerab .... Monia ni primerno,; da stvari« KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 6. avg. do 11. avg. t. L, (28. razdeljevanje), se bodo mogla (proti preščipijenju štev. 28. izkaznice za živila) dobiti naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijske komisije in sicer na eno osebo; KORUZNA MOKA. Yn kg koruzne moke po 80 vin. kg. KROMPIRJEVA MOKA. V8 kg krompirjeve moke po K 2'40 kg. SIR. 60 g (6 idJvg) sira po K 10'—; za manj icr.ovite sloje (z rudeče prečrtano izkaznico za živila) po K 4'— kg. Največ se ga more dobiti 42 dkg. SUHE CESPLJE. Vs kg suhih češpe'j po K 3'60 k?. SUHA ČEBULA. 5 dkg suhe čebuie po K 16'80 kg. 5 dkg 84 vin. SUHO ZELIŠČE, 10 dkg suhega zelišča po K 10'— kg; za manj imovite sloje (z rdeče prečrtano izkaznico za živila) po K 5'— kg. JAJCA. 1 (eno) jajce na osebo in teden po 22 vin. eno. CIKORIJA. Na izkaznice z enim do treh odmerkov 20 dkg. na izkaznice s štirimi in več odmerki pa po 40 dkg cikoriie po K 4*40 kg. (20 dkg 8S vin., 40 dkg K 1*76.) Cena za manj imovite sloje (z rudeče prečrtano izkaznico za živila) po K 1'80 kg, (20 dkg 36 viffi., 40 dkg 72 vin.) SLANINA. Na vsakih 6 (šest) odrezkov oficijelno izkaznico za maščobe, veljavnih za čas o • 6. do 12. t. m., dobe odjemalci proti izkaz-nrci za živila izkaznico za nabavo slanine (št. 16) ter morejo nanjo do vštete sc-bote, 18. avgusta t. 1. v običajnih prodajalnah do>b?ti po 120 g (12 dkg) slanine »a o.scbo, oziroma teden, in siccr po K 10'0S kg. Stranske, ki so v posesti rudeOc prečrtane izkaznice za živila (za manj imovite sloje), dobe izkaznice št. 16. takisto z rde-Jcčo črto ter morejo dobiti nanje slanino po K 6.— kg (12 dkg 72 vin.) DOPOLNILNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dopolnilne izkaznice za kruh in do dopolnilne izkaznice za maščobe z odrezki, zaznamenovanimi s črko S. dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas od 6. avg. do 12. avg. t. I., dopolnilno izkaznico s štev. 29. ter morejo nanio <-'o vštete sobote, 18. avgusta t. L, v običajnih nrodajaltiah dobiti 3 (tri) dkg slanine. Dopolnilne izkaznice št. 2« veljajo do vštete sobote, 11. t. m. IZKAZNICE ZA SVINJINO. Izkaz lice št. 24 za svinjino veljajo za prihodnje razdeljevanje. VSOLJENE SARDELE. Na običajnih mestih se bo nadaljevala nrodaja vsoMenih sardel. SARDINE V ŠKATLJAH. Na izkaznice z enim do treh odmerkov bo mogla dob-ti po ena škatlja sardin vas spominjam teh načrtov. Ker sva se pa domenila, da naj medsebojno prijateljstvo nadomesti najino prejšnje razmerje, vas vprašujem to le kot prijateljica. — Z načrti za bodočnost hočete nami-ga\ati na gospodično Pavlino Brichc;o-vo? — je vprašal dc Lozeril, ki je bil vesel, da sc markiza drži pogube, na podlagi katere mu je za njegovo sodelovanje pri ugonobitvi Raoula obljubila prostost. — Da, Pavlina Brichetova; tn je tisto ime, ki ste je imenoval tedaj. Torej po-navliam vprašanje: ali mislite, da ravnate pametno, če že sedaj zapuščate doktorje-vo hišo? — In jaz ponavljam svoj odgovor: Kako naj bi bilo to nespametno? — Ker bi potem ne bil več v bližini svoje lepotice in bi torej ne mogel pošteno zasledovati svojih špekulacij: — O, o! Markiza____špekulacij! Kaka grda beseda! - (v olju), na izkaznice s štirimi ali več odmerki pa po dve škatlji, in sicer po K 3 škatlja. MILO. 1 komadi mila na osebo in teden po 80 vin. komad. VŽIGALICE. Dobivale se bodo švedske vžigalice, ali ne več kot 8 škatljic na izkaznico, iii sicer po 6 (šest) vm. škatljica. * « * KORUZNA MOKA. Proti izročitvi odrezkov izkaznice za kruh in moko> glasečih se na Vi kg moke, neodtrganih od izkaznične matice in veljavnih za čas od 4. do 17. t. m. (odrezkov na levi strani izkaznične matice) se bo tekom tega razdeljevanja moglo dobiti V-i kg koruzne moke po 80 vin. kg. Tekom prihodnjega razdeljevanja se bo moglo dobiti ostalega V2 kg koruzne moke proti izročitvi ostalih o-rezkov za kruh ali moko. * * ♦ 1 od rezek za nabavo kruha ali moke daje pravico do 70 g kruha ali do 50 g moke. Za nabavo V2 kg moke je treba torej od oficijelne izkaznico za kruh in moko odtrgati 10 izmed 20 odrezikov na levi strani izkaznične matice. Novi zakon o vzdrževalnini je stopil v veljavo 1. avgusta. Po tem zakonu so u-pravičene k!o vzdrževalnine vs© one osebe, katerih preživljanje je bilo za časa vpoklica odvisno od dela, oziroma od zaslužka iz dela vpoklicanega, in ki so prišle v nevarnost, da ta zaslužek vsIaJ' odpoklica popolnoma odpade ali se za to!/ko zmastjša, Kl-a ne zadostuje več za preživljanje. Zaslužek iz lastnega dela ne izključuje od pravice do vzdrževalnine. Zaslužku je enačiti z delom doseženi donos kmetij, obrtnij in drugih podjetij. Pravico do vzdrževalnine imajo brez ozira na to, aii je bilo njihovo preživljanje odvisno od vpoklicanca ali nc, tudi vse one osebe, ki imajo pravico do preživljanja po vpoklicanem v zmislu določil občnega državljanskega zakonika. Pravica do vzdrže-vahiine sc prične s trenutkom, ko je i>*l vpoklicani pritegnjen v aktivno sllužb:*-vanje pri oboroženi moči ali pri takiii prostovoljnih formacijah, ki so prizr. nc za del oborožene moči. Pravico do preživnine imajo upravičenci tuđi tedaj, če so bile osebe vpoklicane na podlagi 7.?