Številka 9 letnik 12 november2006 Ivančna Gorica (domoznanstvo) sp 908(497.4) KLASJE 2006 120060163,9 COBISS s OBČIMA IVANČNA GORICA KNJIŽNICA IVANČNA GORICA CESTA II. GRUPE ODREDOV 17 POŠTNINA PLAČANA PRI 1295 IVANČNA GORICA 1295 IVANČNA GORICA RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040 FAX: 01/7869-045 POPOLNA PONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente... Programi za podjetja in sam. podjetnike... .. .za računovodstvo in trgovino http://www.lamas.si e-mail; lamas@lamas.si LOKALNE VOLITVE 2006 ■ drugi kro tj _ _ n m n/~N n n n n n r-v, __ Uredništvo sporoča, da bo v prihodnji prednovoletni številki Klasja, na voljo prostor za božično-novoletna voščila. Cena voščila je za društva, podjetja in druge organizacije 5.000 tolarjev. Za humanitarne organizacije je objava brezplačna. j ^ I^^TERALHTfll k. PVC OKNA IN VRATA n Pe Novo mesto, tel.: 041/846 034 ia Illteralta d.o.o.. Stegne 21c, Ljubljana 11 tel.: 01/511 16 24, fax: 01/51115 43 Okna Iuteralta omogočajo www.mteralta.si višjo kulturo bivanja! SENČILA Tomaž Oven s.p. Pot v resje 1 GSM: 031/679-079 M IZDELAVA IN MONTAŽA 1295 IVANČNA GORICA Tel,/fax: 01/7878-266 IGNAC CUGEU s.p. Stična 102, Ivanina Gorica tei./iaks: 01/7878 535 95ml 041/7S7 05S 120060163,9 Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, telefon: 781 21 30, fax: 781 21 31, e-mail: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net. Uredniški odbor: Andrej Agnič, odgovorni urednik, Matej Šteh, pomočnik odgovornega urednika, Natalij a Pavlin, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Simon Bregar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Saša Senica (kultura), Nataša Eijavec (gospodinjska stran), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET d.o.o., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu. 9 -—-- Ivančna Gorica, november 2006 kaj menijo... Dogajanje na naših voliščih smo skušali ujeti tudi z nekaterimi in izjavami nekaterih volivcev. Jaka, Stična: »Kandidata, ki sem ga obkrožil, sem izbral, ker ne želim voliti za druge. Upam, da bo odpravil predolge vrste pred zapornicami in uvedel gospodarsko cono.« Jože, Metnaj: »Od izvoljenega kandidata pričakujem, da bo delal dobro za občino in krajevne skupnosti. Upam, da se bo spomnil tudi na obrobne kraje, ki so potrebni obnove. Če sem konkretnejši, lahko povem, daje asfalt med Stično in Metnajem potreben obnove. Sicer pa je bilo obljub veliko; vse ne morejo biti izpolnjene, upam pa, da jih bo čim več.« Olga, Spodnja Draga: »Od kandidata, ki sem mu dala svoj glas, pričakujem dom za starejše občane ter večjo koordinacijo na občini med posameznimi oddelki. Želim si, da bi enkrat stopili skupaj vsi občinski svetniki in naredili nekaj dobrega za ljudi.« Borut Zaje, Muljava: »Predvsem upam, da bodo se bodo držali obljub in načrtov, ki so si jih zastavili. Med prednostne naloge sodijo ureditev cest in križišč, pa tudi nov vrtec je še kako zaželen. Milka, Krka: » Upam, da bodo tisti, ki jih bomo izvolili, čim boljši in da bodo izpolnili čim več obljub, ki so jih dali. Res pa je, da ne bodo mogli uresničiti vseh želja, ki jih občani imamo, tako kot jih do sedaj ni nihče, saj se pojavlja vse več potreb. Volilna udeležba volivcev v občini Ivančna Gorica je bila 56,6-odstotna, saj se je v nedeljo od 11.360 volilnih upravičencev volitev udeležilo 6.434 volivcev. Na ravni celotne Slovenije je bila udeležba nekoliko višja, 58,2-od-stotna. Rezultati županskih volitev so pokazali, da nihče od šestih kandidatov ni prejel potrebne 50 odstotne podpore volivcev. Kandidati so bili uspešni v naslednjem vrstnem redu: 1. Jernej Lampret 47,23% (2.980 glasov), 2. Milena Vrhovec 16,75% (1057 glasov), 3. Magdalena Urbančič 15,72% (992 glasov), 4. Sonja Maravič 8,58% (541 glasov), 5. Petja Mihelič 6,01% (379 glasov), 6. Nikolaj Erjavec 5,71% (360 glasov). V celotni Sloveniji je bila glede na strankarsko pripadnost najuspešnejša stranka SLS z 36-timi izvoljenimi župani, SDS jih ima 16, LDS 10, SD 7, NSi 5 in SNS enega. Pravzaprav so največje število stolčkov zasedli nestrankarski kandidati, saj je bilo v nedeljo izvoljenih kar 45 neodvisnih županov. V petih mestnih občinah od enajstih so volivci mandat zaupali zdajšnjim županom, v petih mestnih občinah bo potreben drugi krog, v največji, mestni občini Ljubljana, pa je bil potreben le en krog. Na slovenski ravni je politična opcija SDS dobila največ občinskih svetnikov (16,67 odstotkov vseh), sledi LDS s 14,95-odstotki, SD z 11,98-odstotki, SLS z 9,43-odstotki, NSi z 6,32-odstotki, DeSUS z 5,24 odstotki,... V občini Ivančna Gorica pa so si 21 mandatov občinskih svetnikov razdelili takole - SDS 9, LDS 3, SLS 3, SD 3, NSi 2, SNS pa je dobila 1 mandat. Glede na prejšnjo razdelitev je največ pridobila SDS (prej 7 sedežev), SD (prej 1 sedež), največ pa je izgubila stranka LDS, ki je število občinskih svetnikov prepolovila (prej 6 sedežev). Prav tako je enega predstavnika v občinskem svetu izgubila stranka NSi, medtem ko sta stranki SNS in SLS ohranili število svojih svetnikov. Vzroke za uspešnost oz. neuspešnost posameznih političnih opcij na volitvah bodo pokazale analize, ki jih bodo opravili strankarski volilni štabi, morda pa bo kakšno njihovo ugotovitev uspelo dobiti tudi naše uredništvo. Franc Fiitz Murgelj volitve v številkah novih svetov krajevnih skupnosti, na katerih bodo izbrani novi predsedniki oz. predsednice krajevnih skupnosti izmed članov krajevnih svetov. Volitve so spremljali: Lojze Grčman, Saša Senica in Matej Steh Lokalne volitve 2006 KAKO SMO VOLILI V drugem krogu volitev za župana naše občine se bosta pomerila Jernej Lampret (SDS) in Milena Vrhovec (SLS). V prvem krogu je Jernej Lampret dobil 47,15, Milena Vrhovec pa 16,79 odstotkov glasov. Novo županjo oz- novega župana bomo dokončno izbrali v nedeljo, 12. novembra. Na sedežu občinske volilne komisije. glasov. Komisija je nato nadaljevala s seštevanjem glasov za člane občinskega sveta, dokončni rezultati pa so bili znani naslednji dan. Na Muljavi smo ujeli tudi dve mali dami - Mio in Tjašo, ki sta še premajhni, da bi volili. Čeprav vesta, da križce pa krožce ni tako težko narisat! Volitve so sicer potekale brez posebnosti. Občinska volilna komisija ni zabeležila nobene kršitve volilnega molka. Nekaj težav je nastalo v zvezi z dobro znanim incidentom v Ambrusu, saj je bil zaradi izrednih razmer onemogočen promet na relaciji Ambrus-Zagradec in sta člana ambruškega volilnega odbora prinesla volilne rezultate na sedež volilne komisije v spremstvu samega komandirja policijske postaje Grosuplje. V poteku volitev je bila odkrita ena napaka, ki pa ni vplivala na regularnost volitev. Volilni odbor na volišču v zagraškem gasilskem domu je namreč prejel preveliko število glasovnic za volitve v občinski svet. Vendar, komisiji je bilo vrnjeno enako število glasovnic. Komisija je pri pregledu in štetju glasovnic ugotovila, da so bile vse glasovnice originalne in daje število veljavnih, neveljavnih in neuporabljenih glasovnic skladno z dejanskim stanjem. Zato je potrdila napako, ki pa ni vplivala na regularnost volitev in končni rezultat. Odločitev o županu za prihodnji štiriletni mandat bo torej padla na mar-tinovo nedeljo, 12. novembra, medtem ko je sestava novega občinskega sveta že znana. Spremenil se bo samo pri enem članu, odvisno od izvolitve enega od dveh županskih kandidatov. Izvoljeni kandidat-ka namreč sprosti eno mesto v občinskemu svetu naslednjemu na listi, na kateri nastopa na volitvah. Prva t.i. konstitutivna seja novega občinskega sveta mora biti sklicana v 30 dneh po dnevu volitev, enako pa velja tudi za prve seje Štiriletni mandat se je hitro iztekel in prišel je čas novih volitev za naše nove in stare predstavnike v občinskem svetu, svetih krajevnih skupnosti in seveda na županskem mestu. Za razliko od zadnjih volitev je bil datum letošnjih postavljen že v oktober, in tako se je 22. oktobra ob 7. uri zjutraj odprlo 47 volišč po naši občini. V 12 krajevnih skupnostih, razdeljenih na tri volilne enote, so volitve potekale normalno. Dobra polovica volilnih upravičencev, ki se je udeležila volitev, je čas za opravilo svoje državljanske pravice izbirala različno, še najbolj se je zdelo, da so ljudje porabili svoj obisk nedeljske maše tudi za obisk volišča; a vsi seveda ne. Na sedežu občinske volilne komisije v sejni sobi Občine so člani komisije ves dan spremljali potek volitev in beležili vmesne podatke o volilni udeležbi. Ob sedmi uri zvečer so posamezni volilni odbori na voliščih zabeležili najprej volilno udeležbo in jo telefonsko sporočili na sedež volilne komisije. Po preštetih glasovih so na sedež telefonsko sporočali tudi rezultate županskih volitev. Pravo beleženje rezultatov je sledilo šele potem, ko so volilni odbori začeli dostavljati zapisnike o izidu volitev po posameznih voliščih volilni komisiji osebno. Podatki so se vnašali v računalniško aplikacijo Ministrstva za notranje zadeve in so bili vidni tudi na uradni spletni strani lokalnih volitev. Nekaj ur po zaprtju volišč je bilo na sedežu občinske volilne komisije že zelo živahno, saj se do zadnjega ni vedelo za odločitev o morebitnem drugem krogu, medtem ko je bilo kmalu jasno, da bo največ glasov prejel sedanji župan Lampret. Zanimivo je, da so podatki o izidu nazadnje prišli ravno z volišča v Stični, ki je bilo volišče kar treh županskih kandidatov. Nekaj minut po enajsti uri zvečer je bila končno znana odločitev, da je Jerneju Lampretu zmanjkalo za izvolitev nekaj več kot 2 odstotka SPOŠTOVANI OBČANKI IN OBČANI! DRAGE VOLIVKE IN VOLIVCI! Dovolite, da se vam najprej zahvalim za zaupanje, ki ste mi ga izkazali na volitvah 22. oktobra 2006. Pokazali ste, da si želite sprememb pri vodenju in upravljanju naše občine. Z izkušnjami, ki sem si jih pridobila tudi kot občinska svetnica, vem, da je mogoče v naši občini doseči bistveno več s svežo energijo, voljo in izkušnjami. Ves čas me navdaja občutek, da je obstoječe vodstvo preveč pasivno, da nima volje MILENA VRHOVEC ... ■■ ... ... ..„ . 773 niti ambicu za ustvarianie no- VIT VTl oticm 11 j j j ing. agronomije, vih kvalitet v lokalni skupno- direktorica Kmetijske zadruge Stična Stl. in dosedanja svetnica > Glede na to, da se v dvanajstih letih obstoja naše Občine ni dovolj storilo na področju romske problematike, bi temu problemu posvetila posebno pozornost, seveda v dogovoru z vlado oziroma pristojnimi ministrstvi. Naprej želim vztrajati pri tem, da se Romi ne vrnejo na območje naše obči- * ne. > Kljub temu pa je za razvoj naše občine, tako kot sem že povedala, nujno potrebna vzpostavitev pogojev za izgradnjo obrtnih con, izgradnjo matičnega otroškega vrtca, doma starejših občanov, dokončanje izgradnje osnovnih šol, ureditev zdravstvene oskrbe ... > Nujno je, da ima vsako gospodinjstvo v naši občini pitno vodo po ugodni ceni, sploh glede na to, da se tudi sosednje občine napajajo s pitno vodo z našega področja. > Veliko pozornosti bom posvetila vzdrževanju in izgradnji cest ter pločnikov. saj vemo. kako ceste hitro propadajo, in seveda varnosti naših občanov v prometu. > Skrbela bom za čim bolj enakomerni razvoj naše občine in podprla kvalitetne programe za raz\ oj kmetijstv a in podeželja. > Kot županja, če bom seveda izvoljena, bom bistveno več sredstev namenila krajevnim skupnostim. Ta denar je bil vedno oplemeniten in dobro naložen. Moj program je finančno zahteven. Da pa ga bom lahko izpolnila, hočem pridobiti dodatna sredstva iz evropskih strukturnih skladov in domačih resornih ministrstev ter dodatna sredstva, ki jih omogoča novi zakon o financiranju občin. Prepričana sem, da je mogoče doseči bistveno večji napredek in boljši standard občank in občanov naše občine, vendar za to potrebujem vašo potrditev - vaš glas. Vse volivke in volivce pozivam, da pridete 12. novembra 2006 na volišča in mi zaupate svoj glas - ZA NAŠE SKUPNO DOBRO. Vaša Milena Vrhovec ZAHVALA L Slovenska ljudska stranka Slovenska ljudska stranka se zahvaljuje vsem volivkam in volivcem občine Ivančna Gorica za izkazano zaupanje na lokalnih volitvah 22. oktobra 2006, tako na županskih kot na listi za občinski svet. Vsi skupaj se bomo trudili ZA NAŠE SKUPNO DOBRO v tem mandatu in upravičili vaše zaupanje. HVALA! OO SLS IVANCNA GORICA KOREKT PLUS - jezikovna šola in storitve, d.o.o. _ ______ Zgornja Draga 4a, 1294 Višnja Gora nudi: • začetne In nadaljevalne tečaje angleščine za osnovnošolce od 2. do 9. razreda OŠ, • pripravljalni tečaj iz angl./nem. Za 9./9 razred za vstop v srednjo šolo, • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine in nemščine za srednješolce od 1 .-4. letnika SŠ v manjših intenzivnih skupinah od 2-6 učencev (pomoč pri težavah glede razumevanja šolske snovi ter dodatno izobraževanje, • pripravljalni tečaj za maturo iz angl. jezika za dijake 4. letnika, • individualno poučevanje angleščine in nemščine za učence in dijake s težavami v šoli ter pripravljanje študentov na Izpite iz angleščine, • prevajanje iz angl. in nem. in obratno ter lektoriranje različnih angleških, nemških in slovenskih besedil. Informacije in naročila na tel. 01/ 78 77 244 ali GSM 041 623 634 (prof. Lilijana Štepic). SPOŠTOVANI OSČ ANICI, SPOŠTOVANI OiCINDI Najprej bi se vam rad zahvalil za zaupanje, ki ste mi ga izkazali v prvem krogu županskih volitev. Rezultat v primerjavi z drugimi kandidati kaže, da ni veliko manjkalo do izvolitve v prvem krogu. Zavedam se, da je bila vaša odločitev, tudi zaradi petih protikandidatov, ki so bili v svojih sredinah izbrani kot najboljši, težka. Verjamem pa, da bo v drugem krogu županskih volitev vaša odločitev lažja in da boste glasovali v moj prid. Vem, da je občino s takimi geografskimi pa tudi programskimi razsežnostmi, težko in odgovorno voditi. Zato so še kako zavedam, da so za uspešno županovanje potrebne izkušnje in znanje. Predvsem pa moraš biti kot župan sposoben voditi strpen dialog z vsemi, ki so pripravljeni občini pomagati k še hitrejšemu razvoju. V sodobnem času se je treba na izzive in probleme hitro odzvati in poiskati ustrezne rešitve. Izhajajoč iz teh spoznanj vem. da lahko občino uspešno vodi le župan, ki ima potrebno znanje in izkušnje ter podporo ekipe sposobnih ljudi. Hkrati sem prepričan» da mora biti župan sposoben vzpostaviti tudi širše povezave na občinski in državni ravni. Sam ocenjujem, da vse te pogoje izpolnjujem, kar nenazadnje dokazujejo tudi moji dosedanji rezultati. V tem trenutku so v občini najbolj aktualna dogajanja v zvezi z romsko problematiko. S strani Romov se drugim prebivalcem občine odrekajo državljanske pravice. Romi izvajajo pritiske na naše sovaščane in s prekrškom na prekršek ter praktično brez kazni nadaljujejo svoje početje iz dneva v dan. Tu ne obstajajo nobeni razlogi in človeške norme, ki ne bi v dobro avtohtonega prebivalstva, izrekle argumentirano obsodbo ljudi, ki s takim obnašanjem ne sodijo v našo sredino, ki želi civilizirano in neprizadeto živeti in delati v miru kot že tisočletja do sedaj. Ne glede na to, da gre za nacionalni problem države, smo v naši lokalni skupnosti vsi skupaj poiskali toliko moči, da ni prišlo do prevelikih medsebojnih očitkov, pa čeprav mogoče nismo vedno poiskali optimalne rešitve, ki so se nam ponudile tekom let. Zato smo, tudi zaradi manjših lokalnih pristojnosti, razrešitev tega perečega lokalnega in nacionalnega problema usmerili na pristojne državne institucije. Sedanja vlada je začela romsko problematiko reševati hitreje in bolj odločno kot dosedanje. Verjamem, da bo ves naš skupni nastop deloval v smeri boljšega in bolj nadzorovanega delovanja romske skupnosti. Razočaran pa sem nad dejstvom, da so se nekateri posamezniki, takoj ko nas je ugledna in neodvisna gospodarska revija Manager razglasila za najboljšo slovensko občino, začeli spraševati, če je to sploh res in omalovaževati prejeto priznanje. Zato naj povem še enkrat. Priznanje smo dobili na podlagi očitno dobrih gospodarskih in drugih razvojnih kazalcev in nam je bilo podeljeno s strani neodvisnih strokovnjakov. Verjamem, da tudi vi z menoj delite ponos ob tako pomembnem priznanju, še bolj pa zaradi očitnega napredka, ki prihaja v naše kraje. Rad živim in delam v tej občini. Verjamem, da tako mislite tudi vi. Kot zdajšnji župan, ki je aktivno vključen v vse pore občinskega življenja in kot dober poznavalec hotenj občanov zagotavljam, da se bodo investicije in mnogi drugi projekti, ki so že v teku, kakor tudi tiste aktivnosti, ki jih pogojujejo resorni zakoni za uspešno funkcioniranje občine, nadaljevali in da bodo s tem rešene vse primarne potrebe občanov. Se več. Razvoj bo prinesel številne nove projekte, ki jih skupaj, kot partnerji, načrtujemo z ljubljansko urbano regijo. Tako bomo nadaljevali s pilotskim projektom upravljanja v porečju reke Krke in z ohranjanjem kraškega podzemlja. Posebno pozornost bomo tudi v prihodnje namenjali črpanju sredstev iz evropskih in državnih skladov ter tako zagotovili izvedbo podprojektov za vodno oskrbo in čiščenje odpadnih voda. uredili pa bomo tudi prometno povezavo z mestom Ljubljana in druge cestne povezave. Opazne spremembe se bodo dogodile tudi na socialnem in družbenem področju. Z boljšo organizacijo in pokritostjo zdravstvenih in socialnih služb bomo izboljšali življenje ljudi ob tegobah, ki jih prinaša starost. Gradnja domov za starejše občane mora postati stvarnost ob zasnovah, ki so že sprejete v občinskih programih. S programi krajevnih skupnosti, društev in drugih interesnih skupin pa se morajo še naprej komunalno in infrastrukturno razvijati kraji, v katerih se bodo ustvarjalci potrjevali v ljubiteljski dejavnosti zase in za interes okolja, ki mu pripadajo. Že danes je lahko naša občina ponosna. Ponosna tako na svoj gospodarskim napredek, ki nam ga priznavajo tudi drugi, kot na rezultate, ki jih dosegamo na društvenem, varstvenem in vzgojno izobraževalnem področju. Imamo srednjo šolo, ki ima vlogo osrednjega regionalnega mesta za šolanje dijakov. Kultura in šport, gasilci in drugi že z zdajšnjo materialno osnovo dosegajo vrh v Sloveniji in to z rezultati, ne le z besedami. Blagostanje občanov bomo izboljševali po programu, ki vključuje že začete investicije in projekte. V obdobju nadaljnjega investiranja pa bodo prihajali na vrsto tudi kraji in območja, ki so bila v preteklem obdobju mogoče manj v ospredju, predvsem zaradi omejenega občinskega proračuna. Se vedno pa velja pravilo, da smo v to našo občino in to naše podeželje skupaj vlagali in se skupaj veselili vsakega napredka. Tako naj bo tudi v prihodnje in naj bo to povedano tudi vsem tistim ljudem, ki prihajajo k nam, verjetno predvsem zato, ker jim je naša občina všečna in vabljiva. In dokler se bomo prepoznavali, se opazovali in prepričevali in bili pripravljeni tudi sami kaj postoriti, bo naša občina in naš kraj živel in se razvijal. Spoštovane volivke in volivci! Pred nami je drugi krog volitev za župana. Ne bi vas želel prepričevati s kratkim zapisom, temveč z dejanji in mojim aktivnim delovanjem in razumevanjem, s sposobnostmi, ki jih imam in prilagodljivostjo za uresničitev vaših realnih želja. Zavedam pa se, da brez sodelovanja človek ostane nezadovoljen, brez potrditve in uspeha. Zato bomo delovali skupaj še naprej. Prosim, pojdite na volišča in glasujte zame. Ne bom vas razočaral. Vaš Jernej Lampret Spoštovani občanke in občani občine Ivančna Gorica! V imenu občinskega odbora Slovenske demokratske stranke Ivančna Gorica se vam zahvaljujem za izkazano zaupanje na volitvah v občinski svet in na županskih volitvah. Na volitvah v občinski svet smo prejeli skoraj 41 odstotkov glasov in tako bo Slovenska demokratska stranka imela v občinskem svetu kar devet svetnikov. Županski kandidat Jernej Lampret je prejel preko 47 odstotkov glasov in se I kot prvi uvrstil v drugi krog županskih , volitev. Obljubljamo, da bomo opravičili vaše zaupanje in še naprej trdo in pošteno delali v korist prebivalcev občine Ivančna Gorica. O našem delu vas bomo sproti obveščali in vam bili vedno na voljo za pripombe, pobude in vprašanja. Hkrati pa vas vabimo, da se udeležite drugega kroga volitev in izvolite Jerneja Lampreta za župana občine Ivančna Gorica. Dušan Stmad, predsednik OO SDS Ivančna Gotica SDS Ivančna Gorica, november 2006 8 ZABAVALA IN SPODBUDI N.SI JtfOlfO 3 It ' Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka se zahvaljuje svojim volivcem za izraženo zaupa- Kršeanska iimiska ntnmKa nje in podporo. V drugem krogu županskih volitev izreka podporo Mileni Vrhovec. Spoštovani volivci. Vsem, ki ste na preteklih volitvah podprli listo Nove Slovenije in njenega županskega kandidata Petjo Miheliča, Nova Slovenija izraža iskreno zahvalo. V čast in spodbudo nam je, da je predstavnike Nove Slovenije podprlo tolikšno število občanov Ivančne Gorice. Tako veliko zaupanje nas hrabri in utrjuje voljo do napredka. V resnici je občinski odbor N.Si v naši občini v preteklem letu doživel temeljito prenovo in si zastavil nove smernice z novimi ljudmi. Vse to v smislu temeljite prenove slovenske družbe in naroda, kar je temeljni cilj stranke na vsedržavni ravni. Ekipe novih voditeljev, ki se pojavljajo po odborih Nove Slovenije v domovini in tujini, predstavljajo temelje, na katerih se izgrajuje nova podoba naše domovine. Če je napredek počasnejši od želenega, to ne kaže na našo slabost, pač pa na našo moč, kajti izgradnja temeljev, ki bodo vzdržali viharje, zahteva svoj čas in našo potrpežljivost. Z veseljem ugotavljamo, da je občinski odbor Nove Sloveniji v Ivančni Gorici med prvimi po Sloveniji dokončal svojo podstat, na kateri bomo odslej z mirom in gotovostjo gradili naprej. Preteklo leto, v katerem smo postavljali temelje, je bilo za naš odbor zelo razgibano in delavno. Skupaj smo delali, se učili, pa tudi veselili. Vse to v dobro naše skupne dediščine. Na občinskih volitvah smo nastopili z ljudmi, na katere smo upravičeno ponosni in katerih čas in program šele prihaja. Nova Slovenija se lahko pohvali z novima svetnikoma v občinskem svetu, Milanom Jevnikar-jem in Antonom Černivcem. V njiju so položeni naši upi in gotovo zaupanje. Kandidat Nove Slovenije za župana Petja Mihelič je dobil podporo dobrih šestih odstotkov volivcev, kar predvsem kaže na mladostno zagnanost velikega dela občanov in njihovo odprtost življenju. Naša občina, tako polna življenja in mladostnih idealov, potrebuje in si gotovo zasluži mladega župana! podpora milem vrhovec Nova Slovenija se je za podporo Mileni Vrhovec odločila iz dveh razlogov: prvič, ker