-■kona o vojnih dajatvah. Upravičeni izgubijo pravico do preživnine, če vpoklic.i-nec dezertira ali je obsojen na hudo zaporno kazen. Ta pravica pa zopet ož^v'. če je vpoklicanec pred ali po pres: n kazni zopet pritegnjen v vojaško službovanje. V slučaju, da je v službovanje pritegnjeni vsled službovanja izgubil nad 2 > odstotkov na pri' 'obitni zmožnost: in ' bil odpuščen, ali je ta zmanjšana prid' na zmožnost nastopila šele požrejo, traja pravica do državne podpore >) -prej, in sicer za časa vojne in tudi še š' t mesecev po dokončani vojni. To ve ja tudi za vse one slučaje, če so bii; v vojaško službo pritegnjeni v boju ubiti, s > pogrešani ali so vsled poškodb ter bolezni. povzročeni ali poslabšani vsled vojaškega službovanja, umrli. Višina vzdrževalnine se ravna po kraju, kjer je imela upravičena oseba svoje redno biva!:;_e ob času, ko je njena pravica do vz Ir/e-valniue nastala. Preživnina za Dunaj znaša za osebo 2 K na dan. Zn kraje, v katerih so državni uslužbenci uvrščeni v 1. ali II. razred aktivitetnih doklaT. 1 K 80 v, za vse druge kraje pa 1 K 60 v na d:, i. Upravičene osebe, ki so neposredno pred vpoklicem živele z v vojaško službovanje pritegnjenimi v skupnem gospodarstvu, predvsem zakonska žena In ■ ki otroci, dobe vzdržsvalnino v polni izmeri, vse druge upravičene osebe pa !e v vi -ni, v kateri so bile preje od vpoklicanca podpirane. Skupna vzdrževalni ki o e-bam, U so žic Je v skupnem go-p iar-stvu z vpoklieaneem, ne sme presegati 1-' K na dan. Le ena oseba, ki je živela z vpoklicancem sama v skupnem go-podar-stvu in je za delo trajno nezmožna, d< na dan vzdrževuhiino v ' >. -jni izmen. Vzdrževalnina ce ne sme skrčiti vsTed b •-gii-nških podpor ali vsled knkih drugih podpor od dr/.ave, ežele, < bč'ne ali kakili dobrodelnih institucij. Tis.'m. ki ^ so dobivali po starem zakonu potno podporo, ni treba zJaj ničesar stor:'i za d< ego povišane podpore. Ta iim 1 ► r« ;te-.a r. i izplačilni dan po lo. avgustu. Kdor doslej ni dobival podpore, a ima pravico do nje, se mora oglasiti pri županstvu svojega bivališča. Imenovane bodo tudi nove okrajne^ komisije. Proti odločbam novih — Imenu j va le stvar tako. kot sc hne-nuie v resnici, dragi moj. Kar vam p' -sebno ugaja na gospodični Pavlini, so vendar razni milijoni, ki so v zvezi z njeno roko. Za:o vam pravim, da je nespametne, č^ odhajale o' tam ravno v trenutku. ko vam mora biti največ na tem, da stopite v zvezo s palalo. — Posrečilo sc mi je pravkar, da sem si dobil tamkaj zaveznika. — Koga? j — Kapitana Hanibala Eouuuicrja. — Očeta gospe Brichetove? — Da. Markiza je skomizgnila z ramami. — Smatrala sem vas za prebrisanejše-ga? — je dejala. — Vašo zvezo s Hanibalom sem mogla pojmiti tedaj, ko sta mislila še oba, da moreta nasledovati mrt\ -ga Bricheta, to se pravi, razdeliti vb -govo imetje. Toda so-aj, ko se je vnt.l Brichct, je stvar drugačna. — Da, pa zakaj? COal-e.) V TrSui, dne 5. avgusta 1917. »EDINOST« «ev. 215. Stran in. Komisij bo pripuščen priziv na Leželne komisije tekom 60 dni. — Čitatelji vidijo, da je storil naš parlament res veliko člo-\ek( Ijufcno delo s tem, da je zastavil vso svojo voljo in energijo za uveljavljanje tega zakona. Milijoni, ki bi se sicer zrušili pod težo bede, provzročene po vojni, so rešen« straha, vsaj pred nafliujšim. 2e ta čin priča, kako na krivem so bili ob vzpona., i našega parlamentarnega življenja tisti, ki so menili, češ: saj je vse eno, ali i lam > parlarneni. ali ne! I)a ni bilo par-Iamei . da tpso zastopniki ljudstva prišli ::o 1 l .Je, danes ne bi imeli tega zakona za milijone bi bila perspektiva v bo-čnos- obupna. Vsi ti se gotovo danes s težnostjo spominjajo ljudskih zastop-v. Koliko ic zadnje zasedanje nagega • 'amen t a doseglo dobrega že v nega-Pvrii smer;, kofiko zla. ki je doslej tlačilo «;r> ivijane. so poslanci s svojimi razkritji za bodoče pa priča. < M . ve! ka veČina, s p-.. • bna in voljna tud: Za ; ./itivno delo. Ne, ni vse eno, ali imamo arfamuit, ali ga nimamo!! Pozcr — poslanci! Kakor smo že javili, ' o mesto inšpektorja v svobodni laki državnih železnic skoro izpraznjeno. Naši Čitatelji vedo tudi, da je bil za to mesto /e določen nam Slovencem posebno i'ubo znani Wiescr. No. iz gotovih tehtnih - zlogov, o katerih bo še govora, se je m ž, sam — premislil, ali točneje rečeno: /bal sc je in je sam odločno prosil, naj ga e pošiliajo v Trst! Izbrati bo torej ćtu-..ga moža za to važno mesto. Prosimo gospode poslance, naj temu vprašanju ; svetijo vso svojo pozornost, da pride i rečeno mesto mož, ki bo znal biti svo-podrejencem dobro hoteč voditelj onemogočili!! Oornji zakon 'a je parlament, ali vsaj njega • jr io zahteva interes službe — in ki bo s svojimi sposobnostmi v strokovnem in iczii ovnem pogledu odgovarjal zahtevam cbstoječHi razmer. Tej naši zahtevi je ustreči tem Iagije, ko vemo. da je med radništvom državnih železnic več za ' o mesto popolnoma kvalificiranih mož. 'imo re^ni, Madni in prcvidm! — Pr.jeli srno: Mi Slovenci trpimo na veliki, rekli bi. organični, priroienr nam hibi. — 1 r/ni« smo pač po temperamentu. Pre- organizacije, ki zato zasluži, da jo podpiramo z vsemi svojimi močmi. S tržaških trgov. Pred dvema dnevoma je bilo govora v »Edinosti«, kako je urejeno na tržaških trgih glede nakupovanja zelenjave, sadja itd. s strani vojaštva. Zanimivo je vivJeti, kako se v resnici iz-pclnujejo tozadevni ukazi in odredbe redarstvene oblasti, ki je zaukazala svojim podrejenim organom, da naj strogo pazijo na to, da vojaštvo ne nakupuje na trgih živil drugače kot v vrsti z drugim občinstvom vred in saono v enaki izmeri kot vsak ćrugi kupovalec. Včeraj dopoldne je bilo n. pr. na Lesnem trgu gotovo 5 ali 6 redarjev, ki so pazili na red. Nadzorstveno službo je imel redarski nadzornik Tomadin, eden tistih c. kr. redarskih nadzornikov, ki ne zna razun italijanščine, oziroma fn danščine menda nobenega •drugega jez-ka. Redarji so vršili svojo službo, kak-r so najbolje vedeli in znali, a da je vendarle mankalo pravega nadzorstva, -je dokazoval slučaj, da si je pri stojnici, kjer se je prodajaia čebula, dal -neki narednik izven vrste napolniti veliko papirnato vrečo čebule. Izročil jo je že ; oleg sebe stoj čemu pešcu, ki bi jo bil o'nesel, da ni v pravem času pristopil redarski stotnik A., mu vzel vrečo iz rok, nc," j stresel čebulo iz mc in dovolil potem, da ie sme vzeti Ic tolpko, kot ysak drug, največ 2 kilograma. Če bi v^i redarski organi, zJasti pa nadzorniki, ki opravljajo ncdzorovalno službo na trgih, ravnali tako odločno po danih jim ukazih, kot ie storil tu omenjeni stotnik, potem bi gotovo ne bilo -pritožb s strani občinstva. Razdeljevanje saharina. Tržaški lekar-narski gremij nam sporoča, da se dotlej, dokler bodo lekarne dobivale od osrednjega dobavališča na Dunaju monopolni saharin v dosedanji skrčeni izmeri (okoli 140 stekleničic na teden vsaka lekarna) more od>Jaiati saharin samo osebam, ki se:J Prošnja Iz železnlčarsklh krogov. NaiTi ; železničarjem gre po enkrat na leto' službena obleka. Pred vojno smo jo tudi vedno dobivali. Ves čas vojne pa nismo nič dobili razun par kronic v nadomestilo, za katere pa ob sedanjih razmerah nismo mogli nič kupiti. Kar smo imeli od poprej, je že zdavno raztrgano. In tako nimamo danes faktično nič več, da bi deli nase za shižfoo. Proskno torej upravo državnih železnic, naj nujno ukrene potrebno. da dobimo obleko, ki naim gre, ker go5I vendar ne moremo opravljati službe. Ta naša prošnja ni oprta samo na našo pravico, am^ak jej treba ustreči tudi v ii eresu službe ?r» službenega ugleda. Saj smo že taki, da nns je sram pred ljudmi. — Več železničarjev. O, ta cenzura. Cenzura v Zadru je zasedla v »Narodnem listu« ves govor nosu* ica Biankinija, ki ga ie imel v poslanski zbornici dne 16. t. m. in v katerem sc je bavil z dogodki, ki jih ie preživela Dalmacija na začetku vojne. Ta zaplemba je tem čudneja, ker ta govor ni bil priobči n samo v stenografičnem zapisniku državnega zbora, ampak tudi v »Obzoru« v celoti. »NaroCni list vzklika: »Vidi se po tem, da se v Dalmaciji v izjemnem času postopa — naj izjem ne je! Cim se zon-et snide poslanska zbornica, jej bo v prvo dolžnost, da se zagotovi svoboda časopisja; ker brez te ne more biti ne kontrole javnosti, ne ustavnega življenja.« | ZIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU j m hahrcsso ?egai d. Marta lena. - Lasisa 3 Gelniika glavnica K 89,000.000. — Res. zm.kl. 25,000.000. I fevrlsje l okilnc yss bactns ia najilsUne teisakcije. I UrsifEna ora od >-1 pop« —| izkažejo, da imajo sladkorno bolezen. Ka- nm HALI OGLASI:: tud v večji izmeri lahko oddajal občinstvu kor liitro se dobava saharina zveča, se bo!J* ali ra podlagi izkaznic alf na kak drug način, kakor pač tozaiiev.no odrede oblasti. Obvezno cepljenje kozle. V času cd 6. do 11. t. m. S1* bo vršilo obvezro cepljenje \h nad in le preradi — če ne gre j kožic po raslednjem redu: V ponddjek, 6. 1 o ii/tako hitro, kakor bi mi želeli, t. m., ob 8 dop. v ljudski Soli v ul. Madon-, sn pričakovali — padamo iz l na del Mare 11. /a riva Tegetthoff, ul. Fondov in vidimo vse črno T>re»* seboi. tanone, lihe štev ul. Annunziara, ul. Sunita, ul. S. Gmrgio, piazza I.ipsia, u!. SS. A* a rt ri, ul. Cavana in v ljudski šoli ustanove bar. Morpurgo, viale Tartini 4 za ul. Lloyd; isti dan ob 4 pop. v ljudski šeli v ul. Ma-donna del Mare 11 za ul. L zzaretto vecchlo in v ljudski ?o!i ustanove ba *. Morpurgo, viale Ta:t ni 4 za passeggio S. Andrea, ul. Broletto št. 1 , ul. Ca I vola; v torek, 7. t. m., ob 8. dop. v 1^110ski šoli v ul. Madonna del M re 11 za ul. Madonna del Mare, u'. Bastione, ul. del'a Valle, piazza della Val'e, ul. B Mareello, ul. V. Col >r.m, i l. G. Štampa 1 i:i v ljudski šoli ustanove bar. Morpurgo,! viale Tartini 4 za ul. Aldo A'anuzio, ul j Me Cvi, ul. S. M^rco 27- 47—42—44. i?ti dan ob 4. pop. v ljudski šoli v ul. Madonna del Mare 11 za ul. S Lucia, Pirzzet'n S. kjer bi bila previdnost nofrehna V Lucia, ul. Crociferi. ul. Armem, ul. Fabbri, . . .. se razvncmljemo m preradi ohlaia-i o: preradi plavamo v oblakih visokose- naKov m \'e znamo ohranjati duševnega ravnotežja — ne v časih, ki se nam zde ugodni, ne v ki nam prinašajo nerazveselji. a iz,- nad jenja. Posebno to pogreško ima-: (\ da smo prenagljeni tako v obsojanju 1- r,\ r v hvali, ker se le preveč udaiamo vtisom. Preradi smo nezaupljivi in ; oradi zaupa*no. Ali preveliki optimisti, ; v či ii pesimisti. Preradi se lajamo za-Vi:;ati ' > videzu. Kno in drugo ie hudo >. ki more donnšati veliko škode, ker n iemlie hladno razsodnost za ubiranje .vili poti. Ali kvarimo s svojim pesi-/r.i m na važnih mestih dispozicije, ki / { na Vr T. m računajo po 4 stot. booodo. Uuio« tiskana btMd« M računajo enk at raČ. — Najmanjša : pristojbina snaia 40 atokink. : OD □□ {r-^Hff rrost vojuščine za eno leto. vešč 'lo-ist'Jiim venskeea, hrvatskega in italijanskega, delom t tudi c« mrkega jezika išče službe, če mogoče pisarn .