dosedanji župan za podporo Nove Slovenije sploh ni zaprosil, in drugič, ker smo prepričani, da lahko Milena Vrhovec v občinsko politiko vnese tiste prijeme in spremembe, ki jih občani potrebujemo. Izkušnje dosedanjih svetnikov Nove Slovenije v občinskem svetu so sledeče: konstruktivno sodelovanje naše stranke za dobro naše občine je bilo pod dosedanjim županom onemogočeno, in to kljub temu, da je na prejšnjih volitvah v dobri veri dobil njeno podporo. Nova Slovenija je od župana zaman pričakovala vzajemno sodelovanje in upoštevanje njenega programa za razvoj in dobro občine. Vsak izvoljeni občinski svetnik predstavlja skupino volivcev, ki mu je zaupala svoj glas in podporo. Zato je vsak nespoštljiv odnos do njega hkrati tudi nespoštljiv odnos do občanov, ki jih le-ta predstavlja. Nova Slovenija vidi v Mileni Vrhovec vse tiste kvalitete, ki smo jih pogrešali pri dosedanjem županu: povezovalnost in odprtost, nove zamisli in nesebično voljo do dela. Prepričani smo, da lahko pod njenim vodstvom naša občina samo napreduje. Nova Slovenija Mileni Vrhovec obljublja svojo podporo in učinkovito sodelovanje! Petja Mihelič Predsednik OO N.Si Ivanina Gorica SPOSTOVÂii VOLIVKi El IPSSTOVIil VOLIVCI! Volitve so vsaj delno že za nami in zahvaljujem se vam, da ste izkazali zaupanje v moje načrte in moje delo in mi na volitvah dali svoj glas kot kandidatki za županjo. Istočasno pa vam sporočam, da sem bila izvoljena kot članica občinskega sveta na listi Socialnih demokratov skupaj še z dvema predstavnikoma te liste. Skupaj z Janezom Tomažič in Tatjano Zadel se bomo trudili za dobro delo. V Občinskem svetu se bom še naprej prizadevala za dosego ciljev iz predvolilnega obdobja in glede na to, da izhajam iz tako imenovanih družbenih dejavnosti, bom poskušala biti čimbolj aktivna na tem področju. To področje tudi najbolj poznam, znam poiskati ideje in jih tudi uresničiti, kar sem z dosedanjim delom tudi dokazala. Trudila se bom, da v občinskem svetu najdem kar največ somišljenikov za podporo pri tem delu, ker z dogovori in skupnimi močmi lahko veliko prispevamo k izboljšanju standarda vseh občanov. Zahvaljujem se tudi vsem prijateljem in znancem ter kolegom iz stranke Socialnih demokratov, ki ste me v predvolilnem času bodrili, mi dajali ideje in mi skratka stali ob strani. Upam, da vaši napori niso bili zaman in da vas ne bom razočarala s svojim delom v naslednjih štirih letih. Vse vas pozivam, da se lahko obrnete name s svojimi problemi in idejami, ki zadevajo reševanje občinskih problematik katere bom tudi posredova- la naprej. Vljudno vas vabim, da se v čim večjem številu udeležite drugega kroga županskih volitev in oddate svoj glas. V drugem krogu županskih volitev bom svoj glas namenila Mileni Vrhovec. Še enkrat iskrena hvala! Magdalena Urbančič, dr.med. zahvala volivkam in volivcem! V imenu Občinskega odbora Socialnih demokratov Ivančna Gorica se zahvaljujem vsem volivkam in volivcem, ki so nam na letošnjih lokalnih volitvah izkazali zaupanje. Dosežen rezultat pomeni, da bomo prvič kot svetniška skupina, ki jo sestavljajo Magdalena Urbančič, Tatjana Zadel in Janez Tomažič, sodelovali pri kreiranju občinske politike in se trudili za uresničitev ciljev, ki smo si jih zadali pred volitvami ter s tem skušali upravičiti vaše zaupanje. Vsem, ki ste nam namenili svoj glas ali ki ste kakorkoli pripomogli k uspehu na letošnjih lokalnih volitvah, pa še enkrat hvala! Janez Tomažič Predsednik OO SD Ivančna Gorica profn trade E EGSIE§>£ d.o.o. 'TXr&S^t^Sèa^me' jàaâc&m- Prof:si irade d.o.o., Cesta na Brdo 85, Ljubljana tel.: 01 423 87 50, faks: 01 423 87 55, gsra: 041 75 31 34 6-roaii: protin2@sioi.net - www.profintrade.si EURODEKOR EGGER Oplemenitene iver ne plošče EGGER 2BOO x 2070 M 18mm EURODEKOR W954ST2 - BEL cena *a ploščo EURODEKOR U708ST2 - SIV EURODEKOR H1582ST15 BUKEV NARAVNA EURODEKOR H1511ST15 BUKEV PâHJENA Novo v ponu«/ f a 2650 x 2070 mm MEDIJU - J-L iJUL SsJV J 12 mm, 16 mm, 19 mm, 25 mm, 28 mm, 38 mm Promocijska cena za plošče 19 mm! 'MÍ j VE2 Mul'!*! M______ 230,37 € mE Pk&SGE 2500 x 1250 mm, 4 mm, 6 mm, 8 mm, 10 mm, 12 mm, 16 mm, 18 mm, 22 mm, 25 mm Breza, Butcev, Topol, Okumet, Mahagoni étoffa- "fhm- teodl «foa0swc»-r*f Navedene cene so brez DDV. Količino so omejene in veljajo do razprodaje zalo FROFiN TRADE O.O.O. SPOŠTOVANE OBČANKE EN OBČANI OBČIH IVANČNA GORICA! LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE uuww.lds.si Lokalne volitve 2006 so za nas končane. Ob tej priložnosti se vam kot kandidatka za županjo zahvaljujem za vsak glas, ki ste mi ga namenili. Prav tako se vam kot predsednica Občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije zahvaljujem za glasove, ki ste jih 22.10. 2006 dali naši listi. Očitno je, da ste s stanjem v naši občini zadovoljni. In če ste se tako odločili, je tudi nam prav. Volivke in volivci imajo vedno prav! Pred nami je drugi krog volitev, ko bomo volili županjo/župana naše občine. Osebno bom svoj glas dala županski kandidatki ge. MILENI VRHOVEC, ker v njej vidim županjo, ki bo prinesla v našo občino nov, svež veter, ki ga vsi skupaj še kako potrebujemo! Naj vas ob tej priložnosti prosim, da odidete na volišče in volite, saj boste tako preprečili, da bi z vašim glasom razpolagal kdo drug. Verjemite, daje v naši občini prišel čas za spremembe ... Sonja Maravič Predsednica OO LDS Ivančna Gorica LDS Ivančna Gorica, december 2006 -11 BLIŽA SE 15. NOVEMBER MENJAVA /Êk CENTRIRANJE j|\ GUM UGODNO! flSr e-mail; kavsek.branko@siol.net, internet: www.avtotek.com Avta - tek Kavše : anko s.p,, Mrzlo pop jjfc 1285 ivančna Gorica POSREDOVANJE Z NEPREMIČNINAMI v IVANČNT GORICI več slik na www.palaea.si AMBRUS okolica - KMETIJA 3 ha v enem kosu na koncu vasi, starejša hiša 6x13m (2x kmečka peč, pohištvo), hlev 6x12m, lesen pod 10x8m in toplar 9x12m, vzdrževana kmetija, travniki in njive, sončna lega, del ravnine, del položno, voda, elektrika, asfalten dostop, primerno za navdušence narave -ranč s konji, ovcami, v bližini gozd, pri hiši je še uporaben vodnjak. Mir in narava. Cena: 24 mio. SIT (100,000 EUR) PALAČA NEPREMIČNINE d.o.o. Ul. 6. Junija 12A, 1295 Ivančna Gorica GSM 041 560 068 Tel/fax. 01/78 78 040, e mail: palaca@siol.net TREBNJE, CENTER - HISA, 180 ml, samostojna, I. 2006,301 m2 zemljišča, kvalitetna gradnja, zgrajeno do III. gradbene faze, vsa infrastruktura v bližini, nova vrtna uta, razgled na mesto, voda, elektrika in kanalizacija, mirna soseska, 30 min. iz Ljubljane, prodamo. Cena: 35 mio. SIT (146.052 EUR) IVANČNA GORICA - STANOVANJE CENTER, 38 m2, 1,5 sobno, I. 2004, 2/3 nad., delno opremljeno (kuhinja in kopalnica), večstanovanjska vila, v bližini zdravstveni dom, pošta, banka, srednja šola, vpisano v zemljiško knjigo, vseljivo takoj, nizki stroški vzdrževanja. AMBRUŠKI ROMI - LI VRH Počilo je. Zgodilo seje, kar so nekateri že leta opozarjali, da se bo. A drugi so si vztrajno zatiskali ušesa in umikali poglede. Govorimo seveda o dogajanju v Ambrusu. V trenutku, ko to pišemo, zgodba še zdaleč ni končana. Še več, iz dneva v dan dobiva večje razsežnosti in se vse bolj zapleta. Odgovorni pa trdijo, da iščejo in da bodo kmalu našli celovito rešitev. Pa vendarle, kakšen bo konec, je vprašanje, ki bega mnoge. Predvsem pa tiste najbolj vpletene, ki jih je iz dneva v dan več. Romska problematika v naši občini je zasedla mesta na prvih staneh vsega (dnevnega) časopisja, veliko minut pa je ta tema dobila tudi na večini radijskih in televizijskih postaj. V pričujočem prispevku bomo poskušali predstaviti celotno zgodbo, večinoma povzeto po prispevkih slovenskih medijev, saj se vpletenim očitno ni zdelo pomembno obvestiti o dogajanju tudi naš časopis. LEDINE GORE? Volja krajanov. NAPAD NA KRAJANA AMBRUSA Pa se osredotočimo na začetek dogajanj v Ambrusu. Napetost je, kot se je pokazalo v teh tednih, naraščala že dlje časa, a do ključnega trenutka je prišlo v nedeljo zvečer. 22. oktobra, ravno na dan volitev, ko je prebivalec romskega naselja, sicer po narodnosti Slovenec, napadel in s kolom poškodoval krajana Ambrusa Jožeta Šinkovca, ki še vedno okreva v Kliničnem centru v Ljubljani. To je močno razburilo krajane, ki so prisegli maščevanje nad romsko skupnostjo. Zato so 24. oktobra sklicali izredni sestanek, ki sta se ga udeležila tudi župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret in komandir grosupeljske policijske postaje Vinko Ribič. Na burnem sestanku so sklenili, kot je navajal osrednji slovenski časnik Delo: »/.../ k reševanju problemov pritegniti državne inšpekcijske službe (veterinarsko, okoljsko, gradbeno in prometno), poostriti policijski nadzor nad romskimi vozniki.« Kot so še zapisali v Delu, se je ob ponedeljkovem dogajanju temperatura približevala vrelišču; Romi so se razjarjenih krajanov prestrašili in so se umaknili v sosednjo občino Grosuplje. Krajani so od odgovornih, tako na lokalni kot državni ravni, zahtevali trajno preselitev Romov, v nasprotnem primeru pa bodo stvari vzeli v svoje roke. KRIZNI SESTANEK V četrtek, 26. oktobra, je svet am-bruške krajevne skupnosti sklical že naslednji sestanek, na katerem so razpravljali o nujni preselitvi Romov na drugo lokacijo; govorilo pa se je tudi o bojkotu drugega kroga lokalnih volitev, ki bodo potekale v Ivanč-ni Gorici, ko se bosta za županski stolček pomerila Jernej Lampret in Milena Vrhovec. Povod za sestanek je bil med drugim tudi razgovor med Romi, njihovim odvetnikom in vodilnimi na Policijski postaji Grosuplje. Romi so zahtevali, da njih in njihovo lastnino (ozemlje, kjer so živeli, je v njihovi lasti) policisti zaščitijo. VODOVARSTVENO OBMOČJE Dodaten problem pri celotni situaciji pa predstavlja tudi dejstvo, da Romi živijo na vodovarstvenem območju Globočec. in mnogi krajam se bojijo, da bi prišlo do onesnaženja oz. zastrupitve vodnega vira. Predvsem zato so se pojavile zahteve po iskanju nove lokacije za ambruške Rome. Ker se je situacija iz dneva v dan zapletala, je bilo v Ambrusu in tudi na širšem območju moč opaziti tudi več policijskih patruljnih avtomobilov. MATI, ©©LOČITEV, PRESELITEV Romska družina Stojanovih se je za nekaj dni, kot že napisano, umaknila v sosednjo občino Grosuplje, a v soboto, 28. oktobra, so se vrnili v svoj tabor v Dečji vasi, to pa je močno razburilo krajane Ambrusa. Okoli 200 prebivalcev na širšem območju Ambrusa je v soboto popoldne dalo jasno vedeti, da Romi tam niso več zaželeni. Razmere so se iz ure v uro zaostrovale in na območje so bile napotene okrepljene policijske enote. Na sobotno popoldne je občino Ivančna Gorica obiskal tudi minister za okolje in prostor Janez Podobnik (obisk je sicer potekal v okviru volitev za župana, sestal se je s kandidatko za županjo Mileno Vrhovec). Minister Podobnik je sprva želel obiskati romski tabor, a do tega ni prišlo, je pa obljubil, da bodo s skupnimi močmi poskušali najti rešitev, ki bo sprejemljiva za vse. A obljube za krajane niso bile dovolj, zato je zvečer obisk napovedal in ga tudi udejanil minister za notranje zadeve Dragutin Mate. Prišlo je do dogovora, in sicer, da je sobotna noč zadnja v njihovem taboru v Dečji vasi. Že naslednje jutro, 29. oktobra, se je kolona avtomobilov v spremstvu policistov napotila v azilni dom za begunce v Postojni, kjer pa Romi menda niso zadovoljni. »Ti prostori so kot zapor!« so Strojanove citirali v Dnevniku. O selitvi Romov so na zelo pompozen in za nekatere daleč preveč »napihnjen« in rumen način pisali v Direktu, kar kaže že naslov na prvi strani: »Ambrus okupirali specialci, Romi odromali v azil«. KAM PO 19.? Romi bodo v Postojni preživeli tri tedne, dokončna rešitev bo znana najpozneje 19. novembra, ko morajo pristojni za Rome najti novo lokacijo, sicer se bodo Romi vrnili na svoje v Dečji vasi. Romi zahtevajo, da mora biti nova lokacija v občini Ivančna Gorica, pristali pa bi tudi na selitev v sosednjo občino Grosuplje. ISKANJE REŠITEV V ponedeljek. 30. oktobra, je Rome v Postojni obiskal tudi dr. Milan Zver. minister za šolstvo in šport in predsednik vladne komisije za zaščito romske etnične skupnosti, kateremu so Romi obljubili, da se bodo držali dogovora in na začasnem domu ostali do določenega roka. V oddaji Trenja, ki je bila na sporedu 2. novembra, je dr. Zver izjavil, da bo v primeru, če ne najdejo nadomestne lokacije, ponudil odstop z mesta predsednika komisije za zaščito romske skupnosti, in si bo to štel tudi za osebni neuspeh. HANŽEK: KONEC PRAVNE MŽAVE Preselitev Romov v Postojno pa je močno razburila Urad varuha človekovih pravic in druge nevladne organizacije. Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je preselitev označil za konec pravne države in je o dogajanju obvestil pristojne institucije Sveta Evrope. Hanžek je izrazil bojazen, da utegne takšno ravnanje postati signal za ostale, vzorec ravnanja v prihodnje (Žal so se bojazni začele uresničevati op.p.). Izrazil je začudenje nad odločitvijo vlade, kije popustila množici. Iz kabineta vlade so Hanžkovo dejanje označili za nerazumno in neodgovorno, ker je po nepotrebnem blatil Slovenijo pred mednarodnimi institucijami. Poleg tega pa so še okrcali Hanžka, da pri reševanju problematike tako ali tako ni sodeloval. Nezadovoljstvo pa so z odprtim pismom, naslovljenim na urad varuha človekovih pravic, izrazili tudi krajani Ambrusa. Na spletnih straneh 24ur.com je bilo pismo tudi v celoti objavljeno. O sporu med Hanžkom in vlado so se razpisali v večini dnevnih časopisov, objavljeno je bilo tudi Hanžkovo mnenje glede izjave predsednika vlade Janše. Dnevnik je Hanžka citiral: »Izjavo razumem kot poskus preprečevanja, da bi lahko opravljal delo, za katerega sem bil izvoljen v državnem zboru.« Kot je pokazala anketa, ki so jo naredili v časopisni hiši Dnevnik 3. novembra. Matjaža Hanžka podpira manjši odstotek ljudi: »38,5% anketirancev je odgovarjalo, da je ravnal prav, to je njegova naloga; 48,1% vprašanih pa je mnenja, da ni ravnal prav in da je s tem škodil ugledu države.« Anketo z vprašanjem »Koga podpirate v spora glede reševanja romskega problema v Ambrusu?« so naredili tudi na spletni stani 24ur. com. Do trenutka, ko to pišemo, je na vprašanje odgovarjalo 5201 ljudi in rezultati so se porazdelili: »varuha človekovih pravic 1789 - 34 %; vlado 3412 - 66 %« vseh, ki so glasovali. Vlada je od Hanžka nemudoma zahtevala opravičilo, ki pa ga varuh človekovih pravic ne bo podal, saj za to po njegovem mnenju ni razloga. Na kratko smo poskušali opisati dogajanje v zadnjih tednih, ki je občino Ivančna Gotica prineslo na prve strani časopisja. Kot obljubljajo pristojni, se stvari rešujejo in bo končna rešitev vsaj za ambruške Rome znana 19. novembra. A s tem ne bo končana zgodba, le ambmški odlomek.. Odgovorne institucije morajo v najkrajšem možnem času poiskati krovno rešitev za Rome po vsej Sloveniji, sicer se lahko podobno dogajanje ponovi. Lahko se le spomnimo, da smo o romski problematiki že pisali in opozarjali pred dvema letoma, in tudi takrat so padale obljube, kmalu pa je žal vse potihnilo. Naj zdaj ne bo tako! Vsekakor ostaja upanje, da bo konec dober, vse dobro; pa tudi da bo naša občina polnila časopisne strani s čim lepšimi novicami. SaS Obstajajo dokumenti. ALKEMIST EUROPEAN TRANSLATION AGENCY 1 • PREVAJANJE v ■ 80 jezikov I * SODNO 1 HI 1 M—i prevodi • TOLMAČENJE na sestankih, kongresih, seminarjih ... * ŠOLA TUJIH JEZIKOV (angleščine, nemščine, španščine, italijanščine, francoščine, poljščine, ruščine, kitajščine,..) • mednarodna Za vse informacije in naročila nas mreža lingvistov v pokličite na brezplačno telefonsko 26 državah številko 080-23-03. • 250 prevajalcev in tolmačev Nahajamo se v Šentvidu pri Stični. www.alkcmisl.si 1 Žerjavica po zadnji noči družine Strojan pred odhodom v Postojno. Ivančna Gorica, november 2006 5 Ml NISMO NESTRPNI! Zgodba romske družine Strojan seže zelo globoko v zgodovino, od njihove nastanitve na območje glavne cestne povezave Zagradec-Ambrus pred več kot dvajsetimi leti. V ambruških gozdovih so Romi prebivali, odkar pomnijo najstarejši krajani. Selili so se iz gmajne v gmajno, Ambrušani pa jih nikoli nismo preganjali. Vedno smo živeli v sožitju, in čeprav so bile ukradene kokoši iz kurnikov ali krompir iz odklenjenih kleti vsakdanjost, smo spoštovali njihov način življenja, navade, kulturo, tradicijo. Večina krajanov se je z Romi poznala osebno, jih podpirala ne le s hrano in obleko, ampak pogosto tudi s prihranki. Problem je nastal, ko so se pred dvanajstimi leti Romi naselili slabih sto metrov nad zajetjem pitne vode Globočec, iz katerega se napaja regionalni suhokranjski zavod za približno devet tisoč ljudi. Poleg tega da so si na nezazidljivem področju sezidali hiše, je način njihovega bivanja na zavarovano vodovarstveno področje prinesel ogromne količine nevarnih odpadkov (akumulatorjev, plastike, polivinila, stekla, jekla ...). Vztrajna opozorila in mirni protesti niso zalegli. Obvestili smo pristojne organe, ki so izdali sklep, da morajo Romi področje zapustiti in počistiti. Potrpežljivost krajanov in tudi spoštovanje romskih navad in navajenost na sobivanje z njimi je pripomoglo, da so sklepi pristojnih ostali zgolj na papirju. Po naselitvi na sporno področje se je začel tudi drugi problem tega naselja, namreč nasilnost Romov. Z leti se je ta problem samo stopnjeval. Tudi tu pritožbe niso zalegle, več kot 12 let ne! Kraje, poškodbe lastnine, oviranje prometa, vožnja z neregistriranimi avtomobili in drugi prekrški so bili pogosto na dnevnem redu. V vseh šestih okoliških vaseh skoraj ni gospodinjstva, da ne bi imeli neljubega bližnjega srečanja z njimi - če ne drugače, na ozki petkilometrski cesti od Zagradca do Ambrusa, kateri se Ambrušani ne morejo izogniti na poti v službo, v šolo ... Hitre vožnje s starimi neregistriranimi avtomobili - dejstvo, da je okrog romskega naselja parkiranih okrog trideset avtomobilov, vozniški izpit pa imata po podatkih policije le dva, priča, da srečanja z njimi niso bila ne redka ne varna - so povzročale manjše in hujše trke vsakodnevno. Policija pa je ob prijavi ostala tiho, povzročitelj nekaznovan, škodo na avtomobilih smo si krajani praviloma poravnavali sami... Javno se je vedelo, da se v romskem naselju razpečuje in uživa droga, tu so možje postave zasegli nemalo orožja. Skratka, naselje je bilo središče kriminala. In od šolskega igrišča je oddaljeno le slabe tri kilometre ... Ne le materialna škoda, zgodilo se je tudi več kriminalnih dejanj. Ni obdobja, da bi bila romska skupnost v »celotni zasedbi«; vedno kdo služi zaporno kazen. Od njihove nastanitve je z leti naraščal kriminal tako po številu prekrškov kot po teži posameznih incidentov. Zgodil se je umor, zgodilo se je posilstvo, grožnje s streženjem po življenju, zgodili so se streli in zgodila se je nedelja, 22. 10. 2006. Na nedeljski večer so pripadniki romskega naselja z barikadami ustavili krajana Ambrusa, g. Šinkovca in njegovega sina. G. Šinkovca so brutalno pretepli in še danes njegovo življenje visi na nitki. Le srečnim okoliščinam se lahko zahvali za življenje njegov sin, ki se je za las izmaknil strelu. Po dolgoletnih opozarjanjih in prošnjah po pomoči ustreznih inštitucij (župan in občinski svet Ivančna Gorica, Ministrstvo za okolje in prostor, Gradbeni inšpektorat Grosuplje, Vlada RS - Kabinet predsednika vlade, Komisija za romsko problematiko pri uradu za narodnost, Ministrstvo za družino, delo in socialo, Urad varuha človekovih pravic, Vladna komisija za zaščito etnične skupnosti, Generalna policijska uprava Ljubljana, PP Grosuplje), ki pa se na naše prošnje niso nikoli ustrezno odzvale, smo bili zaradi lastne varnosti prisiljeni organizirano ponovno opozoriti na nevzdržno situacijo - življenje z romsko družino Strojan. Organiziran je bil zbor krajanov, na katerem so krajani oblikovali sklepe, ki bi lahko pripomogli k izboljšanju varnostnih in ekoloških razmer, Romom pa s preselitvijo na ustreznejšo lokacijo omogočili lažjo in hitrejšo integracijo. Romi so sami izrazili pripravljenost, da če jim država ponudi ugodnejše pogoje, zapustijo to ekološko skrajno sporno območje ter bližino ljudi, katerim so se zaradi ponavljajočih problemov pač močno zamerili. Sodelovali smo s predstavniki občine, kontaktirali smo s strokovnjaki in vzpostavili stik z Romi. Krizno situacijo so po nekaj dneh začeli reševati tudi na vladi. Jasno in neomajno smo zahtevali rešitve: kratko- in dolgoročne. Zato smo tudi demonstrirali. V soboto zvečer je bila končno ponujena za obe strani sprejemljiva rešitev in smo jo tudi vsi sprejeli. Romi so se začasno preselili v Postojno, nato pa jim vlada poišče ustrezno lokacijo. Stara lokacija, ki jo bo od Romov za pravično ceno odkupila država/občina, bo zaradi varstva neposredno nad vodnim virom urejena kot varstveni pas. Boli nas, da moramo zdaj krajani nositi breme, ki nam ga nalagajo mediji in širša javnost. Če ima vlada premalo časa za reševanje tovrstnih problemov, naj večji del odgovornosti prenese na stroko. Naj se postavijo »levi« in »desni« na stran in se naj končno začnejo reševati življenjsko pomembni problemi (varnost in ekologija). Ne moremo pristajati na to, da smo večni talci in žrtve ustvarjanja neke podobe, ki bi si jo nekateri želeli oblikovati na naših plečih in tudi plečih Romov. Sprašujemo se, kdo je danes bolj linčan: Romi, ki so dobili pred zimo streho nad glavo, toplo vodo, ogrevanje in dva topla obroka na dan, ali krajani, ki so desetletja živeli pod pritiskom groženj, ustrahovanj in nenavsezadnje v strahu za svoje življenje. Mi nismo nestrpni ali diskriminatorni do Romov, smo pa proti kriminalu, ki se je z leti stopnjeval. Želimo si samo, da se lahko brez strahu vozimo v službe, otroci v šole, nabiralci gob v gozdove, navsezadnje da se lahko s kolesom ali celo peš odpravimo v Zagradec. Do zdaj to ni bilo mogoče. Za KSAmbrus Martina Hrovat in Maja Hrovat \r REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Inšpektorat RS za okolje in prostor_ ODLOČBA .!,— r „• , ..;. inšpektorat „s ao^i ,;'^ Enota MiiöjjariQ < • 0O. Dne J OBMOČNA ENOTA LJUBLJANA Izpostava Grosuplje, Cesta na Krko 7, telefon: 762-31 Številka: 356-79/99 Grosuplje, dne 21.05.1999 Wpris.o.n.-osobc ..... Ministrstvo za okolje in prostor. Inšpektorat RS za okolje in proslor izdaja na podlagi 72. in 73. členu Zakona o urejanju naselij' in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, Št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur 1. RS, Št. 26/90, 18/93, 47/93 in 7J/93) in ob uporabi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur I. SFRJ, št. 47/86 - prečiščeno besedilo), v zadevi nedovoljene gradnje investitorja Strojan Mihael-a, Kužljevec 25, Zagradec, po uradni dolžnosti naslednjo ODLOČBO 1. Investitor Strojan Mihael, iz Zagradca, Kužljevec 25, mora v roku 30 dni po prejemu tc odločbe odstraniti pritličen zidan stanovanjski objekt v gradnji, v tlorisni izmeri 5,0m x 7,0m, na zemljišču s pare. številko 707/104 k.o. Veliko Globoko, ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroSke. 2. Za objekt iz I. točke izreka te odločbe so prepovedana naslednja dejanja: priključitev na komunalne objekte in naprave ter druga infrastrukturna omrežja; dodelitev hišne številke, prijava stalnega ali začasnega bivališča; vpisi in spremembe v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah; njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih, stanovanjsko najemnih ali drugih dejavnosti v njem; promet z njim ali 7. zemljiščem, na katerem je; sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi. 3. Čc investitor v predpisanem roku ne bo opravil naloženega dejanja, kol je lo določeno v 1. točki izreka te odločbe, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na njegove stroške. 4. Stroške postopka, nastale 7. izvršbo, bo plačal investitor na podlagi posebnega sklepa. 5. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve. V danem primeru investitor Strojan Mihael, iz Zagradca, Kuželjes stanovanjski objekt, tlorisnih dimezij 5,0m x 7.0m, na zemljišču : k.o. Veliko Globoko. Za obravnavani objekt investitor nima lokacijskega dovoljenja, ki bi ga glede na določbo 50. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v proslor (v nadaljevanju ZUNDPP) moral imeti. To je razvidno iz zapisnikov o inšpckcijskcm pregledu na kraju samem dne 16. 04.1999. in iz investitorjeve izjave, ki jo je dal ob priliki zaslišanja dne 22.04.1999 __RKPfBUKA SLOVENIJA_ j. MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR ODLOČ5A J£ iZVRŠLJiVM INŠPEKTORAT RS 2A OKOLJE IN PROSTO! Enota Ljubljana Podpis pristojne o: ..... ■Številka: 356-79/99 ■Grosuplje, dne 24.05.1999 ■Ministrstvo ¿a okolje in prostor. Inšpektorat RS za okolje in proslor izdaja na podlagi 72 in 73. člena ■Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, št. 18/84. 37/85, 29/86 in Ur. I. KS. gšt 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in ob uporabi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (C/r I ■SFRJ, Št 47/86 - prečiščeno besedilo), v zadevi nedovoljene gradnje investitorja SI roj a n Mihael-a, ^Kužljevec 25, Zagradec, po uradni dolžnosti naslednjo ODLOČBO 1. Investitor Strojan Mihael, iz Zagradca, Kužljevec 25, mora % roku 30 dni po prejemu it odločb« odstranili štiri ksene bo sine objekte, v tlorisni tzaeri 3.5 e i 3,5=, in sicer dva ca vzhodnem , (ha pa ca zahc-dneai roba zemljišča s pare. številko 707,104 fcjj. Veliko Globoko, ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške. 2. Za objekte iz 1. točke izreka te odločbe so prepovedana naslednja dejanja: priključitev na komunalne objekte in naprave ter druga infrastrukturna omrežja; dodelitev hišne številko, prijava stalnega ali začasnega bivališča; vpisi in spremembe v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah; 3. Čc investitor v predpisanem roku ne bo opravil naloženega dejanja, kol je to določeno v 1. točki izreka le odločbe, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na njegove stroške. 4. Stroške postopka, naslale z izvršbo, bo plačal investitor na podlagi posebnega sklepa. 5. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve. Obrazložitev V danem primeru je investitor Strojan Mihael, iz Zagradca, Kuželjevec 25. zgradil štiri pritlične lesene bivalne objekte, v katerih prebivajo mlade družine investitorjevih otrok, tlorisnih dimezij 3,5m x 3,5m, na zemljišču s parcelno številko 707/104 k.o. Veliko Globoko nima lokacijskega dovoljenja, ki bi ga glede na določbo 50. drugih posegov v prostor (v nadaljevanju ZUNDI'1') moral To je razvidno iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu na kraju samem dne 07. 05.1999. Glede na opisano dejansko stanje je urbanistični inšpektor ugotovil, da so podani pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po 1. odstavku 73 člena ZUNDPP, ki določa, da organ urbanistične inšpekcije odredi, da se objekt ali del objekta odstrani in vzpostavi prejšnje stanje na investitoijeve stroške, če se gradi aii drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del. ODLOČBA JE IZVRŠLJIVA INŠPEKTORAT RS ZA OKOLJE IN PROSTOR Enota Ljubljana Inlpcktoral RS z* okolje in prostor ?odp^pris!0|ne oseb ¡evilka: 356-79/99 iplje, dne 04.08.1999 Ministrstvo za okolje in prostor. Inšpektorat RS za okolje in prostor izdaja na podlagi 72 in 73. člena iakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, št. 18/84,37/85,29/86 in Ur. 1 RS, 126/90, 18/93,47/93 in 71/93) in ob uporabi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur I SFRJ, št. 47/86 - prečiščeno besedilo), v zadevi nedovoljene gradnje investitorja Strojan Mihael-a, Kužljevec 25, Zagradec, po uradni dolžnosti naslednjo ODLOČBO 1. Investitor Slrojan Mihael, iz Zagradca, Kužljevec 25, mora v roku 30 dni po prejemu te odločbe odstraniti lesen nadstrešek, v tlorisni izmeri 3,5m x 3,5m, na zahodni strani zidanega objekta, na zemljišču s pare. številko 707/104 k.o. Veliko Globoko, ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške. 2. Za objekt iz 1. točke izreka te odločbe so prepovedana naslednja dejanja vpisi in spremembe v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah, glede objekta in zemljišča s parcelno številko 707/104 k.o. Veliko Globoko. 3. Če investitor v predpisanem roku ne bo opravil naloženega dejanja, kolje lo določeno v 1. točki izreka te odločbe, bo to opravilo pooblaščeno podjelje na njegove stroške. 4. Stroške postopka, nastale z izvršbo, bo plačal ii 5. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve. s podlagi posebnega sklepa. V danem primeru je investitor Strojan Mihael, iz Zagradca, Kuželjevec 25, zgradil lesen nadstrešek, tlorisnih dimezij 3,5m x 3,5m, na zahodni strani zidanega objekta, na zemljišču s parcelno Številko 707/104 k.o. Veliko Globoko. Za obravnavani nadstrešek investitor nima odločbe o dovolitvi priglašenih del, ki bi jo glede na določbo 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju ZUNDPP) moral imeli. To je razvidno iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu na kraju si n dne 21. 06.1999. n postopku, brez zaslišanja stranke, po Urbanistični inšpektor je odločal 0 zadevi v • 1. odstavku 76. člena ZUNDPP. Glede na opisano dejansko stanje je urbanistični inšpektor ugotovil, da so podani pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po I. odstavku 73. člena ZUNDPP, ki določa, da organ urbanistične inšpekcije odredi, da se objekt ali del objekta odstrani in vzpostavi prejšnje stanje Tri pravnomočne odločbe o rušitvi v romskem naselju, kijih hrani Krajevna skupnost Ambrus. kratek kronološki pregled 22. oktober Slovenec, živeč pri Romih, napade in po glavi udari krajana Ambrusa Jožeta Šinkovca. 24. oktober Sestanek z županom Lampretom, komandirjem grosupeljske policijske postaje Ribičem in predstavniki krajevne skupnosti Ambrus; zvečer zbor krajanov v Ambrusu, kamor sta na njihovo zahtevo odšla tudi župan in komandir. Sklep: nujno najti trajno rešitev. Romi se zaradi strahu odselijo v Grosuplje. 26. oktober Ponovni shod krajanov, ki zahtevajo preselitev Romov na drugo lokacijo. 28. oktober Kljub obljubam, da se ne bodo vrnili, se Romi pojavijo v svojem taboru v Dečji vasi. Razburjeni krajani organizirajo miren protestni shod. Zvečer na kraj dogajanja pride minister Dragutin Mate. Odločijo, da se Rome začasno preseli v Postojno. 29. oktober Dopoldne se Romi v policijskem spremstvu odpeljejo v begunski center v Postojno, kjer bodo ostali do 19. novembra. 30. oktober V Postojni Rome obišče minister in predsednik vladne komisije Milan Zver, ki obljubi rešitev. Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek o, po njegovem mnenju spornem dogajanju obvesti mednarodne institucije. Vlada dejanje obsodi in zahteva opravičilo. 2. november Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Thomas Hammarberg potrdi prejem pisma varuha človekovih pravic Hanžka. Hammarberg v zvezi s tem pobara notranjega ministra Dragutina Mateja za dodatne informacije o primeru. V oddaji Trenja na POP TV Zver pove, da iščejo rešitev in napove odstop z mesta predsednika vladne komisije za zaščito romske etnične skupnosti, če je ne bodo našli. 6. november Minister Milan Zver ponudi prve predloge za novo lokacijo ambruških Romov. Kraji javnosti niso še zaupani. AVTO MARJAN K I_I ŠENTVID PRI STIČNI AKCIJA!!! •jlO °/o za vse pnevmatike! :ivii SERVIS iLssas SElZ NÖIC S.R. AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOMEHAN1KA VULKANIZERSTVO AVTOOPTIKA AVTOVLEKA non-stop Gsm: 041/785 333 http://www.avto-klemencic.si /A t00* IZDELAVA NOGAVIC TC Ivančna Gorica tel: 01/7878220 nogavice za vse priložnosti žensko, moško, otroško spodnje perilo i izdelava nogavic po naročilu • hlačne nogavice kape, rokavice in šali UGODNE CENE WWW,. j £5 J Ivančna Gorica, december 2006 -11 IVANČNA GORICA GOSPODARSKO NAJUSPEŠNEJŠA OBČINA V SVOJEM VELIKOSTNEM RAZREDU Na lestvici najuspešnejših slovenskih občin v oktobrski številki revije Manager, seje občina Ivančna Gorica v kategoriji večjih občin (deset tisoč in več prebivalcev), uvrstila na prvo mesto. V prejšnji številki Klasja smo na kratko povzeli informacijo, tokrat pa objavljamo širšo informacijo o kriterijih, ki so našo občino uvrstili tako visoko. Gre za prvo tovrstno lestvico revije Manager, pri kateri so upoštevali šest različnih gospodarskih kazalnikih. Občina Ivančna Gorica se je najbolje odrezala pri rasti števila podjetij v zadnjem mandatu; njihovo število je konec leta 2005 v primerjavi s koncem leta 2002 zraslo kar za dobro četrtino. Ivančna Gorica, kije nastala pred dvanajstimi leti je morala najprej poskrbeti za postavitev ustrezne infrastrukture. K povečanju števila podjetnikov v občini bistveno pripomoglo odprtje avtoceste do Ljubljane pred šestimi leti, ki je razdaljo med Ivančno Gorico in prestolnico skrčila na zgolj četrt ure vožnje. Tako je naša občina, ki je bila dotlej predvsem podeželska, nenadoma postala primestna in s tem zelo mikavna tako za bivanje kot za podjetništvo. Poleg tega je občina, ki trenutno šteje približno 14 tisoč prebivalcev, ves čas sledila potrebam s prostorskimi akti, da so podjetnikom lahko ponudili ustrezna zemljišča za njihovo dejavnost. KAKŠNI SO BILI KRITERIJI PRI OCENJEVANJU? Povzemamo metodologijo razvrstitve in ocenjevanja po posameznih kriterijih oz. kazalnikih. Ocenjevanje je potekalo tako, da so občine najprej razdelili na velike in majhne po številu prebivalcev konec leta 2005, in sicer v skupino do deset tisoč prebivalcev ter v skupino deset tisoč in več prebivalcev. Za takšno delitev so se odločili zaradi velikih razlik v načinu delovanja in financiranja občin glede na njihovo velikost pa tudi zaradi velikih razlik v velikosti, saj je največja slovenska občina Ljubljana po številu prebivalcev kar približno osem-stokrat večja od najmanjše, Hodoša. Vse občine so razvrstili od najboljše do najslabše po posameznem kazalniku, skupno uvrstitev pa so dobili s seštevkom posameznih uvrstitev, pri čemer so za kazalec delež subvencij za fizične osebe in zasebna podjetja v proračunu upoštevali zgolj polovično utež, saj je delež teh izdatkov v primerjavi z drugimi izjemno majhen. Za ocenjevanje uspešnosti razvoja občin so izbrali šest kazalnikov, pri čemer so se poskušali izogniti začetnim razlikam v razvitosti posameznih občin. Zato niso merili zgolj relativnih rasti oziroma absolutnih stanj, temveč so predvsem računali tudi približevanje oziroma oddaljevanje občin od slovenskega povprečja. • Sprememba indeksa stopnje delovne aktivnosti prebivalstva 2002 - 2006: Merili so delež delovno aktivnega prebivalstva v celotnem prebivalstvu občine, in sicer v povprečju od maja do julija 2002 ter v povprečju od maja do julija 2006. Izmerjene povprečne stopnje v obeh letih so primerjali s slovenskim povprečjem za obe obdobji in ju predstavili kot indeksa. Nato so izračunali razliko med indeksom v letu 2006 in indeksom v letu 2002. • Rast števila podjetij 2002 - 2005 (v %): Izračunali so rast števila podjetij konec leta 2005 glede na konec leta 2002. • Povprečje deleža naložbenih izdatkov v proračunih 2003 - 2005 (v %): Za posamezna leta 2003, 2004 in 2005 so izmerili deleže naložbenih odhodkov in transferjev v celotnem občinskem proračunu in izračunali povprečje teh treh let. • Delež izdatkov za javno upravo v proračunih 2003 - 2005 (v %): Za posamezna leta 2003.2004 in 2005 smo izračunali delež od proračuna, ki ga občina namenja za financiranje delovanja svoje javne uprave, nato pa izračunali še povprečje za to obdobje. V nasprotju z drugimi kazalniki višje vrednosti pomenijo slabšo uvrstitev, saj velik delež tovrstnih izdatkov pomeni, da uprava ni najbolj učinkovita. • Sprememba indeksa dohodnine in davka od nepremičnin na prebivalca za obdobje 2002 - 2005: Merili so proračunske prihodke od dohodnine in davke od nepremičnin na prebivalca, in sicer v letu 2002 in v letu 2005. Izmerjene zneske na prebivalca v obeh letih za posamezno občino so primerjali s slovenskim povprečjem za obe leti in ju predstavili kot indeksa. Nato so izračunali razliko med indeksom v letu 2005 in indeksom v letu 2002. • Povprečen delež odhodkov za subvencije v proračunih 2002 - 2005 (v %): Za posamezna leta 2003,2004 in 2005 so izračunali delež od proračuna, ki ga občina namenja za subvencioniranje fizičnih oseb in zasebnih podjetij, nato pa izračunali še povprečje za to obdobje. Rezultate Managerjeve raziskave je pokomentiral tudi župan Lampret, ki je dejal, da nikakor ne gre samo za njegove zasluge, pač pa je to uspeh zlasti občinske uprave in občinskega sveta. Franc Fritz Murgelj Skupna uvrstitev Občina (več kot deset tiskoč prebivaivecv) Prebivalci konec 2005 Sprememba indeksa stopnje delovne aktivnosti prebivalstva 2002-2006 Rast števila podjetij 2002-2005 (v%> Povprečje deleža naložbenih izdatkov v proračunu 2003-2005 (v %) Delež izdatkov za javno upravo v proračunu 2003-2005 (v%) Sprememba indeksa dohodnine in davka od nepremičnin na prebivalca 2002-2005 Povprečen delež odhodkov za subvencije v proračunu 2003-2005 (v %) 1. Ivančna Gorica 14.184 3. 1. 17. 4. 5. 44. 2. Slovenske Konjice 14.006 22. 5. 12. 2. 9. 14. 3. Trebnje 18.966 12. 11. 16. 9. 6. 25. 4. Radovljica 18.389 16. 14. 11. 10. 12. 15. 5. Logatec 11.871 37. 3. 6. 24. 10. 28. 6. Slovenska Bistrica 30.459 39. 6. 5. 1. 34. 31. 7. Kamnik 27.298 31. 26. 28. 14. 4. 5. 8. Grosuplje 17.102 6. 16. 14. 21. 25. 50. 9. Medvode 14.630 8. 23. 19. 12. 38. 21. 10. Mestna občina Koper 49.479 17. 19. 30. 44. 1. 2. 11. Cerknica 10.799 2. 46. 3. 6. 37. 41. 12. Lenart 11.626 18. 39. 8. 20. 27. 17. 13. Ajdovščina 18.277 42. 28. 1. 5. 26. 45. 14. Sežana 12.002 24. 21. 21. 28. 22. 18. 15. Škofja Loka 22.317 32. 27. 27. 27. 2. 32. 16. Šentjur pri Celju 18.603 23. 2. 55. 17. 8. 54. 17. Mestna občina Celje 48.607 7. 12. 13. 45. 33. 47. 18. Litija 14.518 27. 34. 45. 18. 3. 16. 19. Piran/Pirano 17.449 4. 9. 51. 53. 15. 12. 20. Tolmin 11.985 9. 40. 39. 7. 30. 26. 21. Mestna občina Velenje 33.707 26. 15. 18. 42. 11. 52. 22. Črnomelj 14.770 47. 50. 10. 8. 14. 19. 23. Izola 15.223 19. 4. 7. 47. 48. 33. 24. Žalec 20.850 5. 37. 52. 26. 16. 20. 25. Sevnica 17.399 45. 35. 31. 15. 20. 3. 26. Mestna občina Slovenj Gradec 17.049 36. 52. 2. 13. 23. 43. 27. Mestna občina Novo mesto 41.633 28. 18. 50. 41. 7. 8. 28. Zagone ob Savi 17.098 15. 20. 43. 11. 44. 37. 29. Hoče - Slivnica 10.208 11. 13. 42. 37. 50. 9. 30. Mestna občina Maribor 111.073 10. 10. 53. 33. 53. 1. 31. Mestna občina Ljubljana 266.941 1. 8. 47. 34. 47. 46. 32. Lendava 11.420 33. 7. 9. 54. 54. 7. 33. Mestna občina Kranj 52.938 51. 43. 32. 16. 19. 4. 34. Idrija 11.903 14. 55. 22. 31. 28. 27. 35. Ljutomer 12.104 21. 32. 23. 36. 51. 11. 36. Laško 13.800 29. 25. 40. 29. 18. 55. 37. Vrhnika 18.233 30. 30. 37. 38. 17. 39. 38. Hrastnik 10.351 53. 49. 4. 3. 52. 34. 39. Domžale 31.579 50. 17. 38. 43. 35. 13. 40. Krško 28.057 40. 45. 34. 23. 45. 6. 41. Mestna občina Nova Gorica 36.201 25. 44. 20. 50. 41. 23. 42. Tržič 15.252 41. 31. 29. 32. 42. 36. 43. Kočevje 16.819 49. 54. 15. 19. 31. 53. 44. Jesenice 21.946 34. 41. 46. 52. 13. 22. 45. Ilirska Bistrica 14.157 38. 42. 33. 30. 36. 38. 46. Trbovlje 17.907 46. 38. 24. 22. 46. 49. 47. Ormož 17.665 48. 24. 44. 35. 40. 24. 48. Rogaška Slatina 10.854 54. 29. 36. 25. 49. 30. 49. Bled 11.132 43. 51. 25. 51. 21. 35. 50. Mestna občina Ptuj 23.791 13. 33. 41. 49. 55. 48. 51. Ravne na Koroškem 12.232 44. 48. 26. 40. 32. 51. 52. Brežice 24.443 20. 47. 54. 39. 43. 29. 53. Postojna 14.753 55. 22. 49. 48. 39. 10. 54. Mestna občina Murska Sobota 19.717 52. 36. 48. 46. 24. 40. 55. Gornja Radgona 12.410 35. 53. 35. 55. 29. 42. ZLATA GAZELA 2006 PODJETJU DAT-CON Visoko priznanje tudi podjetju Efvez, ki prihaja v Višnjo Goro Zmagovalec letošnjega izbora Slovenska gazela 2006 za najboljše hitro rastoče podjetje je savinjsko-zasav-ska gazela Dat-Con s Polzele. Srebrna gazela je ljubljansko podjetje Elvez, z nazivom bronasta gazela pa je nagrajeno podjetje Fluid iz Batuj. To je v ljubljanskem Cankarjevem domu slovesno razglasila časopisna hiša Dnevnik, pod okriljem katere letos prvič poteka ta projekt. Polzelsko podjetje Dat-Con, ki ga vodi Stane Plaskan, razvija in izde- luje merilno-regulacijsko opremo ter specialno elektroniko. Podjetje izvozi okoli 35 odstotkov lastne proizvodnje, in sicer največ na evropski trg in na trge nekdanje Jugoslavije, kjer delujeta tudi dve hčerinski podjetji. Lani so ustvarili 1,2 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, kar je skoraj devetkrat več kot pred petimi leti. Z elektroniko za potrebe vojske in policije podjetje redno sodeluje in tudi zmaguje na mednarodnih razpisih EU. Z opremo, ki jo je izdelalo podjetje, so varovali olimpijske igre v Atenah. Naziv srebrne gazele je dobila gazela osrednjeslovenske regije - podjetje Elvez, ki gaje ustanovil Marjan Petrič iz Višnje Gore, zdaj pa ga vodi Danilo Fišter. Podjetje se ukvarja z izdelavo kabelskih sklopov in kabelske konfekcije ter z brizganjem tehničnih izdelkov iz plastičnih mas. Elvez se je leta 1991 razvil iz popoldanske obrti, lani pa je imel z 1,3 milijarde tolarjev kar 5,5-krat več prihodkov od prodaje kot pred petimi leti, pri čemer je več kot polovico prihodkov ustvaril na tujih trgih. V enakem obdobju so število zaposlenih podvojili in lani s 54 zaposlenimi ustvarili 131 milijonov tolarjev dobička pred davki. Podjetje že gradi nove proizvodne prostore v Višnji Gori, kamor se namerava seliti predvidoma maja prihodnje leto. Nosilec naziva bronasta gazela je pri-morsko-notranjska gazela, podjetje Fluid iz Batuj, ki jo vodi Albin Birsa. Podjetje je največji proizvajalec polprikolic za prevoz bitumna v Evropi, izdeluje pa tudi cisterne za prevoz drugih nevarnih snovi. Prihodke od prodaje je v zadnjih petih letih štirikrat povečalo, v letu 2005 pa je imelo 1,7 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, 58 zaposlenih in 25 zunanjih sodelavcev. Od 120 cistern, ki jih letno izdela, jih večino proda na tuje trge, predvsem na Poljsko, Madžarsko in v Nemčijo. Franc Fritz Murgelj Ivančna Gorica, december 2006 -11 ES© POTREBNIH INFORMACIJ NA TOÜKI »VEM « jektih ne smejo igrati vloge in da je še kako dobrodošla vsakršna podpora podobnim centrom, kot je naš. Sicer pa zaključujemo z izdelavo prenovljene internetne strani Centra za razvoj, domena www. razvoj.si. Tu bodo predstavljene vse dejavnosti našega centra, točka VEM, aktualni razpisi ter organizirane delavnice. Nataša Vovk Kocman 1 A III I®» 1Ä1.BHL '&Lfu&1 OBVEŠČAMO VSE KMETOVALCE, DA SE BO PO 15, NOVEMBRU ZAČELA AKCIJSKA PRODAJA MINERALNIH GHOJIL PROIZVAJALCA INA KUTINA. IZKORISTITE MOŽNOST NAKUPA PO ZNIŽANIH PREDSEZONSKIH CENAH, KAJTI SEZONSKA CENA GNOJIL BO BISTVENO VIŠJA. r m «« T r 'm! ! ■ |î »C " ' T til* .Li.™ ■1 WÊÊÊÊm ■ ^ j NASE POSLOVALNICE: ŽELEZNINA ZAGRADEC 01/7888-032 ŽELEZNIMA RADOHOVA VAS 01/7887-628 KMETIJSKO VRTNI CENTER IVANČNA GORICA 01/7887-624 Center za razvoj Litija, izpostava Grosuplje, je imela 16. oktobra dan odprtih vrat točke VEM. Točka VEM - vse na enem mestu je namenjena vsem potencialnim samostojnim podjetnikom, ki želijo pridobiti kakršnokoli informacijo o ustanovitvi s.p.-ja. Ob enajstih smo nazdravili na uspešno delovanje točke VEM. Z govorom so nas pozdravili župan občine Grosuplje Janez Lesjak, župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret ter predsednik Območne Obrtne Zbornice Grosuplje Jože Intihar. Skupaj so izrazili željo po dolgoročnem uspešnem sodelovanju. Župan Lampret je še posebej poudaril, da občinske meje v takšnih pro- mikro-kredite. Vsi podjetniki, ki imate v načrtu kakršnokoli investicijo, oglasite se v naši izpostavi - Center za razvoj Litija v Grosupljem, skupaj se bomo pripravili na razpise za sredstva v letu 2007. Organiziramo tudi kratke enourne brezplačne delavnice. Povabljeni ste vsi zainteresirani. 16. 10. 