^ki slu^a ali kaj si Čnega. Vprašati je v ut Poizo at 16, IL pri družiui Petoič 1272 se xiah;.ja na Ko/iui pri št. Francu Dobrila 2 Gostilni arji Mtm vina in odjemalci v nu borite prepričani da vdobite najb lj izvrstno \iuo po zmernih conah proti vsaki konkurenci. 3082 kupu e vedno praš Če in te le* a 12'0 rffinlfO Odda te meblirana soba s hrano Lu uljullbi pri sloven-ki družini po zmerni coni ; na razpolago tudi glasovir. Pojasnila ustme-no ali piameno daje tobakarna Gržina Trsl-Kojan. 3C8i takile vsake vrste kupuje Jakob Margon. Via Soiitario 21 (pri mestni bolnišnici). 1. 53 Prežam sedlarsko orodje, barve, kolesa itd, Trbt, Via dell Olmo 6, Gras-i. 1250 !i iro^rli s pametnim postonaniem ko- oj; b r' i ud izrabiti svoji stvari v pri los. ali p « slepo z?»i»pf ivostio preveč ve rujemo, j ; ebna. V naT-1 r/avi se pripravljajo velike izpre-1 Tube. ki nam ne bodo na škodo, ako se 1 isto znali izo ribati obeh označenih po-• ' • Pri tem pa nc smemo pozabljati. d « ' v remeir-be m pride io tolrko po dobri \ i;i in želii izvestmh činiteHev, ki so na- do c Krmni ii !i. Izpremembe piazzn C orn.iia Romara in ljudski šeli usta-r.o-.e bar. Morpurgo, viale Tartini 4 za ul. Ofii iti, ul. Rampa, ul. Schidpparelli, viale Tanini, Porto franco Fran^esco Gi s?ppe 1.; v sredo, 8. t. m., ob 8. do;\ v ljudski šoli tvrdki v ul. Madonna del M ire 11 za ul. Cereria Cir;--:. cunje, pokrivala, stare čevlja, vrvi, in preproga. Trst, Via dell Olmo G. 1249 Cnniiius-Hotes taj bolj praktična bel. žnica v šestih jezikih: nemški, la djarski, slovenski, češki, poljski in italijanski, s 10 beležnico ae bo zamogel vsak razumeti z ljudmi gornjih jezikov. Cena K 1.20. Pre preda jalc? dob jo 2-'.°0 popusta. Nsroča ae edinole pri " " J. Štoka, Trst. violino piccolo 19. 12<>3 V Ja 4 »e m ul. S. Mi. h le, lihe štev. in v ljudski šoli v ul. Giotto .a ul. Michelangelo Buonarotti. scala S. Lui^i, campo S. Lu gi, seala Mai-rati, ul. Palladio, ui Petrnrca, ul. Pieeolomi-ni, ul. Pindemor.te 1-3; isti dan ob 4 pop. f.!< m Ni i r*> 7 I "p * o ki nai treba. tla sir > neprevidn ; trmogTa\ i črmvcr^Ji. toda tu d io zaupljivi ne volj izkuše rt! Bodimo narjl! !-:ava. Od kompetentne strani smo na-naj izjavimo, da notica v vče-'■iiiic n iizdaniu pod naslovom »1! fondo va. Trž tev c( 1 pnlir' ") ]••) siii dogodkov. Naravna posle-'jmu ie. da nam tudi ti činitelji nc > več iz očesa v oko tis-ih prejšnjih •mrazov. Celo zelo prijazni se nam ........ . . . , „ ,t m govore tu ii gospoda na Dunaju | v ljudski šoli v ul Madorna del - Mare 11 rotne hr< ie To.'o to n? ne za 1:1 Gdlenul. Fulvio Ttsti, ul. ligor, r? Iv j nr^več zaunJnvi Cappello in v I udski šo'i v ul. Giotto r* « Ijvalo doMe? r vt imo I 23 ul- Acque; v četrtes 9. t. m. ob 8 dop. ii !e fd" zirnein vse * dVo- iu ljudski šoli v u'. Madonna del Mare 11 voit viti za Bu lo, ul. Ćori*, ul. B lpoggio, ul nepre- Decker, ul. .Montfort, ul. Massimiiiana, ul. ii o biti irnamo ^aPuano» šalita .V ot-tane II i in v Ijudsk' šoli Tc Tiii naTii b •' o k a' ž * - v za u!> Bachi, Porticl Ch ozza, ul. ii i. hladni in previdni ra-!c,li?z^^sti dai? ,ol?I4 P°P- v ljudski šoli v ul. Madonna del .Mare 11 7a campo Mar- zio, ul. G. Ce-are, ri\a Grimula, piazza Giuseppina. ul. tron mo sali a Pi omontorio, andr. S. Eufem a, aadr. S Jecla, molo Te-resa, 11. Htl^o and, ul Hofer, l1. Lissa in v ljudski š ii v ul. G otio ia ui. i a neto, ul. Gi -'to, ul. Gelsi, ul. Padi:ina: v petek, 10. t. ni, ob 8 doo. v ljudski šoli v ul. M a onna del mare 11 za • I. Giusiineil«, ul. S. Daniels, ul. de Fin, ul. S. Vito, ul. Cenza, ul. Žamboni in v liud>ki šoli v ul. Gi > to za ul. Torrente 2-28 1-29, ul. Toro, u*. S. Za cari^, ui. Cr eiera, u'. Dobi-t, ul. Donizet . pia/.za S. pjancesco d'Assisi; isti dan (b 4 pop. v ljudski šoli pri Sv. Vilu za ul. Alice. ul. Beilosguardo, vic lo deile Bo - o.', ul. S. Vito, vicolo d-lle Ville, ul. Bv sen^hi, ul. Carpaccio, ul. De Amicis in v Itudi -1 soli v ul. Giotto za ul. Stadion ; v s b to, 11. t. in ob 8 dop. v ljudski šoli pr Sv. Vidu za ul. Carli ul. Segantmi. ul. iV.uzio, ul. Navali in v ljudski šoli v ul. Kos-ini za ul. Rossini; isti tian ob 4 pop. v ljudski šo i pii tiv. Vidu za ul. Franca, ui. S. Giustir.a, largo Promontorio, ul l e-ino a, u . R »manin ul. Murat in v ljudski oli v u1. R- ssini z - ul. S. Anast&sio. ul. učiteljica podučuje z gotovim uapehom po najhitreji in najlažji meiodi otroke in odrasle (gospe, gospodične in po-- j > >dej nemško in slo^en^ko na svojem domu po ?»nerni ce-ii. Informacije od 1—8. Ulica Chiozza 27 III. n. II. fctopaice zadaj na dvorišču vr. 8 Al Prašiče in teleta kupuje vedno Trst. kotel 1261 Slsinnate čsuile (šslne). reitili<; p ;v intencii vsebini in slo£cu ne od^o-m našega političnega vod- Slav. ob<^in-st u iu go-p. trgvj-. cein 5 riporočam sianm./a čevlje in slamnate p jl/lnte za v čevlje, katere seru zuče1 izdelo a^i, ta o da vsaki zahtevi lahko n podira. K* rje d-.i^T. obutev 'ako draga, bodtj ta ma osebe, ki imajo oj-ruviio v sobah, dobro došla Naj vsak poskusi, f r nc Cenr. tovarna slamnikov v Stotu. {o^ta Domžale pri Ljubljani. 3703 Tiskarna „Edinost44 v Trstu vpisana zadruga z neomejenim poroštvom --PDCjU =*=- VABILO ki kakor ž^ a roistn: N C i II o-O i1 ki iron-ti tc i darove. I i;-) na raz-n 1 G:ie nboie rbovalni odsek prire- ;r'e-1 na be vo-v to :ih tr- roaoiii ce: ' vojašJkili donii pri katerih d» " »>ki odbor je dal as- 10.000 K. V krojil lis t Vii vb. !a za to ni-j vsefci'je obenem zn va'oj ni na so:i\i fronti, zelo ve-Tvr.ka Ociiler je poslala dome 2.000 dobitkov, ki, Tatno c c no. Haniski odbori c do vštetega 8. t. in. vsak 1 ečer v Llovdovi palači. Skrb zi 1 rža^ke vejne sTroie. 1-na naj-j \a"nejših nalog vojne oskrbe, skrb za si-r te padlili v vt>ir!;. je po iii'cijaiivi eksce-lence, baronice Fries-Skene, ki že ol pri- j prebi v; rili, ki vojaka V) za..imanje, za tri vojaške predstavljajo zi ffi rn I V poslopju mestnega gledališča (Vhod ul. S. Cario št. 2, I. ti.) g S eeeeBEeeseeBeeBeeBeesfiesee^e^esGe Vstopnina K 1.— Naročnina za trajanje razstave K 10.- Uslanov'Jeno I. 1SS3. Mimm pokora Ustanovljeno 1. 1893- y UMim registrovana zadruga z omejenim jamstvom dovoljuje članom psso? >3 proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. Vr« m , se posojila v 7'/t, 15 ali 22'/, letih v odsekih ali p^« v , oljuonih dogovorjenih oorokl i. Kdo- želi posojila, naj se obrne na pisarno v LJubljani, Kongresni Srg Stev. 19, ki daje vs- potrebna pojasnila Zadruga »prejela tudi hranilno vloge in Jih obrestuje po 4V47o r ruStveno lastno premoženje zna$a koncem leta 1915 519.34S 40 K. — Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15 615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6.0n9.850 K i / t ) toplo priroro-amo za čtivo. Tržaška organizacija je tako sijajna, da služi tozadevno dru^kn mestom za vzor; poslala j je prvo leto svojega obstoja 20<) vojnih' * to t v svrho okrepčanja v An car a no pri Koj.ru in razdelila med nie mncjgo čevelj in ' hK ei!. Naj omenrmo, da šteje seiaj r-rga:;izacija 1^5 oskrbnic. 27 ustanovni-kov. 7.i ch's,.frtnih č!a:iov in le 267 pod-pornlij člaimv. I en*,!, ) govori več Tržaška posojilnica in hranilnica C C r«9litrtv9na zadruga s om«|«nlm poroštvom TRST - Piazza eMla Casarma S«. 2, I. nad. - TRST |v lastni MSi) vhod p« glavnih stopnjicah. POSOJILA DAJE u vknjižbo 5 »/« ria menice po G*/# u zastave in amortizacijo a daljšo dobo po dogovora kakor HRANILNE VLOGE trn tudi al v4 in iih obrestuj« po 4^ -S« VcOe staloc vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. 4awk ptofnj« h««4 mm. — Vlaga ta Ub'co pm ta j kroae. — ODDAJA DOMACC NABIRALNIKE) HRANILNE PUŠtCE.) Poštno hranilo i fini račun 16.lX>4. TCLKFON SL 952 Ina varnostno celico (sare đeposits) za shrambo vrednostnih listin, dokuineatot in rainih dragih vrednot, popolnoma varno proti nlotnu i o poiara. nr^jeno po najnovejšem načinu ter ie oddaia strankam r najem pO najnižjih conah. STANJI VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON. Iia&s m: nI 9 ii 12 it?, ia »13 ia 5 m vsak lilaiii i ii ardiik mm Ml Stran IV. »EDINOST« štev. 215. V Trstu, dne 5. avgusta 1917. slo tu. otr še pr ju ž Pod Proč z besedo »Jugoslovani«! Prejeli smo: V zadnjem času, posebno pa odkar je stopilo južno-slovansko vprašanje v ospredje, ni dnevna, da bi ne bila beseda »Jugoslovani« tisočkrat izgovorjena in napisala. Ne pomislimo« pa, ali je pravilno rabiti v slovenščini to besedo, ali ne. V »Uubbanskern Zvonu« je bil lansko leto v listku obširen članek, čigar avtor je odločne« nastopil proti besedi »Jugoslovani« in okazal. da je edino pravilno rabiti izraz južni Slovani. — Po oni temeljiti razpravi ;e Hilo pričakovati, da bodo Slovenci pustili to besedo in rabili pravilno, vendar se to ni ignlhL Beseda Jugoslo-va ; i še vedno sov'ri po na^ li listih. — P »-ne-i s:no jo iz čepkih listov, ki rabijo do>i-:: io besedo »Jfiios ki pa so k> prikrojili po nemški beseJi »Siidsla-Ui dovoliuje Cehom njihova slovnica i ko sestavIjanie besed, tega ne vein, na-a slovnica pa nam prepoveduj; se-s'- -,:ati besede iz dveh samostalnikov. Z; o \o se tudi morale take slovenske sestav1 jenke, ki so se svojeas rabile, a akni ti iz našega jezika v skorajšnje po-; . o . ivor« se je mora- la umekniii — postaji, mirodvor* —pokopališča, ^nirozov — bakljadi ah obno-;:>.' »Časopise — časniku ali listu, Ud. -V za injem času iiMin|n> take spal e- d '« i« in le redko jih zasledimo v naših • . ■■ D idanes že ne pride nobenemu več ra misel, da bi rabil besedo časopis-nnV n unesto časnikar. — Nas jezik se -si 'in take nepravilne besede izginjajo. Nasprotno pa prihaja beseda »Jugoslovani« boli in bolj v rabo, in to ponajvec vslc, krivce naših listov. Pri -Edinosti« opažamo da rabi uredništvo dosledno južni Slovani v dopisih (izven uredništva) pa je č: :i skoro vedno le »Jngoslovam«. Drugi iski H ti P'šcjo zdaj tako. ađaj drugače. Nekateri pa dosledno napačno. Čemu ? Čemu abiti po f mttf načinu pri-kr-.ici-o besedo? Saj pišemo in g vorimo \ i le ^j'.