2006 smo ob 9. uri začeli z delavnico na temo Kakšne projekte bo podprl Podjetniški sklad v letu 2007. Pregledali smo razpise za nepovratna sredstva ter mikro-kredite, ki bodo razpisani v začetku leta 2007. Delavnico je vodila pomočnica direktorja sklada mag. Maja Tomanič - Vidovič. Vse informacije te delavnice so na voljo v Centru za razvoj Litija, izpostava Grosuplje, tel: 01/786 23 08, ga. Nataša Vovk Kocman. Pri nas dobite vse informacije glede ustanovitve podjetja, kakšne obveznosti vas čakajo s podjetjem ... Vabljeni vsi, ki razmišljate o ustanovitvi podjetja že jutri ali nekoč v prihodnosti. Izkušen svetovalec vas pričakuje vsak ponedeljek od 9. dol5. ure ter vsako sredo med 9. in 17. uro. Nahajamo se v Grosupljem, v Domu obrtnikov, Ob Grosupeljščici Ib, tel.: 01 / 786 23 08, e-mail: grosuplje@razvoj.si. Obveščamo vas tudi o vseh aktualnih informacijah za vse javne razpise za nepovratna sredstva ali za Župana ivanške in grosupeljske občine z direktorico Centra za razvoj Litija in vodjo izpostave v Grosuplju. seNa Enem estu CENTER ZA RAZVOJ LITIJA, D.0.0. PASIVNE HIŠE DRUGIČ Glede na interes bralcev, da bi podrobneje opisali principe pasivne gradnje v našem časopisu, smo se odločili, da objavimo odmev na članek Stična z največ pasivnimi hišami v Sloveniji dr. Simona Muhiča. (ffm) 0 GRADNJI VARČNIH IN PASIVNIH HIŠ V NAŠI OBČINI V prejšnji številki Klasja je bil objavljen prispevek Stična z največ pasivnimi hišami v Sloveniji. Ker tam nekatere navedbe o pasivnih hišah niso točne, je v tem prispevku zelo na kratko predstavljeno, kaj je nizkoenergijska in kaj pasivna hiša. Za primerjavo rabe energije za različne stavbe se poslužujemo indeksa, ki predstavlja celotno rabo energije v stavbi (ogrevanje prostorov, pripravo tople sanitarne vode in druge opreme - razsvetljava, gospodinjski aparati ipd.) na površinsko enoto uporabne površine bivalnega prostora v obdobju enega leta. Poraba letne rabe energije za ogrevanje v klasično grajenih stavbah, ki so bile zgrajene pred 20 in več leti in so v večini primerov brez zadostne toplotne izolacije, znaša v povprečju približno 200 kilovatnih ur energije na kvadratni meter uporabne površine letno (200 kWh/m2letno). To pomeni približno porabo 20 litrov ekstra lahkega kurilnega olja na kvadratni meter uporabne stanovanjske površine na leto. Z uveljavitvijo novega Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije (Ur. list RS 42/2002) je predpisana največja letna raba energije za ogrevanje med 60 in 80 kWh/m2 letno oziroma preračunano na porabo goriva med 6 in 8 litri ekstra lahkega kurilnega olja na kvadratni mater stanovanjske površine na leto. To je skladno z zakonodajo v Evropski skupnosti, kjer je ta vrednost približno 70 kWh/m2 letno toplotne energije. Z dobro izolacijo lahko občutno zmanjšamo toplotne izgube in se tako približamo razredu energijsko varčnih hiš, pri katerih letna raba energije za ogrevanje in pripravo tople vode ne presega 80 kWh/m2 letno. Za nizkoenergijske hiše tako velja, da za ogrevanje prostorov porabimo največ 55, za pripravo vode pa 25 kWh/m2 letno. Glede na rabo letne energije za ogrevanje tako ločimo med nizkoe-nergijskimi hišami z rabo med 20 in 55 kWh/m21etno ter pasivnimi hišami, kjer ta vrednost znaša manj kot 15 kWh/m2 letno. Pasivna hiša se imenuje pasivna zato, ker izkorišča sončno energijo in notranje vire ob minimalnih toplotnih izgubah, tako da je skoraj ni treba dodatno ogrevati ali hladiti. Hiša še vedno potrebuje ogreval- ni sistem (kije praviloma toplozračni) za pokrivanje toplotnih izgub, ki so sicer res nizke. Da je hiša res pasivna, mora biti raba energije za ogrevanje glede na standarde manjša od 15 kWh/m2 letno (kar ustreza približno 1,5 litra ekstra lahkega kurilnega olja na kvadratni meter površine na sezono), raba električne energije manjša od 18 kWh/m2 letno, raba skupne primarne energije pa manjša od 120 kWh/m2 letno. Toplotne izgube morajo biti manjše od 10 W/ m2, hiša mora biti izdelana brez toplotnih mostov in zrakotesno, saj mora biti izmerjena nekontrolirana izmenjava zraka pri tlačni razliki 50 pa manjša od 0,6 izmenjave na uro. Za zagotovitev predpisanih nizkih toplotnih izgub in zagotavljanje ustrezne kakovosti zraka mora imeti pasivna hiša vgrajen sistem kontroliranega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka. Za pridobitev certifikata je treba izpolniti več zahtevnih kriterijev, bistvenega pomena pa so strokovno načrtovani detajli, kakovostna izvedba ter optimalno delovanje vseh sistemov. Če pri načrtovanju in izvedbi pasivne hiše zanemarimo eno samo področje, zgradba ne zadosti strogim kriterijem predpisanega standarda in ne ponuja želenega ugodja. Pri nas se gradnje pasivnih hiš ne lotevajo samo ekološko ozaveščeni samouki. Strokovna podpora je namreč na tem področju več kot zadostna. Gradnje pasivnih hiš se lotevajo predvsem ljudje, ki so energetsko ozaveščeni in znajo živeti energetsko varčno. Pasivna hiša namreč ne predstavlja samo hiše, ampak predvsem način življenja. Pri tem lahko izpostavimo, da v taki hiši ni dovoljeno odpiranje oken, kar je večini ljudi težko sprejemljivo. Klasično prezračevanje stavbe skozi okna je namreč energetsko nedopustno. Kljub temu da večina izmed nas ne živi v energetsko varčnih hišah, nas je veliko ekološko ozaveščenih. Emisija iz naših kurilnih naprav naj bo tako v zakonsko predvidenih mejah in naj ne vključuje snovi, ki jih tam ne bi smelo biti (ki nastanejo npr. ob kurjenju plastičnih izdelkov). Ekološka in energijska ozaveščenost ljudi sta ključni za nižanje rabe in učinkovitejšo rabo energije tudi v stavbnem sektorju in posledično zmanjšanju emisij v okolje, kar je eden izmed poglavitnih ciljev Evropske skupnosti. Verjetno bo ozaveščenost tudi pri nas počasi prišla na višjo raven, kar pa bo tudi posledica višanja cene energije. Obema graditeljema v naši občini pa srečno pri dokončanju pasivnih hiš in prijetno bivanje v njih in med nami. Dr. Simon Muhič, univ. dipl. inž. © Ivančna Gorica, december 2006 -11 fišMčenje,jeklenih|{ppjn^af«pv pločevine na linijskem peskalniku JHk HHHfcV ÊÊ ABV Tel. 01/780 50 23, 01/780 50 24 Fax: 01/78 74 518 ÄBV KOVINSKI IZDELKI d.o.o. Sela pri Dobu 3 1296 Šentvid pri Stični e-mail: abv@abv.si www.abv.si Kontaktni osebi: Andrej Verbič 041 628-606 in Anton Jakše 041 569-665 STORIWS • svetovanje in izdelava delavniške dokumentacije in PZI projekta IZDELÂVâ in MOPiTJ^ŽA: • težkih in lahkih jeklenih konstrukcij • jeklenih stopnišč z ograjami, • nadstreškov in manjših podkonstrukcij, • ograj in izdelkov iz inox materiala • dobava in montaža izoliranih strešnih in jeklenih fasadnih plošč • drugi jekleni izdelki iz dejavnosti Smmim BUČI SMO DALI NEKAJ VEČ Na sončno nedeljo, 16. oktobra, ko se je dežela že zavijala v tople jesenske bane, so se na Gradišču nad Stično že tretjič zapored razkazovale najrazličnejše buče, ki so jih domiselni ustvarjalci spremenili v prave umetnine. Seveda govorimo o akciji našega časopisa, o Bučariji 2006. rtK:" W v ° ¡yy 'jw'Ti'jrf?— i -ir i i lik :üjk a Él \jaHaEWk'm 1 Komisija na delu. Prireditev je tudi letos potekala v okviru tradicionalnega pohoda na Lavričevo kočo na Gradišču, ki ga organizirajo marljivi člani Planinskega društva Šentvid. Tako kot razstava buč je odlično uspel tudi pohod, po katerem so na s soncem obsijanem Gradišču, ob kostanju ter drugih dobrotah, pohodniki in drugi obiskovalci uživali do noči. Z zanimanjem so se obiskovalci ustavljali ob obzidju cerkvice sv. Miklavža, kjer si bile razstavljene buče - bilo jih je vseh vrst. oblik in ban-. Te zanimive plodove so v umetniška dela oblikovali osnovnošolci, srednješolci in vsi, ki imajo malce domišljije in spretne roke. Opaziti je bilo moč ladje, hobotnice, Pepelkino kočijo, laboda, strašila in še marsikaj. Na ogled pa so bila postavljena tudi platna članov Društva likovnikov Ferda Vesela iz Šentvida. Najbolj podrobno si je buče ogledala »stroga« komisija, ki je umetnine in njihove avtorje nagradila z zlatim, srebrnim ali bronastim priznanjem. Sestavljali so jo Lovro Lampret, oblikovalec in aranžer, Irena Štepec Dobernik, predsednica Društva likovnikov Ferda Vesela Šentvid, Matej Šteh, urednik pri občinskem glasilu Klasje, Saša Senica, članica uredniškega odbora Klasja, in predsednik komisije Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik časopisa Klasje. In podelili smo naslednja priznanja: ZLATEGA so prejeli: Nataša Ka-stelic iz Malih Češnjic, Ajda in Urša Kadunc, Martin in Andrej Malovrh, Katjuša Polajžer in Ves- na Kavšek iz OŠ Stična. SREBRNO priznanje je šlo v roke Rebeke Sinček iz 4. razreda OŠ Stična, OŠ Stična - podružnična šola Višnja Gora, Kim Bašnec z OŠ Stična, Andreja Arbitra iz 3. razreda OŠ Stična ter Jana Ceglarja iz 3. razreda OŠ Stična. BRONASTO priznanje pa so dobili: 1. razred OŠ Stična, Neža Zupančič iz 2. razreda OŠ Stična, Tjaša Miklavčič iz 3. razreda OŠ Stična, Mateja Mulh in Katja Ka-stelic iz 8. in 9. razreda OŠ Ferda Vesela Šentvid, Lara Škof s SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica ter skupina 2.a in 2.b razreda OŠ Ferda Vesela Šentvid. Z bučami smo tako tudi letos opravili. Že zdaj pa velja povabilo za naslednje leto: Vse z umetniško žilico vabimo, da se preizkusite v izdelavi umetnin iz buč. Dobitnike priznanj, ki se niso udeležili razglasitve rezultatov, pa vabimo, naj dvignejo svoje priznanje v našem uredništvu oz. nam sporočijo, kam jim ga pošljemo, (klasje.casopis@-siol.net, 781 21 30) SaS Razstava likovnikov Ferda Vesela Šentvid. Priznanja je podeljeval izkušeni Klasjevec Polde Sever. DOM STAREJŠIH OBČANOV (V NAŠI OBČINI TRIKRAT) - DA! V glasilu občanov KLASJE smo 12. 8. 2006 na tretji strani prebrali nekakšno predvolilno pobudo, da naj se odkupi parcela v velikosti 1.158 m2 s stavbiščem na lokaciji K.O. Šentvid, ter dodatnih 7.000 m2 kmetijskega zemljišča, katerega lastnica je KZ Stična. Vse to pa naj bi se že obravnavalo na seji občinskega sveta. Zaradi velike potrebe po Domu za starejše občane v naši občini (po podatkih iz leta 2005 je čakalna doba za sprejem v dom v Grosuplju osemsto čakajočih) sem na podlagi posvetovanja z župnijskim upraviteljem v Am-brusu, g. Svarcem, posredoval pisno pobudo 18. 9. 2005, tako županstvu kakor občinskemu svetu Občine Ivančna Gorica, da obstaja realna možnost za odkup velikega župnišča v Ambrusu, ki stoji na zavidljivi lokaciji, na vzpetim, okrog njega pa je večji kompleks kraškega zemljišča. Tako iz racionalnega kot iz funkcionalnega razloga je ta lokacija zelo primerna za Dom starejših občanov iz naše občine. Objekt, veliko župniš-če, je že zgrajen in gaje le treba prilagoditi potrebi po tovrstni dejavnosti, kar je z vidika tako ekonomskih kot okoljevarstvenih normativov veliko bolj smotrno in opravičljivo, kot da se uničujejo kmetijska zemljišča, kar se ponuja na lokaciji K.O. Šentvid. Na dopis Občine Ivančna Gorica župnijskemu upravitelju v Ambrusu maja 2006 je le-ta dal pozitiven odgovor, da je staro župnišče na razpolago za tako dejavnost. Zakaj občinski svet o tej moji pobudi, pobudi občana iz leta 2005 ni razpravljal, vedo pristojni na občinski upravi ali sam župan. Izgovarjanje ali sprenevedanje, da ni prišla taka pozitivna pobuda od institucije, kot je KS ali katero od društev, ne more vzdržati nikakršnega resnega opravičila. Milan Muhič, Ambms nasi turistični delavci na štajerskem V soboto, 14. oktobra, smo se predstavniki vseh turističnih društev v naši občini podali na zanimivo in poučno pot na Štajersko. Znan je izrek, da je povsod lepo, a doma je najlepše. Kljub temu je Občinska turistična zveza že v preteklem letu sklenila, da je prav, da si ogledamo, kako so urejena mesta in vasi, ki se visoko uvrščajo v vsakoletnem projektu Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna. Ogled takih krajev naj bi nam pokazal smernice, kaj je treba postoriti doma, da bodo tudi naši kraji v okviru tega tekmovanja veljali za vzorno urejene. Za tokratni prvi cilj smo si izbrali mesto Slovenske Konjice, z okrog 5000 prebivalci. Mesto je bilo večkrat razglašeno za najlepše urejeno srednje veliko slovensko mesto, ki je v svoji kategoriji dosegalo zlata priznanja tudi v evropskem merilu. V lepem vremenu nas je spremljal po mestu odličen poznavalec svojega kraja, gospod Cveto Štefanič. Imeli smo resnično kaj videti. Stari in novi del mesta je zelo lepo urejen. Na desetinah pročelij starih mestnih zgradb so mednarodne oznake, da gre za kulturno dediščino, številni kipi, spominske plošče, na katerih piše, kaj je bilo v posameznih zgradbah, kdo od pomembnih ljudi se je rodil v njih. Ob vhodu v mesto so pregledne (in cele!) informacijske table in smerokazi, vzorno urejeni mestni parki in nasadi, z lepimi vrtovi obdane nove ulice, muzejska lokomotiva, prijazni ljudje. Med drugim smo si ogledali znamenito barokizirano gotsko cerkev sv. Jurija, obiskali enega večjih slovenskih čebelarjev Zvikarta in bili deležni njegove gostoljubnosti, saj smo si lahko brezplačno dali duška ob pokušanju različnih čebeljih pridelkov in se na koncu obiska Slovenskih Konjic ustavili še v prekrasnem Vrtnem centru, kjer smo si poleg ostalih zanimivosti ogledali tudi zanimivo razstavo malih živali. Iz Konjic nas je pot vodila v zanimivo obcestno naselje Majšperk, ki šteje 700 prebivalcev ob reki Dravinji. Tu smo si ogledali tovarno volnenih izdelkov, kjer so bili nadvse prijazni gostitelji. Direktor, gospod Albin Brenči, in vodja marketinga, gospa Glorija Petrovič, sta nas popeljala skozi proizvodne prostore nekdaj po vsem svetu znane tekstilne tovarne, ki se po letih stagnacije ponovno postavlja na noge. V tovarni predejo, tkejo in plemenitijo volnene izdelke. Velika atrakcija so tudi njihovi unikatni gobelini, na katerih se lahko upodobijo portreti naročnikov. muljava tretja v sloveniji Minulo sredo je bila v Novi Gorici slavnostna podelitev priznanj ob zaključku letošnjega tekmovanja Moja dežela - lepa in gostoljubna. Tekmovanje, katerega pokrovitelja sta Ministrstvi za gospodarstvo ter za okolje in piostor, že vrsto let izvaja Turistična zveza Slovenije, tokrat pa je med nagrajenci tudi eden naših krajev. V kategoriji izletniških krajev je Muljava prejela priznanje za tretji najbolj urejeni izletniški kraj v Sloveniji. Več o podelitvi in poteku omenjenega tekmovanja prihodnjič. Križeča vas s 100 prebivalci v bližini Poljčan je bila v lanskem letu proglašena za najlepšo slovensko vas. V letošnjem letu pa je dobila srebrno priznanje v evropskem merilu! To vasico, ki leži na južnih obronkih Dravinjskih goric, smo si ogledali s še posebnim zanimanjem, saj je takih naselij s približno toliko prebivalci v naši občini kar nekaj. In kaj je videti v tej vasi, po kateri nas je popeljal prijazni lastnik gostišča pri dvojčicah, gospod Janko Kidrič? Pred vsako hišo je kozol-ček s hišno številko, klop, koš za odpadke, urejen vodnjak. Sredi vasi je veliko parkirišče in pokrit prireditveni oder, kjer je velika informacijska tabla, kip sv. Lucije, starinska preša. Tam imajo na začetku jeseni vsako leto odmevno prireditev Dar jeseni. Prav gotovo je največja posebnost vaščanov, da so prav vsi člani domačega turističnega društva in da enostavno ne vidiš na tleh nobenega papirčka ali kake druge smeti. Zanimivo je tudi to, da svoje trate okrog hiš in zgradb kosijo vsi na en dan, in to v četrtek. Če ta dan dežuje, je košnja v petek. Pred povratkom domov smo si v bližnjih Studenicah ogledali še obnavljajoči dominikanski samostan in zanimivo cerkev sv. Treh kraljev. Upajmo, da bo nekaj utrinkov s tega poučnega popotovanja po Štajerski rodilo kakšne sadove tudi na naših domačih tleh. P. Groznik Ivančna Gorica, december 2006 -11 GRADI SE ŽELEZNIŠKI NADHOD Pred kratkim se je začela gradnja železniškega nad-hoda v Ivančni Gorici, ki bo povezoval Livarsko cesto z Rimsko cesto oz. dostopom do cerkve. Domače podjetje Rekon gradi nosilna stebra, že za konec novembra pa je predvideno, da bo Trimo Trebnje začel montirati železno konstrukcijo. Za montažo lesenega dela je bilo, kot vsi izvajalci del, na javnem razpisu izbrano podjetje Hoja iz Ljubljane. Omeniti je treba, da pri projektu Občina kot investitor dobro sodeluje tudi s Slovenskimi železnicami, ki so odstopile zemljišče in omogočile, da se je gradnja sploh lahko začela. Če bo šlo vse po načrtih, bodo vsaj nekateri Ivančani ob božičnih praznikih lahko obiskali cerkev peš, čez novi prehod. Prehod bo možen tudi za vse kolesarje in mopediste. NOVA STREHA IN KUHINJA Na gradbišču šentviške šole dela podobno kot med poletjem intenzivno potekajo tudi že vso jesen. Drugi prizidek ob telovadnici je že skoraj pod streho, medtem ko je prizidek na nekdanjem parkirišču že nekaj časa pokrit, novo pločevinasto streho pa je že dobil tudi stari del šole. Delati je začelo tudi prenovljeno ogrevanje. Trenutno največ pozornosti namenjajo pripravi nove kuhinje in jedilnice, da bi najpozneje prihodnji teden kuhinja že začela obratovati. V pritličju bosta zatem nared tudi dve novi učilnici, do zime pa naj bi prizidek že dobil tudi fasado. Ob natrpanem terminskem načrtu dela vidno napredujejo, ob tem pa pouk poteka več ali manj nemoteno.. Dokaz, da šola dobro »prenaša« dozidavo in prenovo, je dogajanje v njej; pred kratkim je gostila seminar zborovodij za prihodnji pevski tabor, Kulturno društvo pa je v njej gostilo pevske zbore na t.i. Srečanju Šentvidov. NOVA SEJNA SOBA ZA NOV OBČINSKI SVET Ko se je letošnja »politična jesen« že povsem razživela, so se začela tudi dela v stavbi Žolnirja, kjer je Občina lani odkupila prostore za novo sejno sobo. Dela so že v zaključni fazi in predvideva se, da bo novi občinski svet svojo prvo delovno sejo imel že v novih prostorih, medtem ko bo konstitutivna seja še v dosedanji sobi. Po selitvi sejne sobe bo stara v pritličju občinske stavbe preurejena v sprejemno pisarno in dve dodatni pisarni, s čimer bodo zagotovljeni boljši delovni pogoji, v načrtu pa je tudi rešitev problema v zvezi z dostopom za invalide. Matej Šteh jesen 2006 v domu grosupue tudi upokojenci na triglavu Člani pohodniške sekcije v Društvu upokojencev Ivančna Gorica smo že nekaj let sanjarili o obisku Triglava, vendar smo menili, da imamo premalo kondicije in da je za nas to prevelik zalogaj. Letos smo se ojunačili in obisk Triglava vključili v naš letni načrt. Pridno smo krepili kondicijo, a ko je prišel predvideni datum, nam je ponagajalo vreme. Bali smo se že, da načrta ne bomo mogli realizirati, saj vremenarji kar niso hoteli napovedati nekaj lepih dni, mi pa smo imeli premalo zaupanja vase, da bi se na tako visoko goro podali v slabem, nestabilnem vremenu, še posebej v naših letih. Po enomesečnem čakanju se nam je želja izpolnila in 12. septembra smo se v zgodnjih jutranjih urah, v družbi planincev iz Grosuplja, Šmarja in Iga, odpeljali v Krmo ter se napotili proti Kredarici. Bila je dolga in utrujajoča pot, in ko smo gledali proti našemu očaku, ki se je mogočno dvigal pred nami, smo že mislili, da nam ne bo uspelo. Po prihodu na Kredarico smo se okrepčali s hrano in pijačo ter si malo odpočili, nato pa nadaljevali vzpon. Težko opišem občutke, veselje in ponos tisti trenutek, ko smo premagali še zadnje metre do Aljaževega stolpa. Vseh osem je bilo namreč prvič na Triglavu, zato je sledil krst in veselju ni bilo ne konca ne kraja. Ljuba S. Ivančna Gorica, december 2006 -11 OPRAVILI SJAO TEST HOJE Na prijetno jesensko soboto, 21. oktobra, smo delavci ZD Ivančna Gorica na športnem igrišču OŠ Stična pripravili test hoje na 2 km. To je enostaven, natančen, varen in ponovljiv test, ki so ga razvili na Finskem. Služi kot odlično sredstvo za ocenjevanje telesne zmogljivosti in spodbujanje ljudi k rednemu gibanju. Namenjen je odraslim od 18 do 70 let, telesno nedejavnim in zmerno telesno dejavnim, ter odraslim s prekomerno telesno težo in debelostjo. na startu je vsak udeleženec začel s hitro hojo po športnem igrišču, v razdalji dveh kilometrov. Vsak posameznik je razdaljo prehodil tako hitro, kolikor jo je zmogel, ter pri tem ni ogrožal svojega zdravja. Takoj po prehojeni poti smo zapisali čas hoje na cilju ter opravili meritev in zapis srčnega utripa. Sledilo je tudi ohlajanje organizma. Iz podatkov o starosti udeležencev, njihovem spolu, telesni teži, višini in času, v katerem je posameznik Testa se je udeležilo 37 udeležencev, med katerimi je bilo 30 žensk in 7 moških, povprečna starost udeležencev pa je bila 37,5 let. Pred hojo je bilo obvezno ogrevanje. Ekipa ZD Ivančna Gorica, kije skrbela Udeleženci so med 9.00 in 12.30 prihajali na športno igrišče športno oblečeni in obuti ter z veliko dobre volje. Ob prihodu je vsak udeleženec izpolnil kartonček o svojih osebnih podatkih, zdravnik mu je izmeril krvni pritisk in mu glede na njegovo zdravstveno stanje dovolil opravljati testiranje. Pred pričetkom je moral vsak udeleženec opraviti tudi nekaj vaj za ogrevanje. Z zapisom časa izvedbo testa prehodil razdaljo, smo s pomočjo računalniškega programa izračunali indeks telesne zmogljivosti posameznika in rezultat poslali po pošti. Individualno poročilo telesne zmogljivosti vsebuje rezultate testa hoje, oceno telesne teže, fitnes indeks in priporočila za telesno dejavnost, ki izboljšuje zdravje. Prvih 30 udeležencev je po končanem testiranju dobilo tudi darilo, ki so ga prispevali Pekarna Grosuplje, Kotany in Dr.Oetker, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi ravnatelju OŠ Stična, ki nam je dovolil uporabljati športno igrišče, in Gasilskemu društvu Radohova vas, ki nam je posodilo mize in klopi. Upamo, da se boste naslednje leto, v spomladanskem roku, testa hoje udeležili v čim večjem številu, do takrat pa si krepite svojo telesno kondicijo in skrbite za svoje zdravje. Zdravstveni dom Ivančna Gorica V soboto, 16. septembra, smo v Domu starejših občanov Grosuplje kljub malo bolj kislemu vremenu preživeli čudovit dan. Na tradicionalnem, že 4. srečanju stanovalcev, svojcev, prijateljev in delavcev Doma se nas je zbralo lepo število. Srečanje smo pripravili pred Domom, na prostoru Balinarskega kluba DU Grosuplje. Zabaval nas je Duo Pozdrav iz Loške doline na Notranjskem. Vsi obiskovalci srečanja, še posebej stanovalci, so bili navdušeni nad bogato pripravljenim srečelovom. Vsem, ki ste prispevali svoje izdelke ali promocijski material ter bili tako del naše sreče to sobotno dopoldne, se iskreno zahvaljujemo in želimo še veliko poslovnih uspehov. Pred hišo imamo lep sadovnjak, ki nam že nekaj let prinaša tudi pridelek. Z letošnjo letino smo še posebej zadovoljni. Tako smo imeli v sredo, 11. oktobra, DAN JABOLK, hišni praznik. Jabolka smo obirali, jih mleli, stiskali v mošt, jih sortirali v zaboje za ozimnico ... Sladice iz jabolk, ki so jih pripravile naše kuharice, smo pridno zalivali s svežim moštom. V torek. 17. oktobra, pa smo imeli kostanjev piknik. Ob pečenem in kuhanem kostanju smo pili tudi sveži mošt. Jesen je zakorakala tudi v našo hišo. JK KM^SM^Q 8C3BPC3®® NASI 90-LETNIKI Šestnajstega oktobra je praznovala svojih 90 let naša cenjena krajanka, gospa Jožefa Božjak iz Škr-janč. Rodila se je v številni družini v Znojilah pri Krki. Službovala je na vodilnih delovnih mestih, kot samostojna računovodja, nazadnje v Mesnem podjetju Stična, kjer je ostala vse do upokojitve. Zdaj uživa jesen življenja na svojem domu, v krogu svojih domačih, še dokaj zdrava in zadovoljna. Obiskali smo jo tudi člani Krajevne organizacije Rdečega križa Ivančna Gorica ter ji zaželeli še vrsto srečnih let. Predsednica KORK Ivančna Gorica Lojzka Sever v spomin Sredi vročega julija letošnjega leta je po težki bolezni za vedno zapustila naše vrste gospa Irena Kunej. Rojena je bila leta 1925 v Podbrezju na Gorenjskem. Otroštvo je s svojo družino preživljala v Tržiču, pred začetkom šolanja pa seje z družino preselila v Ljubljano, kjer je dokončala osnovno in trgovsko šolo pri uršulinkah. Takoj po osvoboditvi je bila zaposlena na Ministrstvu za zdravje SR Slovenije, nato pa premeščena najprej v Delovno-varstveni zavod Ponikve, leta 1952 pa v Šentvid pri Stični na mesto upravnice Zavoda za rekonvalescenco mladine s srčnimi, ledvičnimi in revmatičnimi obolenji. Pozneje je bila zaposlena v Mizarstvu in kot matičarka na matičnem uradu v Šentvidu pri Stični. Pred upokojitvijo je opravljala administrativna dela na Gastroente-rološki interni kliniki v Ljubljani. Leta 1976 se je upokojila ter postala prizadevna in ustvarjalna članica našega društva. Od leta 1976 je bila oskrbnica doma upokojencev, pozneje tajnica društva, od leta 2001 pa častna članica upravnega odbora Društva upokojencev Šentvid pri Stični. Gospa Irena Kunej nam bo ostala v najlepšem spominu tudi zato, ker je poskrbela, da je dom upokojencev ostal v lasti društva. J. M. Društvo upokojencev Šentvid polzki na ursui gori Zadnji oktobrski vikend smo se v organizaciji Planinskega društva Polž odpravili na zaključno turo na Koroško, in sicer na Uršljo goro. Zbrali smo se v sobotnem dopoldnevu v Višnji Gori, od koder smo se mimo Ljubljane, kjer smo pobrali nekaj udeležencev, odpravili proti Koroški. Vseh skupaj nas je bilo 35. Vreme nam je bilo naklonjeno, zato smo bili vsi dobro razpoloženi. Po triurni vožnji smo prispeli do izhodiščne točke pod 1699m visoko Uršljo goro oziroma tudi Plešivec. V spremstvu naših treh vodnikov smo se odpravili skozi gozd proti vrhu. Pot preko Kozjega hrbta se je strmo vzpenjala, zato se nam je po eni uri hoje prilegel postanek nad križiščem poti, ki pride z Naravskih ledin. Po zasluženem počitku in malici smo se odpravili do vrha, kjer nas je pričakal prelep razgled, za katerega se je res splačalo potruditi in do vrha gristi kolena. Kljub vetru in nekoliko megleni soboti se je razpostrl prelep razgled na Peco, ki smo jo osvojili poleti, videlo pa se je na vse strani neba, do Kamniških Alp na zahodu in do Trdinovega vrha na jugu. Na Uršlji gori stoji najvišje ležeča cerkev v Sloveniji, imenovana cerkev sv.Uršule. Po poti smo videli sledi stopinj sv.Uršule ali pa jamice njenih kolen. Legenda pravi, da kdor da svojo nogo tja, ga le-ta ne bo več bolela. Odpravili smo se do po vojni obnovljenega planinskega doma, ki so ga prvotno postavili Nemci. Tam smo se okrepčali in tudi prespali. Večer smo preživeli v dobrem vzdušju in prepevanju pesmi in ob raznih zabavnih igrah, da nam je čas kljub prestavljeni uri minil prehitro. Zjutraj smo se zbudili v lep sončni vzhod. Po zajtrku smo si ogledali cerkev skupaj z oskrbnikom in povedal nam je legendo o povodnem možu, ki je živel v jezeru, kjer zdaj stoji cerkev. Legenda pravi, daje na bližnjem Pohorju živela Uršula, ki je zavetni-ca mladih deklet. Neprestano jo je vleklo na prelepi Plešivec, kamor se prvo pritrkovaisko tekmovanje na miniaturnih zvonovih V nedeljo, 29. oktobra, je bilo na Ka-pitlju v Novem mestu že deveto Dolenjsko pritrkovalsko srečanje in tekmovanje; tokrat prvič na miniaturnih šolskih zvonovih. Na povabilo organizatorjev, Pritrko-valskega društva Dolenjske in Bele krajine ter škofije Novo mesto, smo se ga udeležili tudi pritrkovalci iz Šentvida pri Stični. Na tekmovanju, na katerem je v atriju škofijskega dvorca nastopilo 23 skupin, smo domačo župnijo zastopali s tremi pritr-kovalskimi skupinami. Ker seje prvič organizirano tekmovalo na miniaturnih zvonovih, smo svoj komplet malih šolskih zvonov vzeli tudi šentviški pritrkovalci. Miniaturne zvonove so pripeljali še pritrkovalci iz Mengša, Šentjerneja, Semiča in z Otočca. V začetku je vse zbrane nagovoril novomeški škof msgr. Andrej Glavan. Tekmovanje so ocenjevali sodniška komisija in poslušalci. Vsaka pritrko-valska skupina je imela na razpolago pet minut časa, da na poljubno izbranem kompletu mini zvonov odigra program, ki ga je pripravila. Kriterij ocenjevanja je zajemal ocenjevanje lepote melodije, točnost začetka in konca izvajanja, uigranost skupine, dinamiko in različne okraske, za- htevnost melodije ter umetniški vtis skupine. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri skupine: mlajšo, srednjo in starejšo. Sledil je še netekmovalni del. Škof Glavan je zaključil kulturni del srečanja z molitvijo za vse bolne, ostarele ali že pokojne pritrkovalce, mežnarje in zvonarje ter posebej poudaril veličino in pomembnost službe, ki jo opravljamo pritrkovalci. Sledila je podelitev priznanj. Med starejšimi je tretje mesto dosegla pri-trkovalska skupina iz Šentjanža, drugo skupina z Otočca, prvo pa skupina iz Šentvida pri Stični-starejši, ki sta jo zastopala Janez Bijec in Andraž Čebular. Med mlajšimi pritrkovalci je tretje mesto dosegla skupina iz Šentjanža, drugo skupina iz Mengša in prvo mlajša skupina iz Šentvida pri Stični. Sestavljali so jo Tim Zaletelj, Andrej Mikelj in Bine Rovanšek pod vodstvom mentorja Jožeta Mehleta. Najbolj napeto je bilo v srednji starostni skupini, kjer so pritrkovalci dosegali največ točk. Tretje mesto so osvojile pritrkovalke s Primskovega na Dolenjskem, drugo je pripadlo pritrkovalcem iz Grosuplja, prvo pa je dosegla družinska pritrkovalska skupina Rožičevih iz Črnomlja. Po- kal za najbolj obetajočo skupino je prejela skupina z Zasavske Svete gore. Na letošnjem tekmovanju je bil prvič podeljen tudi pokal po izboru poslušalcev. Prejela ga je najmlajša pritrkovalska skupina iz Šmihela pri Novem mestu. Ob veselih zvokih harmonike je sledila še pogostitev, ki je trajala do poznih večernih ur. Šentviški pritrkovalci smo veseli novih uspehov, ki potrjujejo naše delo in zavzemanje za lepo pritrkovalsko pesem. Jože Mehle je pozneje naselila. Ker se s povodnim možem nista razumela, se je on skupaj z jezerom preselil na Pohorje. Menda si je sposodil dva vola pri bližnjem kmetu in je z vozom prepeljal vso vodo s Plešivca na bližnje Pohorje. V zahvalo je vsakemu volu za uho dal mošnjo cekinov. Leta 1570 so kmetje na vrhu začeli graditi cerkev, kije bila zgrajena 1602. Nedolgo tega so jo obnovili. Oskrbnik nam je zaupal, da so v cerkvi energijske točke, na polovici cerkvene ladje pa je meja med Koroško in Štajersko. V dolino smo sestopili po drugi poti do Naravskih Ledin, od tam pa z avtobusom do Ivarčkega jezera in na Preški vrh do domačije Prežihovega Voranca, ki je bila na žalost zaprta. Izlet smo sklenili na Poštarskemu domu, kjer so nam pripravili kosilo. Sledil je še kratek postanek na Trojanah, kjer smo se okepčali s svežimi krofi. Dobre volje smo se v večernih urah vrnili v Višnjo Goro, polni dobrih vtisov in novih doživetij. V imenu vseh udeleležencev bi pohvalila dobro organizacijo izleta, še posebej vodnike Bineta, Romana in Jano ter celoten upravni odbor Planinskega društva Polž za uspešno izpeljane izlete in prireditve v letu 2006. Hkrati bi vas povabila na nočni pohod z baklami 16. decembra v Višnji Gori. članica PD Polž, Monika Marinčič z oratorija na koblo Po uspešnem zaključku letošnjega oratorija v Šentvidu v začetku julija je sledilo za nas animatorje pravo presenečenje. Gospa Anica Medved nas je pohvalila, da smo se zelo potrudili in da smo njihovim otrokom pripravili lep in nepozaben teden, zato nam je v zahvalo ponudila možnost počitnic v njihovi počitniški hiši na Kobli. Seveda take nagrade nismo mogli zavrniti, zato smo hitro določili datum našega odhoda - 31. julij. Zbirno mesto je bilo prizorišče oratorija 'ŠRC Stara štala'. V ponedeljek, 31. julija zjutraj, smo vse potovalke prinesli na zbirno mesto, nato pa odšli še k maši. Potem smo se poslovili od župnika Staneta Kerina, ki je tega dne odhajal iz naše župnije. Z njim smo preživeli kar nekaj lepih trenutkov. Spili smo kavo, potočili nekaj solz, nato pa se odpravili proti Kobli. Trije osebni avtomobili in en kombi so, nabito polni, peljali proti Bohinju. V Bohinjski Bistrici smo zavili proti smučišču Kobla in že po nekaj kilometrih zagledali vikend, v katerem naj bi preživeli teden dni. Kar nekaj časa je trajalo, da smo vse potovalke znosili iz avtomobilov. Bili smo kot ena velika družina. Ampak res velika, saj nas je bilo kar dvajset. Ob takem številu pa smo se morali seveda nekako organizirati. Naredili smo jedilnik za cel teden. Vsak od animatorjev je enkrat v tednu kuhal, enkrat pa pomival posodo. Bilo je zabavno. Še posebej, ko so kuhali fantje. V enem tednu smo pojedli okoli 40 štruc kruha, 7 kozarcev viki kreme, 5 kozarcev marmelade, 20 kg krompirja, kar nekaj kilogramov solate in 25 litrov mleka. Za vse to lahko rečemo hvala vsem našim mamam, saj smo veliko hrane pripeljali že s sabo. Enkrat smo si za večerjo spekli kruh in ribe, naslednjič je bila na vrsti pica (zelo nahajana), zadovoljili pa smo se tudi z mlečnim zdrobom. Ni nam bilo dolgčas. Najrazličnejše miselne igre (Junglee Speed, Naseljenci, Enka, Twister, tarok) so bile na dnevnem redu. Naredili smo si tudi mali hišni kino, tako da smo lahko vsi gledali filme. Tudi za rekreacijo smo poskrbeli, saj smo s seboj vzeli rolerje ter žoge za nogomet in odbojko. Dvakrat smo se kopali v Bohinjskem jezeru, enkrat pa v vodnem parku Bohinj. V petek smo se z rolerji in s kolesi odpravili proti Bohinju. Peljali smo se malo okoli jezera, a smo se kmalu obrnili, kajti pod kolesi in koleščki smo že imeli mokra tla. Dež nas je ujel na pol poti proti domu, tako da smo bili na koncu vsi premočeni do kosti. Na srečo se ni prehladil nihče, tako da smo lahko naslednji dan spet brezskrbno uživali. Je pa res, da je vsega lepega enkrat konec. Tako se je v nedeljo, 6. avgu .ta, tudi naš dopust končal. Najbojj lačni so poskrbeli za zadnje žlice viki kreme in marmelade ter pojedli zadnje kose kruha. Pospravili smo hišo (PS: TUDI FANTJE ZNAJO DELATI S SESALCEM!), jo zaklenili in se odpravili proti domu. Bilo nam je všeč! Zato bi se radi zahvalili Anici in Tonetu Medvedovima. Preživeli smo res lep teden na Kobli. Nabrali pa smo si tudi dovolj novih moči za oratorij 2007! Neža Bregar Ivančna Gorica, december 2006 -11 PQDQflSOSK IZJEMNA PRILOŽNOST® Hladilniki,zamrzovalniki,«tuji,sušilni ' * stow» prah* i ei tešce, r štedilniki pomivalni stroji In korita, I ZA BELO TEHNIKO: * Prirmr fenažuns bmz€»br&&tn&^<3 kredita za beh tehniko: . loesek iHtkup^ fO$ pki?ibffio.6oCI SIT, z^^predira je 30pi0C» : SI odplečilot jot»- ¿<- mese. • line, ■ »v o*: ? * 'J -i :i>< n^jo | {4t5%}n$M SIT; stro®d*ye-3i)0D SAT, EOM je odobritve so ^ I zngsJ^t tcrsdifa, 2« kredit 4& vrednosti 300.000 SIT mjrnc 3,000 SIT, zo vr^tosf^^^^lad ■■ |BB|f'tb g § l|| ggf BIG BflllG BI- j—1 IC I 1 Kondenzacijski sušilni stroj Candy CC266 Zmogljivost sušenja do 6 kg. Senzorski nadzor temperature, zamik vklopa, 89.990,- 375,52 € IlIltiMI S Pralni stroj Beko WML15060KL Hitrost ožemanja do 600 obr./min, zmogljivost pranja do 5 kg perila. Mikrovalovna pečica Samsung GE87W Moč mikrovalov/žara: 850/1100 W, prostornina: 23 I, 6 stopenj moči, elektronski nadzor. Steam Clean sistem čiščenja. 208,60 € L 1 1 340 iS 27.990, 116,80 € v°od 512 MB ram Računalniški komplet Neon Herkul 2 Procesor AMD Sempron 3400+, pomnilnik 512 MB, trdi disk 250 GB sata 2, DL DVD+RVV zapisovalnik, gr. kartica ATI X1300 256 MB tv-out, čitalec kartic, tipkovnica in miška. 19" LCD zaslon Samsung 920N: odzivni čas 8ms, kontrast 700: 1. 709,36 € LCD televizor LG RZ27LZ55 Diagonala zaslona 68 cm, ločljivost 1280x768 px, kontrast 600:1, svetilnost 600 cd/m2. Stereo zvok, teletext. H D ready, DVI vhod, 2x SCART. P/o/ieer Avtoradio z MP3 Pioneer DEH2800 Moč: 4x 50 W MOSFET, predvaja C D-R/ M P3 /W M A/WAV formate, RDS radijski sprejemnik, 1 Pre-Amp izhod, snemljiva prednja ploščica, CD text, možnost daljinskega upravljanja. V različnih barvah. Mogo B4i9+0III 709,36 € — Bofex d.o.o. - skjpinc N/erkur, Ljubijono. Ponudbe velja od 13. 11. 2006 do proacje zz .seceres. . Si. .• .-ec^-- > 1)L . : žc- izmučene. Cene \ 104,28 € t so informativne norove, preračunane po teccju zome ave 1( 239.640 SIT Kupovati drugje bi bilo potratno! www.bigbang.siwww.bof.si Big Bang Rudnik, Jurčkova c. 228,1000 Ljubljana, tel. 01 420 25 60 VISEL ©a r NAPAD NA POLJSKO BN m®M M0GELE Druga svetovna vojna se je že dolgo napovedovala. Po priključitvi Posarja, Avstrije in končno Sudetov je bilo v Evropi za mnoge le vprašanje časa, kdaj, kako in kam bodo tedanji diktatorski režimi posegli. V avgustu 1939 je Nemčija s Sovjetsko zvezo sklenila pakt o nenapadanju, kar ji je omogočilo, da je 9. septembra 1939 napadla Poljsko. Nemci so takoj začeli z nasiljem, ki smo ga dobro leto pozneje spoznali tudi Slovenci. Nacizem je bil izrazito sovražen krščanstvu; to so vedeli tudi v Stični. Zato je opat dr. Avguštin Kostelec nemudoma poklical slovenske redovnike iz Mogile nazaj domov. Tam so ostali le domačini, od Slovencev pa samo prior Robert Kuhar. Mo-gilska skupnost je bila kmalu razpuščena, duhovniki aretirani. Samostanska poslopja so zasedli nemški vojaki. Tudi prior p. Kuhar je bil aretiran in poslan v Dachau, kjer je pozneje med taboriščniki srečal mnoge štajerske in gorenjske duhovnike. Internacijo je preživel in se po vojni vrnil v Mogilo Tam je 1. 1960 umrl in počiva na tamkajšnjem samostanskem pokopališču. Poljski Cerkvi je posvetil vse svoje življenje. Pomoč, ki jo je stiska redovna skupnost med obema vojnama nesebično naklonila Mogili, je obrodila stoteren sad. Danes je cistercijanski samostan Mogila eden najmočnejših in najvplivnejših duhovnih centrov poljske Cerkve. DRUGA SVETOVNA VOJNA JE KMALU DOSEGLA TUDI SLOVENIJO Na cvetno nedeljo 1941 so nemška letala napadla Beograd. V dobrih desetih dneh je Jugoslavija razpadla. Slovenijo so si razdelili Nemci, Italijani in Madžari. Meja med Italijo in Nemčijo je bila v prvih dneh vojne še sporna. Na Dolenjskem so si mnogi neozaveščeni celo želeli Nemcev, češ da bodo pod Nemci v boljšem gospodarskem in socialnem položaju. Odhajali so jim naproti z nemškimi zastavami. K tej narodni neozaveščenosti je posebno med delavstvom mnogo pripomogel tudi zloglasni sporazum o nenapadanju med nemškim rajhom in Sovjetsko zvezo. Stična, ki je v kraljevini Jugoslaviji spadala pod litijski okraj, se je le za las izognila nemški zasedbi. Nemci so namreč od Litije prodirali proti Stični in na Viru čakali dokončne odločitve. Samostanska poslopja bi bila zanje kaj primerna postojanka. Po dogovoru med Hitlerjem in Mussolinijem pa so se Nemci vendarle morali umakniti nazaj proti Savi. Demar-kacijska linija med kraljevino Italijo oz. Ljubljansko pokrajino in nemškim rajhom je na tem delu Dolenjske v skladu z dogovorom potekala po gričevju nad Stično. V Tisju in na Bogenšperku so bile nastanjene nemške graničarske in orožni-ške posadke, ki so nadzorovale mejo, na katero nas danes spominjata spomenika na Pristavi in na Debečah. V del samostanskih poslopij ob stiškem potoku pa se je naselilo italijansko vojaštvo. ZATOČIŠČE PREGANJANIH Tako zelo blizu demarkacijske linije, je postala Stična zavetje za neštete begunce s Štajerske in Koroške. Ko je namreč Hitler takoj v začetku prišel osebno v Maribor, je v svojem histeričnem tonu rjovel s tribune: »Napravite mi to deželo zopet nemško!« In nemški stroj je začel delovati načrtno in neusmiljeno. Le malokdo od mlajše generacije ve, da so Nemci z zasedenih Štajerske, Gorenjske in Koroške pregnali najprej duhovnike, tudi redovnike, mariborski škof dr. Tomažič pa je bil v hišnem priporu v svoji lastni rezidenci. Ljudje so ostali brez vsakršne duhovne oskrbe. Za duhovniki so prišli na vrsto za izselitev tudi drugi izobraženci. Pregnali so jih v Srbijo, duhovnike pa predvsem na Hrvaško, kjer jih je vzel v zaščito zagrebški nadškof Alojzij Stepinac. Mnogi Štajerci so pribežali tudi v Ljubljansko pokrajino. Begunce so ljudje sprejemali s sočutjem. Tistim, ki niso imeli sorodnikov ali prijateljev, kamor bi se lahko zatekli, je škof dr. Rožman dal na razpolago Baragovo semenišče, današ- nji Akademski kolegij na Gospodarskem razstavišču. Večina beguncev je pribežala brez vsega, njihovo premoženje je pripadlo nemškemu rajhu, pa čeprav so se nekateri izselili legalno. Premnogi pa so reševali gola življenja, saj je bilo mnogokrat le vprašanje nekaj ur, kdaj bo gestapo potrkal na njihova vrata. Vsi ti ljudje so prehajali nemško-itali-jansko mejo ilegalno. Stiški samostan je vsem na široko odprl vrata. Ne le da so v samostanu imeli popolno oskrbo, marsikateri begunec je prišel preko meje s pomočjo samostana. V Litiji, na nemškem zasedbenem področju, je z vednostjo opata Kostelca živel in duhovno oskrboval katoliške vernike p. Bonavetura Herga, saj so Nemci, kot smo že omenili, vse duhovnike pregnali z župnij. Cerkve so bile zaprte, pogrebi, verouk in priprava na zakramente so bili najpogosteje v rokah vernih laikov. Duhovniki, ki so prihajali občasno ilegalno na nemško zasedbeno ozemlje, so tvegali življenje, obredi so se obhajali v tajnosti po privatnih stanovanjih. Tako je bilo tudi v Litiji, kjer je p. Herga uredil zasilno kapelo v kleti ene od gostiln. Svojo pravo identiteto je moral seveda skrivati, zato je bil »v službi« pri kmetijski zadrugi Šmartno kot knjigovodja. Pater Herga je očetovsko skrbel za številne štajerske begunce. Prihajali so z vlakom do Litije, tam jih je pričakal in potem po skrivnih poteh spremljal čez demarkacijsko linijo na italijansko stran. Begunce je samostan nastanil v »Naza-retu«, stavbi, ki so jo zgradili malo pred vojno za samostanske uslužbence. Med množico beguncev naj omenimo vsaj dve znani imeni: pisatelja F.K. Meška in znamenitega slovenjegraškega župnika Jakoba Sokliča. Oba koroška rojaka in velika domoljuba, oba duhovnika in narodno zavedna kulturna delavca sta bila med prvimi na nemških policijskih seznamih. Sprejeli so ju v stiškem samostanu. Po vojni sem oba osebno spoznala. Med vojno sta z žalostjo opazovala, kako je zaradi vojaško nedomišljenih partizanskih diverzantskih akcij tudi italijanska Posledice letalskega bombardiranja leta 1945. okupacijska oblast začela z represalijami proti civilnemu prebivalstvu: s streljanjem talcev, z jesensko ofenzivo po Dolenjski in Notranjski, z Rabom in Gonarsom, z zapori. Doživela sta, kako se je netila državljanska vojna in kako so se na stiškem področju menjavale vojaške formacije: Italijani, partizani, vaške straže, četniki, domobranska vojska, Nemci ... Samostanska družina je skušala reševati življenja in pomagati vsem, še posebej opat dr. Kostelec, ki je neštetokrat zastavil svojo besedo in ugled pri Italijanih in Nemcih ter reševal življenja ne glede na politično prepričanje aretiranih. O tem je mnogo pričevanj Seveda pa bi bilo absurdno pričakovati,da bi mogli biti stiški beli menihi naklonjeni ateističnim revolucionarnim pogledom na svet, družbo in človeka. Bili pa so vsi, brez izjem, zavedni Slovenci. Mnogi od naših bralcev bodo rekli: »Kaj pa to sploh pišete, saj se to ne tiče našega slavljenca.« O, pa se ga, pa še kako! Pater Simon Ašič je izkusil vsa bremena okupacije in državljanske vojne, saj je bil vsa leta v Stični. Ljudi je dobro poznal in bil sam posredno ali neposredno pri dogajanjih udeležen. Kot subprior in prior je stal svojemu opatu trdno ob strani vsa vojna leta, pa tudi takrat, ko so se po letu 1945 svobode lahko veselili le nekateri ... MA.Ficko 12 Ivančna Gorica, januar-februar 2007 ©/MimiTO lado ambrozic novuan (10. marec 1908 -16. junij 2004) IMELI SMO GA »VRHU GORE HRAST« Lado Ambrožič - učitelj, general, zgodovinar, publicist in še kaj', predvsem pa samonikel, ponosen, pogumen in načelen Slovenec -je dolgo bival in delal med nami in do konca svojega dolgega življenja vzdrževal stike s svojimi nekdanjimi učenci, sodelavci in znanci. Oba njegova starša sta bila dolenjska učitelja - oče je izhajal z Velikih Poljan nad Ortnekom, mama pa s Kronovega pri Šmarjeških Toplicah. Bolj kot ne siromašno otroštvo in mladeništvo je preživel v Ljubljani, v precejšnji meri pa tudi pri starih starših in prijazni teti Micki v kajži na Veliki Poljani nad Ortnekom. Čeprav se je šolal na učiteljišču v Ljubljani, se je ob stalnem stiku z izvornim podeželjem dobro seznanil tudi z vsakršnim kmečkim delom in zrasel v trdnega in delovnega fanta, ki mu že tedaj niso bile tuje eksistenčne stiske kmečkega in delavskega sloja. Tedanje učiteljišče je bilo strokovna šola, priložnost za mladino iz socialno šibkejših okolij, ki si je želela hitro napredovati, zato je bila močno motivirana, da pride čimprej do svojega kruha in neodvisnosti, v zvezi s svojim prihodnjim učiteljskim poklicem pa je gojila pristen in globok idealizem. RAZGIBANO S7ESK0 OBDOBJE Po opravljeni vojaščini so mladega učitelja poslali na Dolenjsko. Najprej v Žužemberk in v Veliki Gaber, že 1932 pa v Stično, kjer je takrat vodil šolo Jule Vrbič. Prav ta ga je povabil, ker je potreboval mladega, agilnega in delavoljnega sokolskega načelnika, ki naj bi zgradil novi sokolski dom v Ivančni Gorici. Mladi navdušenci so ob pomoči podjetne sokolske Bršnakove družine v nekaj mesecih na horuk postavili velik sokolski dom s prostorno dvorano, namenjeno telovadbi in kulturnim prireditvam. Še danes stoji, v Sokolski ulici seveda. Franc Kalar, ki je bil med graditelji in mladimi sokoli, pravi, da je »Ambrožič na otvoritev pripeljal svoj stiški pevski zbor, ki je dogodek še dodatno privzdignil«. Tak je bil Ambrožič: vselej v ognju, povsod zraven, prijel je za vsako delo - šolsko, športno, pevsko, igralsko in tudi fizično. žeta Permeta, ki je pri lesenih letalih imel seveda pomembno vlogo. Najvišji dosežek stiške letalske skupine je bil za tiste čase eno najboljših jadralnih letal, znamenita Grunau Baby, ki so ga izdelali leta 1936. Zgrajeno je bilo iz lesa in platna, lepo pobarvano z rumenor-javim lakom, širina kril je merila celih sedemnajst metrov. Že v času gradnje so si ga domačini trumoma ogledovali, ob njegovem prvem poletu z Nograda pa je zavladalo splošno razburjenje in navdušenje med prebivalstvom. Še zdaj je živo. O velikih podvigih stiskih in okoliških letalcev pa se je k sreči ohranilo fotografsko pričevanje Janka Erjavca; ta je zabeležil vse pomembne trenutke skupine, ki jo je tudi finančno podpiral. Portert Lada Ambrožiča Novljana. Božidar Jakac, 1976 Srednješolska leta (1924-1928) po grozljivi in za Slovence nadvse krvavi prvi svetovni vojni je mladi Ambrožič preživel zelo dejavno. Kakor seje sam spominjal, gaje že tedaj v športno, kulturno in politično gibanje gnalo živahno dijaško delovanje, prav gotovo pa tudi njegova narojena notranja dinamika, ki ga je tako močno vodila vse življenje, celo v pozni zrelosti. Že na začetku se je pridružil levičarskemu dijaškemu listu Jugoslovenski srednješolec, ki je v letu 1927 izhajal v izjemni nakladi 2000 izvodov. Mladina je takrat zgodaj zorela, še posebej družbeno izpostavljena delavska mladina. Mladostniki so vselej razboriti uporniki, in tako so mladi učiteljiščniki v tistih letih iskali in videli kulturne in politične vrednote predvsem v modernem levičarstvu, v socialni demokraciji, v krščanskem socializmu, najbolj radikalni že tudi v marksizmu in komunizmu. Preizkušali so se v športu, kolesarstvu, občudovali avtomobile in letala, predvsem pa mrzlično iskali novo, drugačno, boljše, pravičnejše itd. Takrat je postal Novljan (tisti, ki hoče nekaj novega). Stiški pevski zbor sredi tridesetih let. Stojijo z leve: Jože Kovačič, Alojz Podobnik, Rudolf Skubic, Jule Vrbič, Janez Kovačič, Karel Podobnik, Ludvik Zaje, Franc Skubic. Sedijo z leve: Alojz Lampret, Franc Mak, zborovodja Lado Ambrožič, Jože Meglic, Janez Podobnik in Ivan Vid- Posebej se je v spomin zapisala predstava Desetega brata, ki jo je režiral vneti sokol, tedaj prav tako učitelj. Edo Turnher, med NOB pomemben funkcionar Osvobodilne fronte, po vojni pa dolgoletni direktor slovenskega Zavoda za spomeniško varstvo. Posebej zanimivo je, da je izvirno in imenitno scensko opremo in poslikavo izdelal naš znani slikar Ferdo Vesel iz Šentvida pri Stični, ki se je sicer le redko pridružil lokalnim kulturnim akcijam in je veljal za nedružabnega človeka. Ambrožič je dopadljivo odigral Desetega brata, odličen Krjavelj pa je bil čevljar Lampret z Muljave. Kaže, da je vloga ostala v rodu, ki ga nadaljuje naš sedanji župan. Ambrožič je vodil ali sodeloval pri vsakršni kulturni dejavnosti v Stični, predvsem pevski in igralski. Še zdaj v Stični živijo zgodbe o skritem zakladu v okoliških kraških jamah, v desetletju pred drugo svetovno vojno pa so ga domači fantje tudi zares iskali. Niso ga našli, zato pa so odkrivali naravne lepote in bogastvo podzemnega sveta in natančneje locirali njegove najpomembnejše točke. Tudi z njimi je hodil Ambrožič, pa tudi s planinci in pohodniki po okoliških vrhovih, kjer so postavljali skromne koče ali bivake. S prijatelji izlvančne Gorice, 1932/1933. Z leve: Vili Sval, Avgust Kar-linger, Ivan Žagar, Vera Karlinger, Lado Ambrožič, Franci Dular, Janez Karlinger (stoji), Mirni Pajk, Milanček Erjavec in Ciril Jonko. Člani Jadralne skupine Stična pri graditvi letala Zögling na notranjem dvorišču gostilne Gradiček v Stični. Z leve: Lado Ambrožič, ključavničar Golnar, gostilničar Ludvik Gabrijel, študent Sircelj, učitelj Lazar. Sedijo z leve: neznani, Pregelj, Kuhelj, Vrbič in neznani fantiček. ČLOVEK HOČE NAVZGOR Daleč največja ljubezen Lada Ambrožiča pa je bilo letalstvo, kar nas pri tako nemirnem duhu ne preseneča. V današnjem času zveni ideja o letalskem klubu v Stični znanstvenofantastično, čeprav se iz roda v rod s ponosom prenašajo spomini na slavno Jadralno skupino Stična, ki je bila ustanovljena leta 1934 na pobudo učitelja v Velikih Laščah in v Kočevju Rudija Piculina in Lada Ambrožiča. Kakor slednji sam piše, so »v treh letih v Stični zgradili štiri jadralna letala in improvizirane hangarje, povečini z denarjem, ki so ga prispevali člani skupine, in seveda s prostovoljnim delom.