-ernt Slovaki in ne »Severo-Bodimo dosledni tedai ;n pfšimo l': : :žni Slovani. Skrajni čas je, - a se ■ mo te Nemcih d;šeec skovanke, r : ; se ora uveljavi in ukorenim. — • 2 nemškimi skovankami, mi smo ..j Slovani. ki cenimo svoj lepi Jezik! >«ramn > t nemškucarskega »Stajica«. ' eni naslovom beleži tudi socijahio-dčj »kratičn: • Naprej* drznost vseh dr-zpr ^ii. s ka-ero se je par soodnještajerskih Nei cev in r.emškutarjev predstavilo celo v i ^mi pi anii kot velika slovenska straaUa, ki ftefe stotis »6e pristašev. »Na-pre pripominja: Smešna in /kostna je la . va oiv-nem. Smešna, ker govori Li .':*rt o surtisočih, pa morda nima niti st.# pristašev in še tisti so zapeljani. Za-ios:.ia zat.i, ker tako poivarja pravo razpoloženje med spodnieštajerskimi Slovenci. — O. ta Ornig in ta Linhart! Ti d vrlini ste — stotisoči. ta dva moža sta velika slovenska stranka*! O županu Ornimi« par besed. Njegovo ime je spoje-ji » z neštetinu krivicami na skodo^ ta-nid iiih Slovencev, izgredi in uličnimi napa.j i, in s — pljunki, ki so jih n-jegovi nri-S!wši bruhali ra slovenske ženske povodom skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v P nji! Njegovo ime je spojeno z mu-čcnistviMit, ki je je moral tik pred Svojim odhodom (Kri orožje pretrpeti tisti dr. Tone Gosak, odvetnik v Ptuju, ki je, zv . to ?/.["«»! nje vaje svoio vojaško in doli. ; iiisko dolžnost, prelil kri za svojo iJo-ii Ox ino in prešel ko* težko ranjen in ^ po ce iu odlikovan nadporoenik v italijan-•>l»o .ietnistvo. Niti v takem, za domovino toli . elikem .lasu iu odnehala narodna in I oh vična pobesnel ost Orniga i:i njegovih! To zadoščaj v karakteristiko tega nem-Sku irskega mogotca, te — polovice »velike slovenske stranke na Spodnještajcr-sKcn . — In Linhart! Da bomo razumeli vso drznost, s katero se ta človek celo v kabinetni pisani; predstavlja kot^preri-a elj slovenskega naroda na Štajerskem. treba vedeti, kako je ta mož iz-rretr.imal svoje politično »uverjenje«, kakor ; /e bila — služba. Nekdaj je bil član uredništva »Slov. Naroda«, kjer pa so g;;, čim st> izpoznaJi njegove kvalitete, z vso naglico odslovili! Korl je imel službico, pa jo ie zgubil! Na to je ladjica i*jeR<»vega življenja zavzela kurz proti 1 rMu. Tu je bil velik — socijalen demo-kr. '! Grmel je na oiru, deinonstrujoč sv. ;e pristno soc i jal nedemokratično miš-Henjc s prav nečedno vrzeljo na svojih hlačah v o/.adju telesa, in pa ovratnikom, ki že tedne ni videl perice! S tem je hotel 'mpomrati delavcem!! Ali tudi tu so izpoznali in Korl Je drugo službico zgubil. Pot ga ie zanesla na to na Spodn}e Štajersko med — nemškutarje, za katere rde!nje še danes ne icTz vnemo, ampak tudi s polnim svojim--prepričanjem. Taka sta moža, ki tvorita »veliko slovensko stranko na Spodnje Štajerskem«, si usjjata besedo v imenu naroda na Spodnještajer-skem ter prirejata demonstracije proti njega legitimnim zastopnikom. Ali ni to nesramnost nad vse nesramnosti?!! Soveda je! Zato je tem pomembneje, da $e socijalnodemokratično glasilo tako po-ž.eno okrtačilo tega Korlna. Promet zasebnih vofriopoStnih zavitkov na vojnopoštne t:ra»^c 235. 363, 377, 422, 424. 631 in MO je ustavljen. Vojaški pogreb. V tukajšnji pomožni in kontumačni bolnišnici Rdečega križa sta 3. t. m. umrla pešec nekega pešpolka Ni-trofin Ono in pešec 97. pešpolka Anton Montanič. Pogreb se bo vršil danes, 5. t. m., ob 4 popoidne iz omenjene bolnišnice ia vojaško pokopališče. * »Naivna vprašanja«. — »Rundschau« vprašuje: Kdaj se vendar naučno ministrstvo odloči za to, »da bo odločno zahtevalo od vojaške uprave, da izprazni šolska poslopja m da se uvede zopet reden Šolski pouk? Današnje razmere v Šolstvu so r,^ravinost neoptsne, zanemarjanje otTok je ved-no huje. Pri tem je sedanja poraba šolskih poslopij popolnoma razcepljena, o izkoriščanju prostora ni kega govora in je le trma, ali pa strah pred izpremembami, ako se noče odnehati oi sedaj izvajanega zistema. — Kdaj bo konec nemarnega gospodarstva pri pre-skrbovaniu beguncev z živili? V posameznih krajih in taborih begunci gladuje-jo, dočim so domačini še na dobrem; v drugih pa se domačinom vse odjemlje, dočim se fanovithn beguncem preoei dobro goJi Kje sta tu enakomeren red in pravično razdeljevanje? Ali naj res obujamo in breznadno gledamo na to biro-kratično nesposobnost? Ali se uradni »ši-mei-< res ne more ničesar naučiti?! Mestna zastavljalnica. V ponedeljek, 6. avgusta, se bodo od 9Vz dop. do 1 pop. in od 3* 2 do 6 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca novembra leta 1915. na rdeče listke serije 138 in sicer od št. 21.401 do št. 24.400. Karakteristično za frankovce. Hrvatski listi javljajo, da hočejo prosluli bivši ban Pavel Rauch in nekaj njegovih pristašev — madjaronov izdajati nov list, svoje glasilo »Novine«, ter so doznali, da urednik novemu listu ima postati Szlavik, dosedanji sotrudnik pri — frankovsKi »Hrvatski«. Zopet en izgled, kako blizu je često iz vesten radikalizem — nasprotnim namenom in programom. Kdo ve kaj? Ivan Kogoj in njegova žena Ana sta pred letom dni odšla iz Bilj pri Gorici v Kočevje na Kranjskem. Kje se nahajata sedai, ni znano. Kdor bi vedel za njuno bivališče, naj sporoči to njunemu sinu Antonu Kogoju v Trstu. Pendice