« Letalstvo je bilo resna stvar, zato seje Ambrožič strokovno izpopolnjeval na Blokah, v domovini slovenskega športnega letalstva, in tam za to novo in drzno dejavnost navdušil znamenitega »Letečega Kranjca«, slavnega dirkača na motorju Ludvika Stariča iz Mirne Peči. Njegovo odlično poznavanje motorjev je veliko pripomoglo k izpopolnjevanju športnih poletov, v katerih se je tudi sam preizkusil. O znamenitem športniku je Ambrožič napisal zelo uspešno poljudno knjigo, ki se še zmeraj najde v večjih knjižnicah. Mladim zanesenjakom je pomagal tudi univerzitetni profesor strojništva in letalstva ing. Anton Kuhelj iz Ljubljane. Ambrožič ob številnih zaslužnih članih letalske skupine posebej omenja še zelo ustvarjalnega stiškega mizarja Jo- Ob 60-letnici Ambrožičevih učencev iz Stične, Ivančna Gorica 1983. Stojijo z leve: Stane Stimole, Anton Lavrič, Rudolf Hribar, Jože Kav-šek, Lojze Stimole, Ivan Kastelic. Sedijo z leve: Slavko Medved, Zora Medved, Lado Ambrožič, Marija Zupančič in Franc Pajk. PISATELJ, KRONIST IN PRIČEVALEC Kar je zapisano, obstane in preživi. Lado Ambrožič se je tega zavedal in se zato že kmalu po vojni, ko so ga vztrajno in zmeraj huje odrivali s politično veljavnega območja, še posebej pa v času družbene izolacije (1954-1960), vse bolj intenzivno posvečal zbiranju gradiva in raziskovanju zgodovine 2. svetovne vojne, še posebej nastajanja in delovanja slovenskih partizanskih brigad. Nič ni pomagalo, da je imel visoki čin general majorja, da je bil široko cenjen komandant 9. korpusa, ki je osvobodil Primorsko in jo priključil Sloveniji. Po politični odjugi je ustvarjalno in pisateljsko izbruhnil in med letoma 1960 in 1976 napisal celo vrsto obsežnih zgodovinsko pri-čevalnih knjig, ki skupaj štejejo več kot 4.000 strani. Najobsežnejša je tista o Gubčevi brigadi (1972) s skoraj 1.100 stranmi, za temeljno pa še zmeraj velja Pohod štirinajste divizije iz Bele krajine na Štajersko (1967), ki je, popravljena in dopolnjena, izšla še enkrat (1978). Novljanovo zgodovinopisje je bilo prelomno in novo predvsem zato, ker ni prinašalo samo podatkov, številk in hvalospevov partizanskemu bojevanju in partijski ideologiji, ampak je širše in globlje ter pogumno in humano iskalo poti tudi v duše bojevnikov in civilnih vojnih sopotnikov. Drugi del njegovega pisanja je nastal po letu 1985; ima bolj spominsko in kronistično vrednost, vendar vselej povezano s humanistično vero v dobro, plemenito in napredno (npr. Po čem je zmaga, Maribor, 1988). V naši novi državi je Ambrožič v svojih zrelih letih napisal še dolgo vrsto člankov, s katerimi se je odzival predvsem na nove poglede in presoje narodnoosvobodilnega boja Slovencev in vztrajno zagovarjal njegov pozitivni etični, socialni in nacionalni naboj, pa tudi kritično vrednotil negativne odklone (npr. Kaj se je zgodilo z našo zgodovino, 1994). Naš general je bil tudi priljubljena medijska oseba. Njegovo iskreno, vselej živo angažirano in prikupno besedo »modrega starca« so spoštovali in imeli radi številni televizijski gledalci, radijski poslušalci in bralci njegovih časnikarskih intervjujev. Pri devetdesetih je prejel najvišje državno odlikovanje, Zlati častni znak svobode Republike Slovenije za zgledno in dejavno svobo-doljubnost in slovenstvo. A človek je najteže prerok doma. Ljubljanski mestni in naš občinski svet sta mu odklonila naziv častnega meščana oz. častnega občana. Ko je sredi junija 2004 umolknil, je nastala moreča tišina. Človek si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar Nekoliko prirejen Cankarjev stavek iz znamenitih Hlapcev se še prav posebej prilega Ambrožiču. Večen upornik, večen iskalec, nikoli utišana vest naroda. Kakor Cankar ali Kocbek. Slednji je že pri slabih štiridesetih letih zapisal: »Človeško bivanje je nepo-mirljivo. Niti delo niti ustvarjanje niti (še) tako modra življenjska metoda ali miselni sistem ne morejo človeka pomiriti in do kraja izpolniti.« Naš nekdanji zaslužni občan je bil tak: delaven, pokončen, vztrajen, pogumen, pameten in izobražen, a nikoli do konca izpolnjen. V Boga ni veroval in tudi v politične ideologije ne, zato si je prav po Cankarjevo »sodbo pisal sam«. Za svojo usodo ni krivil nikogar, čeprav je velikokrat ostro kritiziral cerkveno in posvetno družbo. Morda pa se je ob odhodu jasno zavedal spoznanja mnogih predhodnikov, ki ga sam sicer ni teoretsko reflektiral - namreč, da je smisel življenja v iskanju, in ne v najdenju, ali kakor pravi pesnik (Kovič): Cilj je zanikana pot med hrepeneti in imeti. Mihael Glavan Ivančna Gorica, januar-februar 2007 13 novi svetovi na festivalu stična Tudi letos se bo, tokrat že sedmič, odvijal festival gledališča, glasbe in likovne umetnosti, ki se skriva pod imenom Festival Stična. Le-ta se bo letos pokazal v nekoliko drugačni obliki, kar pa je verjetno edino logično in pravilno, saj tudi on raste in se razvija. Na njem bomo vsako leto poleg slovenske predstavili še kakšno tujo, vsem nam manj znano kulturo. Letos bo to Makedonija: spoznali boste lahko njene geografske, etnološke in zgodovinske značilnosti ter kulinariko, pa še makedonsko glasbo, gledališče in likovnike. Seveda pa se bo tudi v domačem delu programa našlo veliko zanimivega, tako za mlade in otroke, za tiste malo starejše, pa tudi za tiste z zahtevnejšim okusom. Festival se bo odvijal ob koncih tedna (od četrtka do nedelje), in sicer od 24. novembra pa do 9. decembra letošnjega leta. Prireditve pa bodo na petih različnih lokacijah: v Kulturnem domu Stična, Opatovi kapeli Cistercijanske opatije Stična, Galeriji slovenskega verskega muzeja, Samostanski prodajalni in čajnici ter v Krčmi Deseti brat. Več informacij lahko najdete na spletnem naslovu: www.festival-sticna.si. Za izvedbo festivala se moramo zahvaliti mnogim posameznikom, donator-jem in sponzorjem, ki razumejo potre- bo po odkrivanju in spoznavanju novih ljudi in kultur ter tako pripomorejo k boljšemu medsebojnemu razumevanju. Posebej moramo omeniti organizacije, ki nam dolga leta stojijo ob strani: podjetje Livar, d.d. iz Ivančne Gorice, Ci-stercijansko opatijo Stična, Slovenski verski muzej in Javni sklad za kulturne dejavnosti. Vabljeni torej-, da skupaj spoznavamo in odkrivamo svetove, v katere nas bo popeljal Festival Stična. Da se boste dobro pripravili na festival in lažje počakali na kulturne užitke, je tu spored prireditev. OD SVETIH VIDOV ZGUN Sveti Vid je na Slovenskem kar se da priljubljen patron, zato tudi krajev, ki so Vidu pritaknili spredaj še 'Sent', ni malo. Da jih ne druži samo ime domačega kraja, vsako leto pokažejo tudi na pevskih srečanjih; vsak Šentvid ima namreč tudi svoj pevski zbor. Slovenci radi pojemo, to že ptički čivkajo, Šent-vidčani pa so tako z dvema stičnima točkama ubili dve muhi na en mah. To leto je že osmo srečanje po vrsti pripravilo Kulturno društvo Vidovo iz Šentvida pri Stični. 28. oktobra je pesem iz šentviških grl polnila vsak kotiček šentviške osnovne šole. Pester nabor pesmi je vključeval slovenske narodne, takšne izpod peresa slovenskih skladateljev, pa tudi kakšna bolj lahkotna za dobro voljo se je našla vmes. Izvajali so jih moški pevski zbor iz Šentvida pri Grobelnem pod vodstvom Franca Ploha ter prav tako moški zbor iz Šentvida pri Stični z zborovodjo Jernejem Kraljem. Mešani pevski zbor iz Šentvida pri Lukovici je vodil Karel Leskovec, številčno najmočnejšega, mešani zbor Zarja iz Šentvida pri Planini pa Matej Romih. Seveda tudi brez ženskih glasov ni šlo - tudi v tej sku- pini sta se predstavila dva. Prvi ženski je iz naših logov, iz Šentvida pri Stični, vodi pa ga Katarina Makor, drugi pa je bil ženski pevski zbor Rozka Usenik iz Šentvida pri Ljubljani z zborovodkinjo Emo Gortnar. Prireditev je vodila Nuša Volkar, Mojca in Boštjan, člana folklorne skupine Kulturnega društva Vidovo, sta vsakemu zboru oziroma predsedniku kulturnega društva podarila majolko in priznanje, besedo pa je pristavil tudi Franjo Cuček, predsednik Kulturnega društva Vidovo. Naslednje leto se srečanje obeta v Šentvidu nad Ljubljano. Vsak šentviški zbor je s svojim nastopom pel svojo zgodbo, konec te zgodbe so peli vsi skupaj pod vodstvom Jerneja Kralja. In ta zadnja je zgodba vseh njih. Pa se sliš' od svet'ga Vida zgun ... Helena Adamič Združeni zbori pod vodstvom Jerneja Kralja. KNJIŽNICA VIVANCNI GORICI osem let knjižnice - milijon izposojenih knjig 4. novembra je minilo osem let od otvoritve naše knjižnice. V teh letih smo izposodili že več kot milijon knjig, skoraj vsak tretji občan pa je že član naše knjižnice. Verjamemo, da je bralcev še veliko več, saj poleg »uradnih« članov berejo tudi njihovi prijatelji, sorodniki, sosedi ... Poleg Enota Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21 sikivancna@gro.sik.si PON„ TOR.. SRE.. PET. Od 9. do 19. ure ČET Od 9. do 14. ure SOBOTA Od 8. do 13. ure KRAJEVNE KNJIŽNICE Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 20 91) izposoje knjig se redno izvaja knjižna in knjižnična vzgoja, skupine nas redno obiskujejo, vsak mesec naredimo literarni večer, uro pravljic, poučno predavanje ali razstavo. K vpisu ste vabljeni tudi vi. 20. NOViitllEit - mu SPLOŠNIH KNJIŽNIC 20. novembra je dan splošnih knjižnic. Naj spomnimo, da s pomočjo knjig tudi naši občani zidajo, obrezujejo drevje, kuhajo, čebelarijo, rišejo, se učijo tujih jezikov, nabirajo zdravilne rastline in še in še uporabnih reči je, ki jih lahko počnejo; rešujejo osebne probleme, spoznavajo zgodovino, potujejo, spoznavajo svet, osebnostno rastejo, raziskujejo različna področja, študirajo, pišejo domače naloge, si osmišljajo čas, so kulturni, koristni družbi ali zgolj - uživajo. Na Dan splošnih knjižnic bo v Ivančni Gorici dan odprtih vrat, za nove člane bo na ta dan VPIS BREZPLAČEN. Pripravljamo tudi domoznanski večer. O dogodkih vas bomo obveščali. SLOVENSKI MEGA KNJIŽNI KVIZ: Z letošnjim knjižnim kvizom obiskujemo galerije in muzeje ter spoznavamo življenja zanimivih Slovencev. Za to potrebujete knjižico, s pomočjo katere berete, raziskujete in zbirate žige. Knjižice dobite v šolski ali naši knjižnici. Več o kvizu lahko preberete na http://www.koz. si/megakviz. festival stična 2006 (OD 24.11. DO 9.12.2006) Petek. 24.11. 2006 19.00 Plešasta pevka: Teater 007, Makedonija, gledališka predstava (Kulturni dom Stična) 21.00 Kontrabant: etno ročk koncert (Krčma Deseti brat) Sobota. 25. 11. 2006 URADNA OTVORITEV FESTIVALA 18.00 Otvoritev slikarske razstave Olgice Pakovske, Makedonija Bistrške škuorke, stare slovenske ljudske pesmi (galerija Slovenskega verskega muzeja Stična) Mandolinski orkester, Makedonija (opatova kapela Cistercijanske opatije Stična) 19.00 Nedelja. 26. 11. 2006 16.00 Obuti Maček: Mini teater, lutkovna predstava (Kulturni dom Stična) 19.30 Stenska umetnost Makedonije - osnova za svetovno pismenost; Cocev kamen - prazgodovinski observatorij: dr. Duško Aleksovski, arheološko predavanje (Kulturni dom Stična) Četrtek. 30.11.2006 20.00 Makedonija, Darko Spasov, potopisni večer (čajnica Cistercijanske opatije Stična) Petek. 1.12. 2006 20.00 Neisha, pop soul koncert (Kulturni dom Stična) Sobota. 2. 12. 2006 KAVARNIŠKI VEČER 19.30 Pavlek, monokomedija, Peter Ternovšek 21.00 Arči, Makedonija, etno pop koncert (Kulturni dom Stična) 22:00 B.T.K., ročk koncert (Krčma Deseti brat) Nedelja. 3.12. 2006 16.00 Neca Falk in Mačja godba, Maček Muri in muca Maca (Kulturni dom Stična) 19.30 Brazilija, Vanja Kovačič: potopisni večer (Kulturni dom Stična) Četrtek. 7.12. 2006 20.00 Kim Komljanec in Marko Djukič, večer slovenske zabavne poezije, literarni večer (čajnica Cistercijanske opatije Stična) Petek. 8. 12. 2006 18.00 Vokalni kvartet Pella, koncert makedonske ljudske pesmi (opatova kapela Cistercijanske opatije Stična) Folklorni skupini Makedonskega kulturnega društva Ilinden Jesenice in Makedonskega kulturnega društva Kiril in Metodij Kranj (Kulturni dom Stična) 20.00 Sobota. 9. 12. 2006 19.00 Cyrano de Bergerac, Od daleč lepši, KUD Dolsko, gledališka predstava (Kulturni dom Stična) 21.30 The Pokerheads. rock swing ska koncert, zaključna prireditev 7. festivala Stična (Krčma Deseti brat) sončno v sončku zagradec V vrtcu Sonček so bili naši otroci od 2. do 6. oktobra ob raznolikih dejavnostih zelo ustvarjalni, hkrati pa so se zabavali. Bil je to zanje res pravi teden otroka. Medse so povabili prvošolčke iz OS Zagradec, tudi nekdanji sončki so bili vmes, in jim prijazno popestrili dopoldne. Zanje so spekli kokice in se z njimi poigrali. Pravo doživetje jih je čakalo naslednji dan, ko so se z avtobusom popeljali v Grosuplje, gledat film Garfield 2. Koliko priprav so imeli! V malih radovednih glavicah so se več dni porajala vprašanja: Kakšen bo avtobus? Koliko časa se bomo peljali? Kaj bomo doživeli na poti? Ali bomo ob cesti videli tudi policiste? Katere vragolije nam bo pokazal Garfield? Ta teden so naši sončki dokazali, da za odlično kinopredstavo lahko poskrbijo kar sami. Prinesli so vsak svojo videokaseto, pripovedovali o vsebinah in izbrali najljubšo risanko ter si jo ogledali. Ena od njihovih domačih nalog je bila tudi, da prinesejo krompir in jabolka. Iz prvih plodov so izdelovali ježke, z drugimi so se posladkali, saj so jih - verjeli ali ne - sami spekli. Uprizorili so lutkovno igrico Miška in njena hiška, na katero so se zavzeto pripravljali. Prijazne motive so po lastnih čutenjih prenesli na papir. Zadnji dan so se posedli v knjižni kotiček in razprli najljubše knjige, predvsem pravljice. Zaživeli sta beseda in ilustracija, predvsem slednja, saj je otrokom svet oblik in barv bližji. Teden, preživet silno pestro, pa ni bil popoln, saj je zaradi dežja v sredo odpadel popoldanski aktivni sprehod, kjer naj bi si otroci skupaj s starši ob določenih nalogah razgibali svoje telo in si krepili zdravje, ogledali jelenjad in srnjad v ogradi in ji prinesli tudi nekaj poslastic. Toda otroci so vedeli - Nataša in Marija jih ne bosta pustili na cedilu. Načrtovani aktivni sprehod smo uresničili naslednji teden. Uživali smo v hoji po varnih poljskih poteh, v objemu poslednjih sončnih žarkov jesenskega dneva in v tihem približevanju živalim. Napetost je rasla prav z vsakim korakom. Oči naših sončkov so bile uprte v hrib ... In ugledali so dve glavi! Le dve - toda dovolj za njihove sanje. Teden otroka je minil. Naj se jim nadaljuje - po malem - vse tedne v letu. Starši bomo zadovoljni. Mamica Matica in Nejca A ... ■ .....»i " tj* 14 Ivančna Gorica, november 2006 KkešB ustvarjati pomeni videti Ob prvi slikarski razstavi Janeza Zupančiča V soboto, 21. oktobra, se je v Jožefo-vi župnijski dvorani v Ivančni Gorici trlo ljudi na svečani otvoritvi prve slikarske razstave našega priljubljenega zdravnika dr. Janeza Zupančiča. Tistega dne je bil zaukazan predvolilni molk, za kulturni dogodek pa je bila prav primerna priložnost. Izkoristili so jo številni občani, ki že vedo, Portret dr. Janeza Zupančiča. Janez Lesjak, 2006. da se je Janez Zupančič razen v svoji stroki preizkusil še v celi vrsti ustvarjalnih dejavnosti: kot igralec, pevec in godbenik (na harmoniki), ob tem pa še kot športni navdušenec v rokometu in tenisu. Le redki so vedeli, da se že nekaj let ljubiteljsko ukvarja tudi s slikarstvom, ki ga zmeraj bolj vleče in osvaja in kateremu posveča zmeraj več truda, časa, čustveno- duhovne pozornosti ter strokovnega razmisleka. Tudi v tem primeru velja, da moraš tudi kaj dati, če hočeš kaj ustvariti. Svečanost so popestrili in obogatili spoštljivi in topli nagovori gostitelja, monsignorja Jožeta Kastelica, župnijskega upravitelja, prijateljice Lojzke Cilenšek in glasbenega družabnika s Hvara, Prošperja Mitičiča - Braca, v bogatem glasbenem delu pa so vse zbrane razveselili Stiški kvartet z gostom Bracom, akademski pevski duet Jožica in Matej Vovk s klavirsko spremljavo Urške Petek ter stiški tenorist Miloš Genorio. Prva razstavna predstavitev Janeza Zupančiča je vse zbrane prijetno presenetila po obsegu, vsebinski pestrosti in likovni podobi. Razstavljenih je petdeset slik iz zadnjih dveh let, večinoma v manjših formatih. Vse so primerno uokvirjene. Prevladuje slikanje z akrilnimi barvami na platnu in papirju, ob njem pa tudi pastel in akvarel. Akrilne barve so izredno voljne in zato preproste za. nanašanje; so tudi dobro prekrivne, se hitro sušijo in so vodoodporne. Na podlago jih lahko nanašate s čopiči, lopaticami ali noži. Vsi barvni odtenki so obstojni proti bledenju, se dobro mešajo med seboj (tudi kovinsko zlata in kovinsko srebrna), lahko jih redčite z vodo. Razstavo vsebinsko sestavljajo trije tematski sklopi: cvetlični motivi (cvetje je izolirano v enote šopkov, lončnic ali skupin, redko v naravi rastoče), mediteranski motivi obmorske krajine, arhitekture in njenih detajlov ter sakralno-mistični motivi (npr. Križani kot samostojna likovna podoba ali v ambientih sakralnega in bivalnega prostora). Slikarjevi izdelki izkazujejo različna stilska in estetska vzorovanja, nespregledljiv pa je njihov skupen močan risarski in barvni učinek, ki je jasen, udaren, skoraj senzualen. Pri cvetličnih motivih gre za znova moderen »fotografski realizem«, ki nas prikuje s poudarjeno resničnostjo detajla, kakor ga človeško oko v naglici težko zazna. Na drugi strani nas gledajo z enako močnimi, a večjimi barvnimi ploskvami podobe iz sakralnega in duhovnega sveta, ki nas spominjajo na Pogled skozi duhovno oko. (Plečnikova kljuka) magični realizem Gabrijela Humeka. Obmorski pejsaži so med prejšnjima skupinama bolj umirjeni, zasanjani in predelani z osebnim videnjem. Ob vseh slikah pa ostane vtis, da slikarju ni bistvena popolnost in dovršenost motivne predloge, temveč njegovo doživetje videnega. Čeprav ne gre za akademsko slikanje in tudi ne za akademsko recenziranje, smo prepričani, da Janez Zupančič izkazuje veliko smisla za postmoderno kombiniranje likovnih pristopov ter izraža dovolj globoko zrenje v naravni in duhovni svet, tako da od njega pričakujemo še nadaljnje uspešno slikarsko ustvarjanje in predstavljanje. Mihael Glavan Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d.o.o. => PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča <=> ČE PA STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSK1 HIŠI NAS LAHKO NAJAMETE: - za upravnika vaše hiše - za vpis etažne lastnine Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333 ""-——* ISHIiPIRiHi Ivančna Gorica, december 2006--11 Novo Nekirurški lifting Rezultati, ki so vidni takoj! Nudimo še: shujševalne, anticelulitne tretmane, Oxi in čokoladne tretmane, veliko vrst nege obraza in telesa, masaže, masaže z vročimi kamni, pedikuro in manikuro, solarij, individualni trening, darilne bone, ambulantno fizioterapijo, fizioterapijo na domu ... FizioFit center Mediko Fizioterapija, kozmetika in pedikura Dedni Dol 33 1294 Višnja Gora tel. 01 78 84 631, 78 03 069 wwsv.mediko.si. www.tico.si/mediko, mediko@siol.net slikarska ra1stava franceta slane V soboto, 21. oktobra, so v Družbenem centru na Krki, ob osemdesetletnici Franceta Slane, s prisrčno slovesnostjo odprli razstavo njegovih del. Ko gre za predstavitev Franceta Slane kot umetnika, o njem ni treba izgubljati besed. Od leta 1951 dela kot samostojni umetnik. Prvo nagrado v svojem slikarskem opusu je prejel leta 1957 na II. bienalu v Aleksandriji, nagrado Prešernovega sklada pa leta 1964. Njegove slike označuje univerzalna in izredno prepoznavna motivika krajin, mlinov, marin, čolničev, klovnov, arhetipskih Don Kihotov, a seznam je tako neskončen kot njegova dolgoletna neizčrpna ustvarjalnost. Njegova umetnost je izrazito vezana na domače okolje in ljudsko umetnost; vedno je navzoč tudi človek - če že ne fizično, pa vsaj simbolično, kot skupek ostankov, ki pričajo o njegovi nekdanji navzočnosti. Kljub sledovom minljivosti, kijih upodobitve pogorišč, zapuščenih mlinov, razbitih čolnov, naplavljenih obrežij, mrtvih rib, podstrešij in opuščenih krajin nosijo s seboj, tihožitja največkrat sporočilno prinašajo tudi optimističen, radosten in katar-zičen konec. Glasbeni klobčič sta med otvoritvijo odvijala citrarka Mateja Podržaj ter pevski zbor s Krke pod vodstvom Mojce Slana. Na koncu so predstavnice KS Krka slikarja razveselile z darilom ob njegovem rojstnem dnevu, čestital pa mu je tudi župan Jernej Lampret. Ko gaje voditeljica Anica Kozinc med prireditvijo poprosila za nekaj besed, s katerimi bi slike pospremil na razstavo, je njihov avtor tako značilno umetniško in skromno pripomnil: »Sem se že preveč na-mučil, da bi še govoril - jaz sem svoje naredil.« In je pokazal na vrsto svojih slik. Ko pred teboj visi podoba, so odveč besede. Potrebuješ samo par pozornih oči in razčiščenih misli, pa naj slika pove svoje. Vsem nam so lahko šepetale svojo zgodbo do 27. oktobra. Helena Adamič čustva na platnu Mlada ustvarjalka, Poljakinja Joanna Zajac, ki živi na Polževem, je pred kratkim na Jurčičevi domačiji imela razstavo svojih akvarelov z naslovom Emo-tions - čustva. Številni obiskovalci, ki so si prisrčne podobe ljudi ogledali, so menili, da je bil naslov ravno pravšnji. V vsakem so slike zbudile drugačna čustva, misli. Umetnico je slikarstvo začelo zanimati že v zgodnjem otroštvu. Študirala je na Akademiji likovnih umetnosti v Pozanu na Poljskem, kjer je leta 2004 tudi diplomirala. Preko študijske izmenjave jo je pot zanesla tudi v Ljubljano in takoj je vzljubila slovensko pokrajino in ljudi. Do nekoga je začutila še posebno ljubezen, zato se je letos preselila v Slovenijo, ki ji je iz dneva v dan bolj všeč. Joanna se ukvarja tudi s fotografijo, grafiko; pred objektiv oz. na platno pa poskuša ujeti tako naravo kot ljudi. Slikanje pa je za Joanno to, kar ji daje moč in srečo, še dodaja. Razstavo na Muljavi sta s čudovitimi pesmimi in glasbo popestrili prof. Marta Steklasa in njena hčerka Jerica. SaS Prizor z otvoritve. JE KONČNO PRIŠLA ... ... prva zmaga. Šest krogov prve slovenske rokometne lige je za roko-metaši SVIS-a, vijolični pa so enkrat slavili zmago. Premagali so stare znance iz Velike Nedelje, vendar pa pojdimo lepo po vrsti. V četrtem krogu je SVIS gostoval v Velenju. Vijolični so tja dopotova-li brez Zidarja in Plazarja, kar je še skrajšalo že tako ne pretirano dolgo SVIS-evo klop. Domačinom so se Ivančani enakovredno upirali nekako do 15. minute, nato pa so začeli Velenjčani s smrtonosnimi protinapadi kaznovati vsako napako gostov. Domači trener je spretno uporabljal vse igralce, Ivančanom pa so začele pohajati moči in ob koncu tekme je bil rezultat 32 : 20. Povsem drugo pesem pa so rokome-taši SVIŠ-a izvedli na domači tekmi z Veliko Nedeljo. Proti tekmecu za obstanek točke štejejo dvojno, zmaga pa je debelo podčrtana. Tokrat je SVIS doživel drugačno usodo kot na prvih treh tekmah, ko je srečanje dobro začel, konec pa je bil nekolikanj slabši. Tokrat so ob številnih tehničnih napakah vijoličnih povedli gostje. Drugi del prvega polčasa pa je pripadel SVIS-u in v 28. minuti je Kukavica izenačil. Sledil je rdeči karton za vratarja Kovačeca, kar so domači izkoristili in dobili polčas s tremi za- detki prednosti. V drugem polčasu ni sledil padec, ampak je SVIŠ povečal prednost na šest zadetkov. Nato so gostje postavili tvegano 4-2 obrambo in prišli na štiri zadetke zaostanka, vendar zmaga ni bila vprašljiva. Tako je SVIS končno prebil led prvoliga-ške zmage. Naslednja preizkušnja je vijolične čakala v Trebnjem. Od pričakovanega dolenjskega derbija so gledalci videli bore malo, pa čeprav je bilo vjoličnih navijačev v Trebnjem skoraj več kot domačih. Trimo je bil ves čas tekme boljši, zaskrbljujoč pa je bil predvsem SVIŠ-ev učinek v napadu. V celem prvem delu j a namreč Ivančanom uspelo doseči le šest zadetkov. V drugem delu je SVIS ob zaostanku petih golov izvedel protinapad, vendar ga ni izkoristil, to pa je bila tudi največja grožnja gostov. Trebanjci so zasluženo zmagali z 28 : 21. Do konca prvega dela čakajo Ivančane še tekme z Ribnico, Koprom, Celjem, Ormožem in Rudarjem. Zatorej bo priložnosti za nabiranje točk še kar nekaj in ni razloga za puljenje las. Mladinska ekipa se dobro bori v pr-voligaški konkurenci, kljub temu da glede na lansko sezono manjkajo nekateri igralci. Vendar pa svojim vrstnikom izdatno pomaga odlični Aleš Muhovec, pa tudi nekaterim »članom« je Gorazd Potočnik našel druge in bolj odgovorne igralne položaje. Rezultati: SVIŠ : Prevent 37 : 26, Gorenje : SVIŠ 35 : 26, SVIŠ : Grosuplje 28 : 28, Trimo : SVIŠ 39 : 34. Rezultati kadetov: Grosuplje : SVIŠ 36 : 27, SVIŠ : Grča 34 : 22, Ribnica : SVIŠ 36 : 23. Rezultati starejših dečkov A: Grosuplje : SVIŠ 20 : 29, SVIŠ : Krka 35 :12, SVIŠ : Grča 34 : 22, Ribnica : SVIŠ 22 : 30, SVIŠ : Trimo 32 : 26. Rezultati starejši dečkov B: SVIŠ : Krka 13 : 27, SVIŠ : Črnomelj 12 : 39, Ribnica : SVIŠ 23 : 22, SVIŠ : Trimo 19 : 31. Rezultata mlajših dečkov A: SVIŠ : Krka 13 :19 Ribnica : SVIŠ 24 : 2. Rezultata mlajših dečkov B: SVIŠ : Krka 14 . 24, Ribnica : SVIŠ 20 : 9. Lojze Grčman HK livar/mm Gori«. livarji se ne dajo Livarju gre v letošnji sezoni odlično od nog. V dvanajstih krogih so zabeležili osem zmag, dva remija in le dva poraza. Takšna točkovna bera jih je pripeljala do visokega drugega mesta na lestvici. Livar letos igra pogumno, borbeno in zelo gledljivo. Posledično so Ivančani zelo uspešni, tudi na gostovanjih. Bra-covič in Matovič priložnost ponujata precejšnjemu številu domačih fantov, pa tudi okrepitve so prave. V oktobru so livarji doma remizirali s Krškim. Bilo je 1 : 1, za domače je zadetek dosegel Kastelic. Nato so izgubili v Šenčurju ter ob tem (nezasluženo) prejeli še dva rdeča kartona. Tako oslabljeni so Ivančani odpotovali v Koper k vodilni Bonifiki in se na Dolenjsko vrnili brez praske; iztržili so namreč remi brez golov. Posebna poslastica je domače navijače čakala v enajstem krogu, ko je vlvančno Gorico prišla Mura. Sijajno razpoloženi domačini so napolnili njeno mrežo, posebej pa velja izpostaviti sijajnega Permeta, ki je prispeval dva izjemno lepa gola z lobom in asistenco Kastelicu. Ob njiju sta zadela še Miškič in Ljubanič. V 12. krogu pa je Livar storil enega radkih spodrsljajev, ko je izgubil pri zadnjeuvrščenem Aluminiju z 0 : 2. Vendar pa livarji ostajajo na drugem mestu, z dobro igro in izidi pa lahko upajo na veliki met. Lojze Grčman ZŠO Ivančna Gorica Sokolska 8 1295 Ivančna Gorica razpis ZA ŠPORTNIKA LETA OBČINE IVANČNA GORICA V LETU 2006 ZŠO Ivančna Gorica tudi letos podeljuje priznanja za najboljše športnike in športnice v naši občini ter priznanja zaslužnim športnim delavcem. Predlogi morajo prispeti na naslov ZŠO Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica najpozneje do ponedeljka, 27. novembra 2006, na priloženem obrazcu. Pozneje prispelih predlogov žal ne bomo mogli upoštevati. Kategorije, v katere lahko predlagate svoje kandidate, so : a) Dečki letnika 1991 in mlajši b) Deklice letnika 1991 in mlajše c) Mladinci letnikov 1990, 89, 88 in 1987 d) Mladinke letnikov 1990, 89, 88 in 1987 e) Člani letnika 1986 in starejši f) Članice letnika 1986 in starejše g) Najboljša šolska ekipa občine (skupaj za osnovno in srednjo šolo) h) Najboljša moška klubska ekipa občine i) Najboljša ženska klubska ekipa občine j) Zaslužni športni delavec/delavka, veteran/veteranka Za naziv športnika leta občine Ivančna Gorica imajo pravico kandidirati vsi, ki so člani društev in klubov občine Ivančna Gorica in člani ZŠO Ivančna Gorica! Za najboljšo klubsko ekipo lahko kandidirajo seveda samo ekipe društev oz. klubov, ki so registrirani v naši občini in so člani ZŠO Ivančna Gorica. Kandidirajo lahko le posamezniki in ekipe, ki tekmujejo v športnih panogah, opredeljenih v klasifikaciji Olimpijskega komiteja Slovenije. V posamezni kategoriji lahko predlagate samo najboljšega posameznika oz. ekipo. Predlagate lahko tudi športne delavce/delavke (učitelje, trenerje, druge funkcionarje), veterane in veteranke, in sicer za posebno priznanje za velik prispevek k razvoju športa v naši občini. K vlogi dodajte ustrezno obrazložitev. Svoje predloge morate potrditi z žigom in podpisom predsednika kluba oz. društva. Ob jubilejih bodo športni klubi in društva dobila jubilejne plakete za 10, 20, 30 in večletno delovanje, zato, če sodite mednje, navedite v svojem predlogu tudi to. OBČINSKA LIGA V KOŠARKI - TROJKE KREMENČKOVI IN PRINCE PUB ZELO VERJETNA UDELEŽENCA MEDOBČINSKEGA PRVENSTVA Nekaj tekem pred koncem rednega dela občinske lige v košarki sta skoraj zanesljiva udeleženca medobčinskega prvenstva (le-to bo konec novembra v Šentvidu) ekipi lanskih občinskih prvakov Prince pub in lanskih medobčinskih prvakov Kremenčkovi. Kakšen bo dokončni vrstni red v občinski ligi, bodo sicer odločile tekme končnice, a na medobčinsko prvenstvo gresta najboljši dve ekipi po rednem delu lige. Upajmo, da bosta ivanški ekipi tako uspešni kot lani, ko sta v konkurenci dobrepoljskih in grosupeljskih osvojili prvi dve mesti. Lestvica lige po 7. kolu: ekipa tekem zmage porazi točke premikna lestvici 1. KREMENČKOVI 11 11 0 393:258 +135 22 = 2. 2 FAST 2 FURIOUS 12 8 4 376:350 + 28 20 = 3. PRINCE PUB 10 9 1 317:224 +93 19 = 4. ČEBELARSTVO PERK0 12 6 6 369:372 -3 18 = 5. BAR NA POSTAJ 11 3 8 278:371 -93 14 = 6. SDS IVANČNA GORICA 10 4 6 323:322 + 1 14 T 1 mesto 7. MESAR. IN TRG. MAVER 11 2 9 308:366 -58 13 J, 1 mesto 8. TORNADO 11 1 10 249:350 -101 11 = Op.: Ekipe, ki imajo enako število točk, so razvrščene glede na izide medsebojnih tekem oz. glede na razlike v koših. Ekipa Tornado dobi za neodigrano tekmo 0 točk (6. člen pravilnika). Simon Bregar in Miha Zaje Ivančna Gorica, december 2006 -11 DEKLETA ZNK LIVAR GOSTILA DRŽAVNE PRVAKINJE NEMČIJE prijateljski obisk deklet montabaurja iz nemčije v občini ivačna gorica Od 10. do 15. oktobra je potekalo druženje mladine dveh narodov s spoznanjem, da živimo v skupnem prostoru Evrope. V torek, 10. oktobra, je bil sprejem gostov na Krki, kjer so dekleta tudi stanovala.Vod-stvo in nogometašice so si ta dan ogledali Ivančno Gorico in Krko. metnem igrišču. V četrtek je goste iz Montabaurja sprejel g. župan Jernej Lampret. Po kosilu pa je bil skupni trening igralk obeh ekip in druženje na Krki. V petek so igralke Montabaurja obiskale dekleta po šolah in se udeležile ur nemščine, angleščine in športne Domače nogometašice in gostje iz Nemčije. V sredo so dekleta in vodstvo skupaj z našimi dekleti odšli na izlet v Postojno, kjer so si ogledali Postojnsko jamo in nato odšli še v Piran. Zvečer pa je bilo druženje v bifeju pri nogo- vzgoje. Za prisrčen sprejem na šolah se zahvaljujemo ravnatelju Osnovne šole Stična Marjanu Potokarju in ravnatelju srednje šole Milanu Jev-nikarju. Popoldan pa so bila dekleta Na sprejemu z županom Lampretom. gostje krajevne skupnosti, Turističnega društva in Jamarskega društva Krka. Nogometašice obeh klubov so si pod vodstvom jamarjev ogledale obe jami. To je bilo za goste nepozabno doživetje in lep spomin na Krko. Po ogledu jam je sledilo družabno srečanje pri Podržaju, za kar se posebej zahvaljujemo predsednici krajevne skupnosti Andreji Kamin, predsednici turističnega društva Nataši Lukman, za vodenje in ogled jam pa predsedniku jamarskega društva Marku Pavlinu. V soboto, 14. oktobra, pa je bilo športno srečanje deklet na igrišču Livarja. Ob 13. uri so se pomerila dekleta do 17 let in kljub porazu z 0 : 4 dobro predstavljala slovenski nogomet. Igralke Montabaurja so z igro pokazale, zakaj so državne prvakinje Nemčije. Ob 16. uri pa so se pomerila še dekleta do 14 let in rezultat je bil 4 : 2 za gostje. Pri domači ekipi je izredno branila Anja Kadunc. Po športnem srečanju smo bili gostje župana in stranke SDS; posebna zahvala za prijeten sprejem v naši občini velja gospodu Dušanu Strnadu. Pri tem smo slišali tudi obljubo župana, da se naslednje leto srečamo na mednarodnem turnirju prijateljstva, ki povezuje mlade iz Evrope. Vtisi mladih deklet in vodstva Montabaurja so zabeleženi na njihovi spletni strani. Pravijo, da so se prijetno počutili med nami, da so dekleta dobila prijateljice in da se bodo še srečavale na srečanjih obeh klubov. Dekleta ŽNK LIVAR se zahvaljujejo za pomoč pri organizaciji. Posebna zahvala sponzorju Ivanu Glogovšku, ki je gostil in obdaril igralke Montabaurja, ter strankama SDS in LDS, ki sta srečanje podprli. Janez Vodenšek in Lojze Grčman končana ena najuspešnejših sezon Slovenski motokrosisti so prispeli do konca letošnje sezone. Na zadnjih dveh dirkah so se za visoka mesta v državnem in pokalnem prvenstvu potegovali tudi člani AMD Šentvid pri Stični. Ocene na koncu sezone kažejo, da je bila ena najuspešnejših v zadnjih letih. Dva državna pod-prvaka, dva prvaka in en podprvak pokalnega prvenstva ter naslov ekipnih prvakov v pokalnem prvenstvu je tisto najžlahtnejše v sezoni 2006. na treningu poškodoval Jaka Može (AMD Trebnje). To je pomenilo, da je pred dirko v Konjicah prvak postal že Sašo Kragelj (AMD Feroda Celje), na drugo mesto pa se je imel možnost povzpeti Damjan Smrekar (AMD Šentvid). To mu je po ogorčenem boju z glavnim konkurentom skozi vso sezono Mihom Špin-dlerjem (AMD Sitar Dunlop) tudi uspelo. O tem, kako napeto je bilo, priča podatek, da so tekmovalci na drugem, tretjem in četrtem mestu Damjan Smrekar (desno) je na zadnji dirki s tretjim mestom potrdil drugo mesto v državnem prvenstvu. Zadnja postaja letošnjega državnega prvenstva je bila 8. oktobra v Slovenskih Konjicah. V elitni kategoriji Open so se razmerja moči močno spremenila že na predzadnji dirki v Orehovi vasi, po prihodu s svetovnega pokala narodov pa se je končali z enakim številom točk in je o boljši uvrstitvi odločala boljša uvrstitev v drugi vožnji. Damjan je bil tretji, skupno pa torej drugi, kar je vrhunec njegove dosedanje kariere. Če nadaljujemo s podprvaki iz Šentvida pri Stični v sezoni 2006, je na vrsti Luka Kutnar, ki je na zadnji dirki branil drugo mesto v kategoriji podmladek 80 ccm3. V Konjicah je bil četrti, kar mu je zadostovalo za skupno drugo mesto, še en mladi motokrosist AMD Šentvid, Rok Rus, pa je sezono v isti kategoriji končal na 5. mestu. Peto mesto je na koncu pripadlo tudi Janiju Pe-rovšku v članski kategoriji 80 ccm3. V kategoriji 125 ccm3 sta že nekaj let stalna zastopnika AMD Šentvid Klemen Porenta in Jure Kavšek. Letos je bil boljši Porenta na skupnem 13. mestu, Kavšek je bil 15. S posebno pozornostjo smo spremljali zadnjo dirko tudi zaradi seštevka točk v ekipni razvrstitvi, pri kateri se štejejo najboljši zastopniki društva v članskih kategorijah. Tako so Jani Perovšek, Klemen Porenta in Damjan Smrekar privozili šentviškemu društvu 4. mesto med ekipami (tretje je ušlo predvsem na račun manjkajočega člena med veterani). Iz Šentvida pa prihaja še en drugo-uvrščeni v državnem prvenstvu, veteran Andrej Rus (MK Barog For-tuna Trebnje). Letošnji državni prvaki so postali: podmladek 65 ccm3 Rok Majerič (AMD Slovenj Gradec), podmladek 80 ccm3 Jaka Juvan (Geodrill racing team), člani 80 ccm3 Peter Tadič (MTD Racing), člani 125 ccm3 Klemen Gerčar (AMD Sitar Dunlop racing), člani Open Sašo Kragelj (AMD Feroda Celje), Veterani Janez Juhant (MK Bartog Fortuna Trebnje). TURNIR TROJK V BALINANJU VIVANČNI GORICI prvi prehodni pokal martina beleta Na pobudo treh najbolj aktivnih članov Balinarskega kluba Šentvid pri Stični in Balinarske sekcije Ivančna Gorica, Jožeta Verbiča, Tomaža To-mažiča in Ludvika Koščaka (našega ekonoma-kuharja, ki je na tako prefinjen način z veliko izkušnjami poskrbel za odlično postrežbo in pripravljeno hrano) je prišlo do realizacije prvega turnirja v balinanju trojk, ki je bil organiziran v spomin na Martina Beleta, dolgoletnega člana balinarkse sekcije Ivančna Gorica. Seveda ne smem pozabiti tudi ostalih članov: Janeza Bijeca, ki je s spretno roko kovinarja pripravil rekvizite za začetek in nadaljevanje balinarskega turnirja, Andrej Her-nec nam je lepo pripravil igrišča, ostali člani pa okolico igrišč. Z Ludvikom sva določila datum - 7. oktober. Izkazalo se je, da je bila to prava odločitev, saj smo imeli kljub jutranji megli sončno vreme, kar je še bolj razveselilo nas organizatorje in seveda tekmovalce, ki so se odzvali povabilu na turnir. Predlagal sem, da povabimo šest ekip, poleg katerih bi nastopili še dve domači. Kljub temu da so nekateri odpovedali svoj nastop, je na koncu nastopilo na turnirju osem kakovostnih ekip iz Ljubljane, Kamnika, Kresnic, Ivančne Gorice in Šentvida pri Stični. Iz Ljubljane so prišle tri ekipe: prvo-uvrščena Svoboda iz druge ljubljanske lige, Tabor 69, kije dobro formo iz lige prenesel tudi na naš turnir in suvereno osvojil pokal za prvo me- sto in prehodni pokal turnirja Martina Beleta. Tretja ljubljanska ekipa je bila BK Trnovo, iz Kresnic pa sta prišla BK Golišče in BK Jevnica, ki sta osvojila drugo oz. četrto mesto na turnirju. Iz Kamnika je prišla, že po imenu sodeč, najbolj simpatična in razigrana ekipa Stari mački, katerim je za las zmanjkalo, da bi se uvrstili v drugi del tekmovanja. Omeniti moram seveda tudi obe domači ekipi, ki sta le za las zgrešili uvrstitev v polfinale in sta tako končali na 5. mestu ekipa Ivančne Gorice in na šestem ekipa Šentvida pri Stični. Rezultata nista tako slaba, saj igramo razen mene, ki nastopam v državni ligi v BŠK Svoboda, v rekreacijski območni ligi, ki pa zna na trenutke tudi zelo navdušiti. Končni vrstni red ekip na turnirju za prehodni pokal Martina Beleta Ivančna Gorica 2006 je bil naslednji: 1. Tabor 69, 2. Golišče, 3. Svoboda, 4. Jevnica, 5. Ivančna Gorica, 6. Šentvid pri Stični, 7. Stari mački, 8. Trnovo Pred igranjem polfinalov in podelitvijo pokalov smo pripravili še dve družabni igri, ki sta naleteli na dober odziv naših tekmovalcev. Bliža-nje v krog in izbijanje balina sta bili zanimivi in atraktivni igri; bližanja se je udeležilo več kot 70 tekmovalcev in tekmovalk, izbijanja pa nekaj več kot 40. V igrah se je še posebej dobro odrezal domačin Tine Zupančič, ki je osvojil prvo in tretje mesto, tudi na račun prednosti do- mačega terena. Drugi v bližanju je bil igralec Golišč Lado Obolnar. V izbijanju sta svoje mojstrstvo pokazala igralca Jevnice, medtem ko je bil tretji predstavnik Svobode Lazo Manev. Ob tem gre zahvala našim dragim sponzorjem, ki so se zelo potrudili in nam omogočili tako lepe praktične nagrade. Prva nagrada za bliža-nje in izbijanje je bila vsestransko uporabni nahrbtnik, walkman, baterijska svetilka, denarnica in etui za ključe. Tudi za ostala mesta so bile razdeljene podobne nagrade. Posebej hvala Štefanu Polajžerju (Princ Pub) za nakup pokalov ter vsem ostalim, ki ste pripomogli, da je turnir potekal po zasnovanem načrtu. Pred podelitvijo pokalov in nagrad je bila tudi pogostitev, ki smo jo pripravili s pomočjo naših sponzorjev. Lep tekmovalni dan za prvi pokal Martina Beleta v Ivančni Gorici pa smo končali s skupno mislijo, da se naslednje leto spet snidemo in organiziramo še boljši in uspešnejši turnir. Naj zaključim z željo, da bi turnir postal tradicionalen in bi potekal tudi v bodoče. Veliko sreče in zdravja, da se bomo lahko še naprej družili, igrali in si izmenjali prijazne besede, vam vsem skupaj želimo šentviški in ivanški balinarji ter sim-patizerji obeh klubov. Tomaž Tomažič Luka Kutnar (levo), drugi v državnem prvenstvu kategorije podmladek 80 ccm3. Teden dni pozneje je do konca prispela tudi karavana letošnjega pokalnega prvenstva Akrapovič, ki se je še zadnjič letos srečala na dirki v Lembergu. O tem, da je pokalno prvenstvo priljubljeno tudi v naših krajih, priča dejstvo, da je že tretje leto zapored pokrovitelj pokala ivanško podjetje Akrapovič, še dodatna potrditev take trditve pa so rezultati domačih motokrosistov. AMD Šentvid je letos osvojil dva naslova prvaka in enega podprvaka med posamezniki, povrhu vsega pa še ekipni naslov pokalnega prvenstva. Lanskemu naslovu prvaka v kategoriji 125 ccm3 je Damjan Smrekar letos dodal isti naslov tudi v kategoriji Open. Prv ak je postal tudi Jani Perovšek v drugem kakovostnem razredu kategorije 80 ccm3. Pod samim vrhom je z drugim mestom med veterani končal sezono Stane Pečjak, ki se je potegoval celo za prvo mesto, a mu je za tak podvig na koncu zmanjkalo nekaj točk.V isti kategoriji sta bila še dva veterana AMD Šentvid, Branko Kavšek na 5. mestu in Alojz Trstenjak na 19. Pri mladih voznikih se je navdušenje za motokros pokazalo letos še zlasti ob domači dirki. Za dobre uvrstitve v podmladku skrbi Luka Kutnar, ki je končal pokalno prvenstvo na 4. mestu, Rok Virant pa je v kategoriji 125 ccm3 R2 končal sezono kot tretji. Od ostalih sta najvišje končala še Jure Kavšek na 12. mestu v kategoriji 125ccm3 R1 in Rok Susman na 12. mestu kategorije Open R2. Konec sezone v letu, ko AMD Šentvid praznuje okrogli jubilej - 60 let delovanja, je po prvih ocenah več kot uspešen tako po tekmovalni kot po organizacijski plati. Pod imenom šentviškega društva je nastopilo letos kar 25 voznikov. Damjan Smrekar je nenazadnje poskrbel tudi za prve stopničke na dirkah evropskega ranga v zgodovini društva. Na prenovljeni progi v Dolini pod Kalom sta bili organizirani dve dirki. Seveda pa takšnih dosežkov ne bi bilo brez številnih sponzorjev, ki se vedno znova odzovejo povabilu k sodelovanju pri organizaciji dirk in vlaganju v infrastrukturo dirkališča ter razvoj motokrosa v naši občini. Čisto pravi zaključek letošnje sezone bo 25. novembra z osrednjo proslavo ob praznovanju letošnje 60-letnice društva, v dvorani kulturnega doma v Šentvidu. Matej Steh NOGOMETAŠI IN NOGOMETASICE NAŠE SREDNJE ŠOLE ZELO USPEŠNI NA DOLENJSKIH PRVENSTVIH Da se v Ivančni Gorici igra dober nogomet, je že nekaj časa znano, saj članska moška ekipa že nekaj let dosega zelo dobre rezultate v 2. slovenski nogometni ligi. Letos se celo bori za vrh. Rezultati pa ne izostajajo tudi na Srednji šoli Josipa Jurčiča, kjer se dijaki in dijakinje redno uvrščajo