Scorcola št. 399. Faletiii 7hor dunajske dvorne opere, ki je prispel v Trst pod vodstvom prvega mimika c. kr. dvorne opere, gospoda Karla Godlevvskcga, je priredil snoči v Poli-teama Rossetti prvo baletno predstavo. Mnogoštevilno občinstvo je burno odobravalo vse z izretano veščino izvajane 'r>čke. Danes, v nedeljo, se ob SV2 zvečer onovi predstava. Vstopnice so v >pred-prodaii ia Borznem trgu št. 11 od 11 dop. •o 1 pc p. in od 4 do 6 -pop. Cene: vstoj>-iiina v leče m priiličje K 1"—, lože v pri-tličj« K 20'— . lože v T. redu K 15*—, orkestrski in ]parketni se» eži K 2'—, galerija 5fi vin. Predstave se vrše v vojne dobrodelne namene. Iz Sežane. Šesto vojno posojilo v zvezi ; zavarovanjem potom c. kr. avstrijskega sklada za vojaške vdove in sirote so sežanskem pol tičncm okraju doslej podpisal- in sicer v sežanski občini: po 4000 K: žnpnik Šiifrer, Ivan, Pa\imadi Štefan, Paximadi Marija, Paximadi Jurij: po ?000 K: dr. Munih Josip, Ferfila Zora. Fcrfila Milka, Pišot Ivan, Amt Nežika. Bavdaž Krista, Sauli Anton; po 1000 K: Bek ar Anton, Bekar Josip, Bek ar O ikar, Bekar Klara, Skok Marjeta, Bekar Milan, Bekar Leopold, Bekar Ana, Amf Adela, A.mf Miitka, Perhavec Zora. Pregelj Milka. Bizjak Marija, Mlač Marija, Pirjev-ec Marija, Jurca Jožefa, Uržek Rozahja, Ba-i- Jer Jožefa, Grimminger Hermina, An-iončič Ivana, Lemut Franc, Štrekelj Mihael, Fritsch Wily, BenčLna Franja. Str-nad Marija, Kariž Ana, Parapot Marija, Pirjevec Francka, Zupan Ivan, Ferfolja Marija, Ocvirk Leopolda. 1 uršie Hermina. Peternel Jožefa, Bekar Franc, Pregelj Franc, Ortar Marija, Ortar Mery, Ortar Marija. Pirjevec Antonija, Bavi.až Jožef, Bavdaž Jožef, Bavdaž Jožef. Mržek An-Irei, Zabric Alojzij, Zabrie Karolina, Za-hric Antonija, Vidrih Paul. Renčelj Ivan, Sommer Ivan. DAROVI. Za podružnico CMD v Barkovljah je daroval gosp. Jakolb Tavčar, trgovec v i rstu. K 20. Srčna hvala. Deželnemu uradu c. 'kr. avstr. vojaškega vdovskega in sirotmskega sklada ter za varstvo otrok in mladinsko oskrbo na Primorskem so '^ošli naslednji darovi: Baronica Katarina Ralli K podružnica Splošne depozit ne banke K KHKl; Naviga-zione Libera Triestina K 3000; ravmatelj Hoktor Pollich K 500; dr. Amt>ld Frigvcs-sy K 500; okrajna hranilnica in posojini-ca v Sežani K 100; Fani m dr. Filip Brun-ner K 1000. Ob zaključku otroške veselice otr. vrtca v Vrdelci so darovali sledeči gg.: Angela Jurkič 2 K, okr. šols. nadzornik Ivan Nc-kerman 2 K, M. Prelc K 1'60, Tosi 80 vin., Blažič 60 vin.,- Merhar 2 K. Fabris 80 vin., M. Godina 20 vin., N. N. K 1'80, N. N. K 1*80, N. N. 1 K, g. Miljavec 1 K, Ivanka Josipovič 1 K. Vsem darovalcem se vodstvo najiskreneje zahvaljuje zlasti narodnemu vojaku iz zaledja za poslanih 30 K ter gospodu Ferfoifu za podarjeno vino, m gospodu J. Perhavcu za malino-vec, s katerim smo zamogli naše malčke pogostiti. Še enkrat vsem, tudi v imenu malih srčna hvala. Podružnici CMD v Rojanu so došli nastopni darovi: ker sta prišla brata Josip in Dragotin Bande! iz daljnih krajev na dopust, se je nabralo v veseli družbi v gostilni rojanskega konsumnega društva 12 kron m sicer so darovali gg. Mislej Josip 5 K; Peter m Ivan Negro, Just Pahor po 1 K; Josip in Dragotm Baradel po 2 K; V proslavo godu gospice Anice Fer-lugove so na predvečer darovali: gg. Pe-gan 5 K, Matija Lavrenčič 3 K, Marica Jesih, Podeornik, Josip Mislej in gospica Anica po 2 K, Schvveiizer K 1, in vrla naša gostilničarka 3 K. Skupaj 20 K. Gospa Ferlugova daruje 10 K iz veselja, da je prišel nje sin po dolgem času domov na dopust, ni sinko sam je dodal še 2 K. G. dr. Perničič daruje K 10 na čast Boroevicu. Iz nabiralnika v konsumnem društvu K 1470. Vsem srčna hvala s željo, da bi vrli darovalci našli mnogo posnemovalcev! PrlporeiBiivs t^dke. Trgovina jestv n IVAN BIDOVEC, Trst, ni. Oauii-anile 13 (frg Ponterossoi. Ima v zalogi: kondenziramo mleko, čokolado kavini nadomestek, rajt marmelado, para iižno ktmsvrvo, kocke za julio. žcof. sardine ter r..zu vrstne konserve — Pr -tni Janie ka rum, konjak Marty. \ermouth, višujevec ter več vrst mineralnih vod, vse po zLTKOV A.N A LIVARNI CA OSVALDKLLA. Via Meda 2C. Izdelovanja in poprava strojef »n njo-toijev. ProfaCani. _9'.»1 Uublianski kreditna " = Podružnica v Trstu = Ulico Caserma 11. Uradne ure od 9-1. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. 910*3 no Knjižice obrestuje 4 % netto VlGge na tekoči in žlro-račun nclijalje po flo$ocoru. - Obavlja nakazila vojnim uletnlko^i.---- n Poslovalnica e. kr. ras^@dns Zlatarnica ^ G. Pino v Trstu se Je preselila na Corso St 15 v bivšo zlatarnico O. Zercow1tz & Flsllo. Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. \m\ s in Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta : slike v barvah, fotosehizzi. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — □ □ □ □ u a a p a B rd Knjigoveznica PIETHO PIPPAN. Tr-t, ulica Valdirivo 19. Arti stična veza- a. Žepni koledarji lastnega izdelova-nja. Vp:sniki ^registri) posebnega sistema. 207 Majolične peči in štedilniki M ZEPPAR, nI. fe. Giovanni 6 in 12. Najboljša iz le-lovanja in najpopolnejša rr-ta. Ceue zmer 102 Hotel Continenlal Trs*, nlica Saa Kicolft št. "25 (blizu Corsaf. Prenočišče za vojake. Dvigalo. Cene zmerne. Po-trežba točna. IiK) ttoiol fin restavracija METROPOLE Trst. ulica S. Nicoid 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost Milil Papir. TKLIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirna-; tih rečic lastne tovarne — Vulčki raz ih barv . in velikosti Cene znjerne — Gastone Dollinar, ; Trst. Via dei GelsT IG. _ -256 cj = ^aaaocTiECDDaaooscaacapanaccDnn ua----na □ a □ D n □ □ □ a a a □ a □ n n □□□□□nn to'zrjnDnannanrjFnananacDL n3 § IV3N K3ŽE — 'rrsi 8 □ Pi3zza San Giovanni 1. ^ □ kuhinjskih in kletarskih potreb- □ ^ LuiU^ll ščin od lesa in pletenin, škafov. ^ 9 brent, ćebrov in kad, sodčekov, lopat, re- g □ šet, sit in vsakovrstnih koSev, jerbasev In ^ ♦ metel ter mnogo drugih v to stroko spa- □ g dajoćih predmetov. — PRIPOROČA svojo ♦ ^ trgovino s kukinjsko posodo v^ake vrste ^ U bodi od porcelane, zemlje, emaiia, kos?- P ž tarja ali cinka, nadalje pasamantorje, k!rtk^ ^ + Itd Za gostilničarje pipe, kroglje, sesalje > □ In stekleno posodo za vino I. t. d. i t. d. □ Šivalni sttoji. DEI.NIŠKO DRUŠTVO ŠIVALNIH STROJEV SINGER, Trst. Cor-o 20. Prod-ja šivalnih strojev in vseh pritiklin 1'elavnica popravljanje. 2"»S „Salone Edison" Trst, Vojaški trg (Piazza Ca-erma) Palača Via-nello. Naj priljubljeni kinematograf tržaškega občinstva, kjer se predstavljajo najboljši gledališki films. 211 Domska krojačnica A. RIEGER, Trst. ulica Torrente šr 30, I. nadst Izdeluje vsakovrstne obleke po ^n^leškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, blu/.e za gledališče itd. <^ene zmerne. 337 Nepremočljivi plašči. LEOPOLD HAAS, Trst, Coieo 2 in via Barriera vecchia 10. Bogata izbera vojaških plaščev od K 20 — naprej. 257 |estvine na debelo. Bogata izbera vsakovrstnih jest vin; proda na debelo RUGG ERO GAMBEL t Trstu, nlica delle Acque vegal ulice Coroaoo. 244 Pasi za prenos in platno za jadra- LCIGI Zt'Cl'LIN, odlikovana tovarna za-rinjal in asfaltov. Rojan šrev. 2. Urad nlica Ghe-a 3. specijaliteta: zastori za gostilne, kavarna, pit) la-jalne itd. 232 Brivnica .A 11 a Violetta", Trst, ulic* Torrente št. 30. Točna higijenična postrežba. — Y»dja F. Renčič. 722 \ Josip stručke! Tni, vogal Wo Marto Teresa-S. Caterloi | i\ovi dohodi volnenega blaga za moške in za ženske obleke, svilenina, etamine, $ batist gladek in čipkast Čipke za obleke kakor tadi bogata izbira okraskov in ovratnikov L t d. i L d. t vsaki veter m & i ob 97» t» l velika variita pžii WW Vstopnina K lm— • i ZOBOZDRAVNS^ Dr. J. Č^rrnak v Trstu, ul. Posta vecchia 12, vogal ulice dslla Posle. Izdiranje zabov br az :-: bolečine. s-; Plombiranja, UMETNI ZOB Veliko skladište klobukov dežnikov, belih in pisanih srajc, platna Zemnih robcem moških nogavic Itd. Ittd. K. Cvsnkel Trst Corso 211 Cene zmerne. « trgovina. Postrežba točna. ■ Narodna trgovina. ^ Zsvarovsina zs 'rjga v Ja r^fcu, je edina do-maša zavarovainka cdco Ustanovljena 18S4 leta. CENTRALA: Zagreb, v lastni palači, voga' Marovsks in Preradovičave niice. Podružnica v Trstu, ul. lo 1, IB. iiiibm" t \ n i \ m i w i i a Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: I. Proti požarnim škodam. 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb, toVaren). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodaja I niške ga blaga, gozpodarskih strojev itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) II. Zavarovanje steklenih šip, III. Na ilvlienje. 1. Redna zavarovanja. a) Zavarovanje glavnic za slučaj doživijcnja In smrti. b) „ dote c) „ življenske rente. 2. Ljudska zavarovanja na male glavnice brez zdrav« niškega pregleda. Zavodovo imetje:.................K 4,429.578*98 Izplačane odškodnine ............... . K 7,362.159*63 Hranilne vloge sprejem, od vs kega tudi če ni od zadruge, in jih obre-^ 11 #1 večje 7.ee«k® po do-»tuje [ o |4 jo govora. Trgovcem . „ Trgov«._ otvaj-j. čekov., imčur.e s dnevnim obresto- vaojem. Rontnl davok plataja j Vl.ga se lakko po eno krono. fcitM-trailBifti ntn 75J71 IEUFM 16-li Trgoosko-obrtno zadrugo v Trsta zadruga z Monejenim Jamstvom nilco S. Fraoceso itev. 20, IL nastropje « m listo „Eflinojt" Posojila daj® na osebni kredit io na sestavo proti plačilu po dogovora. (Jradne ure: vsak dan za stranke od 8 predp. do 1 popoldne. Priporoča male hranilne skrinjice, ki so posebno primerne za družine. JADRANSKA BANKA Trst, Via Cassa di Ris^armb štv. 5 (Lastno poslopje) Kapital in rezerva K 'm KapitaB In rezerva K 13,200.000.— FIUJALKE: Dunaj Tegetkolstraist 7-9f Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Spit, Šibenik, Zadar. KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije. zastavna pfo.-na, prijoritete, delnice, srečke Ud. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v Javnih skladiščih. SAFE - DEPOS1TS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. ===== MENJALNICA - VLOGE NA KNJIŽICE 31.1. od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiro-račtum po dogovoru. — Akredetivi, čeki in nakaznice ■a vMtu- ie inozemska tržišča. Živahna zveza z Ameriko. Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd brezplačno. St ivbni krediti, rembours-krediii. Krediti proti dokumentom ukrcanja. — Borzna naročila. Inkaso. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. URAONE URE: od 9—1 pop. EIKONT MENIC =