v vrh na območju Dolenjske, včasih pa se približajo celo državnemu vrhu. Dijaki so imeli letos področno tekmovanje najboljših dolenjskih srednješolskih ekip kar pri nas, v Ivančni Gorici. Tekmovanje je potekalo v torek, 24. oktobra. V konkurenci devetih ekip so se po dobrih igrah uvrstili na zelo dobro 3. mesto. Za našo šolo so igrali: Franci Kadunc, Tilen Jenko, Edis Harbaš, Dejan Grošelj - kapetan, Izidor Bregar, Sašo Kuhelj, Klemen Špec, Marko Noč, Jani Hočevar, Jaka Apfel, Aleš Kocjančič in Gregor Sinjur. Zmagala je ekipa Srednje šole Krško, pred Srednjo strojno šolo iz Novega mesta. Še za odtenek bolje so se odrezala dekleta naše šole. Dolenjsko področno tekmovanje je bilo 26. oktobra v Krškem. V konkurenci sedmih ekip so naše no-gometašice dosegle odlično 2. mesto, izgubile pa so šele finalno tekmo po streljanju kazenskih strelov. Zanimivo, da v štirih tekmah niso prejele niti gola iz igre, dale pa so jih 8. Za našo šolo so nastopale: Maja Medved (kapetanka) - 3 goli, Urša Jevnikar - 3 goli, Špela Gnidovec, Zdrava Mušeljič, Maša Ivanjko, Nina Klašnja, Anja Lekan, Anja Kadunc, Neža Erjavec, Maja Strnad, Nastja Rošelj in Brigita Prime. S tem rezultatom so se dekleta uvrstila v nadaljnje tekmovanje med najboljših 16 srednješolskih ekip v Sloveniji. Simon Bregar Ivančna Gorica, november 2006 17 Hisi» Nixon Hixcm FfjT : - -J Hixon Hixon Hixon gospodinjska stran KULINARIKA STAJE RS KH Štajerska je posejana z naravnimi lepotami in izredno bogato kulturnozgodovinsko dediščino. Prepoznamo jo tudi po različnih izbranih sortah vin, po najboljšem pivu, predvsem pa po ljudeh odprtih rok, nasmejanega obraza in s pesmijo na ustih. Na kmetijah s turistično ponudbo, ki ležijo vse od Zgornje Savinjske doline, Pohorja, Podravja, Slovenskih goric do Haloz in Kozjanskega, vam postrežejo z okusno domačo hrano, žlahtno vinsko kapljico ali slivovim žganjem in pripravijo vesele kmečke večere. Svojo privlačnost tej pokrajini dodajajo še termalni vrelci, kjer si popotnik pridobi novih moči, za njegovo dušo pa poskrbijo mnogi kulturni spomeniki. V preteklosti so ločili med prehrambenimi navadami podeželja in mesta. Na podeželju so dajali prednost hrani, ki je temeljila na domačih naravnih virih. Jedilnik je bil precej enostaven in enoličen. Perutnina ali prašičji suhomesnati izdelki so bili na mizah le ob praznikih. Pogoste so bile močnate in krompirjeve jedi. Namesto sladkorja so dolgo uporabljali med. Sadje je takrat veljalo za otroško hrano. Meščanska hrana je bila pod vplivom dunajske kuhinje. Pogoste so bile mesne jedi, kot so zrezki in golaž. Tudi juh, peciva, raznih zavitkov in kolačev je bilo veliko vrst. Juhe so bile prvotno na jedilniku le v* nekaterih pokrajinah. Na Štajerskem pripravljajo predvsem kislo juho, prežganko in smetanovo juho, gobovo juho z ajdovimi žganci, kumare s krompirjem, zelje po štajersko, štajerske štruklje, ajdovo in koruzno potico, haloško gibanico. Na sodobno pripravo mesnih jedi so precej vplivale kuhinje po gradovih, samostanih, župniščih in premožnih hišah. Za Štajersko so značilne predvsem suhe klobase, krvavice, pečeni-ce, meso iz tiinke, piščanec po ptujsko, puran z mlinci. Za martinovanje, to je čas, ko mošt preide v vino, pa je značilno, da ljudje postrežejo z gosko ali raco. Iz Štajerske izhaja tudi pečeno štajersko zelje z zmleto govedino in svini-no, kašo in smetano. Zelje so vlagali tudi v štruklje. RDEČE ZELJE V ZAVITKU Sestavine: lkg rdečega zelja, 1 čebula, 2 žlici olja, sol, poper, 2 žlici belega sladkorja, cimet, kis, 300 g vlečenega testa, 2 žlici masla, 1 jajce. Priprava: Zelju odstranimo zunanje liste, odrežemo debele dele, ga dobro operemo in osušimo. Narežemo ga na tanke rezine. Čebulo na drobno sesekljamo. Segrejemo olje, dodamo čebulo in jo prepražimo. Dodamo rdeče zelje, solimo in dušimo 40 min. Med dušenjem zelje večkrat premešamo in po potrebi dolijemo vodo. Zelju dodamo poper, sladkor, cimet in kis. Vse skupaj dobro premešamo in ohladimo. Na pekač položimo papir za peko. Liste testa razgrnemo tako, da se med seboj malo prekrivajo, in jih premažemo s stopljenim maslom. Na testo položimo dušeno rdeče zelje in testo dobro zvijemo. Zavitek položimo v pekač in ga premažemo s stepenim jajcem. Pečemo 35 min na 200° C. GOVEDINA, DUŠENA V PIVU Sestavine: 4 šalotke, 5 dag masla, 100 dag govedine, narezane na kocke, sol, sveže zmleti poper, mleti koriander, vejica timijana, 5 dl piva, 2 jedilni žlici moke, jedilna žlica gorčice V kožici segrejemo maslo, po-pražimo čebulo ter dodamo govedino. Pražimo 5 minut, solimo, popramo, začinimo s koriandrom in timijanom. Dolijemo toliko piva, da je meso popolnoma pokrito in počasi dušimo poldrugo uro. Nato iz omake s penovko poberemo meso in ga shranimo na toplem. Omako pretlačimo skozi cedilo in vrnemo v kožico. V lončku zmešamo moko z malo omake in zmes vlijemo v kožico. Dodamo gorčico. Počasi zavremo in mešamo, dokler se omaka ne zgosti. Meso vrnemo v omako in še enkrat prevremo. Postrežemo s krompirjem in mlado čebulo. vinogradništvo na stajerskem Vinogradništvo ima v severovzhodni Sloveniji zelo dolgo tradicijo. Štajerska vina so že v prejšnjih stoletjih slovela med poznavalci kot izjemno dobra, predvsem je bil na dobrem glasu ljutomerčan, ki so ga vozili naprodaj po Evropi, vse do Šlezije. V preteklih dveh stoletjih so štajerska vina ohranjala svoj renome in kvaliteto. Za vinsko trto je značilno, da doseže visoko starost, če raste na svojih koreninah. V Sloveniji takih trsov ni veliko. Najstarejši pa je prav na štajerskem koncu - to je trs žametovke na mariborskem Lentu. Strokovnjaki ocenjujejo, da je star več kot 400 let. Od leta 1972 je prvi iz Slovenije kot svetovna znamenitost vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov. Drugi stari trsi na Slovenskem so okrog 200 let mlajši od mariborske žametovke. VINA PTUJSKE KLETI Danes je sortna zastopanost vin v ptujski vinski kleti precej bogata in široka: laški rizling, zeleni silvanec, šipon, beli in sivi pinot, sauvignon, chardonnay, renski rizling, rumeni muškat, muškat otonel in traminec. Ob sortnih vinih, pri katerih prevladuje laški rizling, velja omeniti glavni pridelek - vino haložan, zvrst več sort. Barve rdečih vin zastopajo modri pinot, modra frankinja in žametna črnina. Pridobitve kleti so rahli bariki modrega pinoja in modre frankinje ter izbrana rdeča vina, med belimi pa suha kulinarična vina (laški rizling, chardonnay, sauvignon in traminec). Med izdelki iz programa žganih pijač velja omeniti predvsem Zlati pelinkovec - zeliščni liker, pridelan po naravni metodi. VINSKI NARASTEK Količine za 8 oseb: 4 jajca, 8 dag sladkotja, 6 dag orehovih jedrc, 4-5 dag pi-škotnih drobtin, 4 dag moke, ščep cimeta, 1 zavitek vanilija, limonina lupinica, 2 dag maščobe za pekač Kuhano vino: 5 dl belega vina, 2 dl vode, 8 dag sladkotja, cimetova skoijica, limonina lupinica Rumenjake in 1/2 sladkorja penasto umešamo. Ko dobro naraste, pridamo trd sneg iz beljakov, med katerega smo vtepli ostali sladkor. Zmlete orehe, drobtine, moko in začimbe posebej zmešamo in jih v dveh presledkih dodamo testu obenem s snegom. Vse skupaj prav na lahko zamešamo. Pekač namažemo z margarino ali maslom. Vanj denemo zmes, ki naj sega vsaj 3 cm visoko. Pečemo 45 minut pri temperaturi 180°C. Kuhano vino. Še topel narastek prelijemo s toplim kuhanim vinom, ki mu dodamo vodo, sladkor, cimetovo skorjico in limonino lupinico. Ko se dobro napoji, ga narežemo na porcije. Narastek lahko delamo tudi tako, da cela jajca in sladkor nad soparo ali toplo vodo (voda ne sme imeti višje temperature od 60°C) stepamo, da se dodobra speni in naraste, nato stepamo še na hladnem, da se zgosti. Šele nato primešamo vse ostalo. Namesto kuhanega vina lahko k narastku serviramo tudi vinsko kremo. STAJERSKI MARTINOV KROŽNIK Repa z mesno kroglico, pečene gosje prsi in zloženka iz rdečega zelja Sveti Martin bo odprl pipice na sodih in ... pritekla bo okusna vinska kapljica. Čeprav sv. Martin najbrž ni bil ravno ljubitelj tovrstnih užitkov, velja za glavnega vinogradniškega patrona. Z vinom je povezan čisto po naključju. Njegov god je postavljen ravno v čas, ko vino dozori, poleg tega pa je bil škof v Franciji, eni najbolj vinorodnih dežel. Cerkev pa Martina bolj časti po usmiljenem srcu kot po vinu. V vinskih deželah seje. kot je splošno znano, goski za Martinovo pridružilo vino. ki prav ta čas dozori. Povezava z Martinovim je rodila legendo, da je sveti Martin spremenil vodo v vino kot Kristus v Kani galilejski. Podobne predstave imajo še posebej Francozi. Tudi pri nas poznamo tisto slavno: »Vino pije svet Martin, voda naj pa žene mlin!« Mar-tinščaka so v vinskih goricah po Sloveniji proslavljali v zidanicah, kjer so vselej slovesno krstili vino. Gospodar je nagovoril zbrane goste, nakar so stoje izpili vino. Prej je bil mošt, od tega trenutka pa je vino. V Slovenskih goricah so šli fantje na Martinovo vino iskat z rešetom. Hodili so ob cesti in iskali, dokler niso našli steklenic z vinom, ki so jih prej nalašč nastavili. Za Štajesko martinovo pojedino potrebujemo: kislo repo, svežo repo, proseno kašo, 20 dag mešanega mletega mesa, 1 jajce, v mleku namočen beli kruh, sol, poper, limonino lupino. 1. Kislo repo skuhamo do mehkega, dodamo oprano in odcejeno proseno kašo in vse skupaj kuhamo toliko časa, da tekočina povre in dobimo gostljato jed. Iz mesa, jajca in ožetega kruha naredimo maso, jo začinimo s soljo, poprom in limonino lupinico ter iz nje oblikujemo majhne kroglice. Svežo repo olupimo, narežemo na debelejše kolobarje in v sredini malce izdolbemo, da nastane majhna jamica. Repo skuhamo do mehkega v slani vodi, jo odcedimo in opečemo zraven mesnih kroglic. Mesne kroglice pečemo v vročem olju do zlatorjave barve. 2. Gosje prsi dan prej nasolimo in potresemo z mediteranskimi zelišči. Tako pripravljene damo v ogreto posodo brez maščobe, pokrijemo in dušimo 40 minut. Na koncu maščobo odlijemo in zalijemo z jušnim fondom, da dobimo gostljato omako. Pečeno meso narežemo na rezine. 3. Zloženko iz rdečega zelja pripravimo tako, da stekleno opražimo sesekljano čebulo, dodamo narezano rdeče zelje in zalijemo z juho. Dodamo olupljene jabolčne krhlje in dušimo toliko časa, da jabolka razpadejo. Začinimo s ščepcem sladkorja in mletih nageljnovih žbic. Ohlajenemu zelju dodamo drobtine in eno jajce. Liste lazanje skuhamo v slanem kropu, jih odcedimo, dobro osušimo in po plasteh premažemo z zeljnim nadevom. Vse skupaj zavijemo v namašče-no alu folijo in kuhamo v slanem kropu 30 minut. Na ogrete krožnike damo kolobar sladke kuhane repe, v njeno jamico kislo repo s proseno kašo in na vrh položimo pečeno mesno kroglico. Na krožnik damo še rezino gosjih prsi in kos zloženke iz rdečega zelja. CIGANSKI GOLAŽ Sestavine: 1 kg mešanega mesa (ki ga imate pač najraje - svinjina, govedina, divjačina ...), tri velike čebule, na tanko narezan korenček, 2 papriki, sok ene limone, trije paradižniki, 2 glavici česna, šopek svežega peteršilja, 3 dl vina (po želji), nekaj lovoijevih listov, jušna osnova za zalivanje, poper, sol, olivno olje, balzamični kis Priprava: Na drobno sesekljano čebulo damo v lonec in pražimo. Dodamo česen, sesekljan peteršilj, lovor, papriko, korenček, paradižnik in na koncu narezano in zmarinirano meso (če uporabljate perutnino ali svinjino, malce pozneje, divjačino ali govedino pa prej). Sestavine počasi dušimo in dodajamo jušno osnovo, pa po okusu še balzamični kis, vino. Trajanje kuhanja je odvisno od tega, katero meso ste uporabili. S to količino boste nahranili kar nekaj lačnih ust. Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec IS O Ivančna Gorica, december 2006 skrivnostno kratičie VGBVP je kratičje iz zadnje številke. Ob pojasnilu, da se skrivnost nanaša na fevdalno dobo, se je najbrž marsikomu utrnila misel, da gre za poenostavljeno hierarhično lestvico fevdalnih mogotcev v srednji Evropi, začenši z VLADARJEM, ki mu sledijo GROFJE, BARONI, VITEZI in (v zadnji dobi) nekakšni PLEMENITI... Današnje začetnice so zlite v KOSDKP in so v povezavi z zemeljsko preteklostjo. Priznam, da je tole nekoliko trši oreh. Vendar - kdor ga bo stri, bo zato zobal slastnejša jedrca. LS uganke sauivke 1. Čim krajše je, več pokaže. 2. Okroglo je. na stropu čepi in svečavo deli. 3. Ima veliko oči, pa nič ne vidi. 4. Kot strela leti po ozkih poteh in tankih vrveh. 5. Zakaj pozimi sonce tako pozno vzhaja? ODGOVORI: 1. žensko krilo, 2. žarnica. 3. krompir, 4. električni tok, 5. ker ga zebe - Veš, odkar ga poznam je bolj len. -Tone, ti samo vztrajaj, bo že omagal! Jaz bom pa ta čas še malo naložila na ogenj. Pesniški dodatek Besedilo stare popevke iz časov pred 2. svet. vojno vam bo pomagalo pri iskanju gesla lahke križanke. V jesenski dolgi noči, čakala sem do polnoči. Čuj me dušica, čuj, čuj me dušica čuj! Kdor jo bo rešil, bo v osenčenem navpičnem stolpcu lahko prebral, kaj nas čaka v prihodnjih mesecih. VODORAVNO 1. kratek počitek 2. okolju všečno prevozno sredstvo 3. velika ruska reka 4. posledica gorenja 5. položaj 6. osebni zaimek 7. hladno strelno orožje 8. čutila za svetlobo 9. proizvod centralnega živčevja. KVIZ 1. Kje je Arktika? a) blizu severnega tečaja b) blizu južnega tečaja c) ob ekvatorju 2. Čigava kobila je pogosto bosa? 3. Kateri planet našega osončja je največji? a) Jupiter b) Mars c) Uran 4. Za koliko let izvolimo župana?............... 5. Katero naselbinsko ime nas ne spominja na kurjavo? a) Gabrovčec b) Zaboršt c) Muljava d) Podbukovje 6. Kdaj so večino naših bronastih zvonov prelili v topove? a) med 1. svetovno vojno b) med 2. svetovno vojno c) med osamosvojitveno vojno 7. Katera snov se ne sprošča pri kajenju? a) nikotin b) vitamin C c) katran d) ogljikov monoksid Odgovori na vprašanja iz prejšnje številke: l.b, 2.a, 3.c, 4.c, 5. 1852 m, 6. a, 7.b AVTOMOBIL lahka križanka Z JESENSKIM POPUSTOM PRIMOR- PRIPRAVA SKAVAS. ZAMERJE- KAMOR NJE KOTOV ZAHAJAJO OKROGLO ALPINISTI ŠTEVILO DROBNA. NEPO-MEMBNA ŽENSKA (SLABŠAL.) DRUZDIA LETEČIH Tigri k OLIVER ANTA L ER MAKEDON. UUD.P1ES RAHEL SUNEK POT REBRA ITAL KARDINAL NEMŠKA VATIKANSKI SMUČARKA FUNKCIONAR (MARTINA) (AfiOSTTNO) FILMSKI DETEKTIV VENTURA ROZA PLAMENKA PLAZILCI, KI SE JIH VEČINA LJUDI BOJI J00 m*_ NEPRISTEN SPIS RUSKI OBRMABNI MINISTER (SERGEJ) SPOPAD, BORBA PUHLOGLAV, IZSTOPAJOČ NASTOPAČ ZNAK ZA HELU NAJVIŠJA STOPNJA JEZE GORATA DRŽAVA NA ZAHODU ZDA CRN PRAH V DIMNIKU VZKLIK NA BIKO-BORBAH ZUNANJI DALMA. TINSKI OTOK INDIJSKO OTOČJE V BENGAL. ZALIVU SOSEDI ČRKE U IZUMITELJ LADUSKE-GA VIJAKA VRSTA MRAVELJ CLANICA VERSKEGA REDA, REDOVNICA ČEŠNJEV LIKER SLOVENSKI BANČNIK (FRANCE) TANJA STARIČ OBCESTNI DREVORED DELAVEC V LESNI INDUSTRIJI VERSKA SEKTA V ZDA UPRAVNI ODBOR OLJE IZ MAŠČOB-NEGA TKIVA KITOV RDEČE MODRA BARVILA V GROZDJU IN VINU NEZNANO ŠTEVILO V ENAČBI FORDOV MALČEK MLAD POSEBNEŽ IZ 60. LET AVTOMOBILSKA OZNAKA IZRAELA POOBLASC. INVESTIC. DRUŽBA NOVOZEL. DOMAČIN TOČKA, V KATERI SEKAJ STEKA Č0-?-SAN, IZUMRLA NOVOZEL. PTICA VELIKANKA DOLGO ČRNO DUHOVNIŠKO OBLAČILO PARIŠKI MODNI KREATOR (CHRIS-TIAN) POŠTAR RDEČE VINO IZ VIPAVSKEGA OKOLIŠA AVTOR MARKO BOKALIČ UPORABNIK KI PLAČUJE POVPREČ-N1N0 OZ. PAVŠAL IZOBRAŽEV. ODDAJA ZGOSTI NA RADIU SLOVENIJA SLAVADOR DALI PODTALNO DELUJOČA KRIMINALNA SKUPINA PEVEC SKUPINE BIJELO DUGME (ŽEUKO) HLADEN MORSKI TOK V SZ. DELU PACIFIKA RAČUNAL. 0BLIK0V. MATEVŽ BOKALIČ SL. EKSTR KOLESAR (JURE) ŽENSKI LIK IZ VISOŠKE KRONIKE Ivančna Gorica, december 2006 -11 Zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza daje ji moči. Kako je prazen dom. dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več t\'ojega smeh ljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. immiA Ob smrti IVANA BURNARJA z Vira pri Stični 35 1960-2006 se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste se prišli poslovit od njega, mu prinesli cvetje in sveče ter darovali za dober namen in svete maše. Zahvaljujemo se Perparjevim za organizacijo pogreba ter vaščanom Vira za izrečene poslovilne besede in podporo v težkih trenutkih. Hvala vsem duhovnikom za njihove molitve v mrliški vežici. Hvala patru Maksimilijanu za opravljen pogreb ter članom cerkvenega pevskega zbora za petje v cerkvi in na pokopališču. Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu v življenju stali ob strani in mu pomagali nositi njegov življenjski križ. Hvala tudi Rogljevim z Vira za vso pomoč in požrtvovalnost, ki so jo izkazali. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in zanj molili. Žalujoča mama in brat zahvala ob smrti JOŽEFE (PEPCE) MARKOVIČ iz Šentvida pri Stični 121 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za pomoč, izražena sožalja, za cvetje in sveče ter darove za maše, dobre namene in druge darove. Še posebej se zahvaljujemo g. župniku Jožetu Grebencu, g. Jožetu Koželju in g. Janezu Petku za pogrebno sveto mašo. Hvala tudi Robertu Markoviču in mladim šentviškim pevcem ter moškemu in mešanemu pevskemu zboru za zapete pesmi, pogrebnemu zavodu Perpar ter cvetličar-ki Andreji Novak za krasno cvetje. Zahvaljujemo se tudi gostilni Jap za postrežbo na pogrebu. Najlepša hvala zdravnici Meti Čampa in sestram iz zdravstvenega doma v Ivančni Gorici, pa tudi zdravnicama Mo-horčičevi in Debevčevi ter sestram na Golniku, ki so v zadnjih tednih življenja skrbele zanjo. Sestra Lojzka s sorodniki Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina in spomin na skupne dni. uram ob smrti naše drage mame, tašče, babice in prababice ALOJZIJE KASTELIC roj. Grden iz Pungerta 7 (16.11.1927-19.10. 2006) Ob nenadni in boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovaščanom Debelega hriba, znancem in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, se od nje poslovili in jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in za dober namen. Zahvaljujemo se osebju ZD Ivančna Gorica in patronažni službi. Hvala g. župniku Jožetu Koželju za lepo opravljeno pogrebno mašo in lepe besede, pevskemu zboru in družini Perpar za pogrebne storitve. . Vsi njeni . I? p - NOVI NAGROBNI SPOMENIKI - KLESAN J H IN OBNOVA ČRK - UREDITEV IN OSKRBA GROBOV STANKO PERPAR, Zaboršt 16,1296 Šentvidpri Stični GSM: 041/43 66 64 S, ........ Perpar Janez s.p. VSE POGREBNE STORITVE NA ENEM MESTU. DOSEGLJIVI 24 UR NA DAN. 041/785-113 041/647-380 Vedno poskrbim, DA se dogaja T ± c okrat se je nasa ekipa namesto v proizvodnjo podala raziskovat področje prodaje. Simona Georgijev je v Pekarni Grosuplje zaposlena kot prodajni referent - analitik. ce bi kdo "doooolgočasnim" delom, ga bomo v kratkem prepričali v nasprotno. . «V k": §r ^'jč^J^^ffs Sosvdur kruh ■ ' „ je obvezni '..........spremljevalec ^, V * f! .■ 3i-J- : ? sobotnih {£. ¡ft-n, j zajtrkov. an Oem tista oseba, ki dnevno skrbi za izvoz blaga v sosednjo Hrvaško. Moje delo je, da pripravim dokumentacijo, koordiniram med šoferjem in skladiščnikom, ki pripravlja naše izdelke za razvoz, in našimi naročniki na Hrvaškem. Skratka poskrbim za celotno komunikacijo. Kot analitik pa pripravljam analizo prodaje. Ko se mesec zaključi, sem jaz tista, ki reče: 'Da, dobro smo prodajali, več je prodanega kot prejšnji mesec.' Zadolžena sem še za koordinacijo med vodstvom komercialnega sektorja in komercialisti na terenu. Zanje tudi pripravim podatke, ki jih zanimajo: koliko je določena trgovina prodala, kateri artikli gredo dobro v promet, kiitcri pa slabše," nam o svojem delu pove Simona. Podobno kot je dinamičen njen delavnik, poteka tudi Simonin prosti čas. Rada pleše in bere knjige. Njena strast so tuji jeziki. Vesela je, da v Pekarni Grosuplje organizirajo za zaposlene učenje angleškega jezika in razmišlja tudi o učenju španščine. Kot obliko sprostitve po napornem delavniku že nekaj časa obiskuje tečaj joge. "Nekaj moraš imeti čisto zase, in to je pri meni joga. Takrat se preprosto odklopim. Stres je spremljevalec sodobnega življenja in nekaj moraš najti zase, za svojo dušo. Vedno poskrbim, da se mi dogaja in mi ni nikoli dolgčas," še pristavi. Sobotna jutra so rezervirana za klepet s sodelavkami. Ponavadi poteka srečanje ob malo daljši kavi pri njej doma. Simona prva izve, kje in kateri izdelki Pekarne Grosuplje se najbolje prodajajo. "'Pojamramo' čez moške - to je obvezno, komentiramo tedenske dogodke in nato počasi pripravim zajtrk. Sosedov kruh iz naše pekarne je nujni spremljevalec teh srečanj," nam nekaj skrivnosti o ženskem klepetu zaupa Simona. Simona se je pred kratkim pridružila klubu tride-setletnikov. Na vprašanje, katero je bilo njeno najlepše darilo, je brez razmišljanja izstrelila: Brat že skoraj dve leti dela preko komisariata za begunce v Indoneziji. Povabila sem ga na rojstni dan. Na vabilo mi sploh ni odgovoril. a potem se je kar pojavil na zabavi. Resnično je bilo lepo presenečenje, najlepše," zaključi Simona. 'Pekarna ^rosuplje Narejeno z ljubeznijo m Ivančna Gorica, december 2006 -11 Malo in Veliko Črnelo iz zraka. Naselji, ki imensko spadata v skupino »zemeljskih« imen. Črnelo naj bi prišlo od črnega blata v nanosih črnelskega potoka. V starih listinah pa sta kraja po nemško zapisana kot Rotenpah, torej Rdeči potok. Morda so se v tem času zemeljske razmere spremenile. V resnici je ondi veliko rdeče ilovnate prsti. Danes bomo našteli krajevna imena, ki jim je podlaga rastlinstvo. Pri tem prevladujejo lesne trajnice, to se pravi drevesa in grmi, ki dajejo trajno podobo krajine, čeprav se tudi v vegetaciji počasi pojavljajo spremembe. Lep primer iz naše soseščine je vas Tisovec, imenovana po starinski tisi. Ta je bila ondi nekdaj zelo razširjena, danes pa jo komaj še lahko zasledimo. Med drevesi, ki danes očitno propadajo, so iglavci, predvsem smreka, kar je dokaz, daje bila ta drevesna vrsta pred stoletji k nam prinesena. To vidimo tudi po tem, da pri nas skoraj nimamo selišča, ki bi bilo imenovano po tej rastlini. S pomočjo naselbinskih imen potemtakem lahko marsikaj izvemo o vegetacijskih razmerah v davnini. Pa pojdimo od selišča do selišča in si oglejmo »rastlinska« imena: Cerovec, Dob, Buko-vica, Brinje, Podbukovje, Češnjice, Vel. Češnjice, M. Češnjice, Storovje, Gabrovčec, Ga-brovka. Leščevje, Leskovec, Brezje, Glogovica, Trnovica, Nogradi, Višnje, Gabrje, Spodnje Brezovo, Zgornje Brezovo, Trebež, Zaboršt, Podboršt, Gmajna, Lese, Podsmreka in Grm. Z nekaj pravice bi lahko sem prišteli še Hrastov Dol in Trebnjo Gorico, vendar smo ju že všteli v prvo skupino. Če primerjamo imena iz prejšnje skupine z imeni, povezanimi z vegetacijo, vidimo, da imena, izhajajoča iz zemlje, odločno prevladujejo. Prihodnjič si bomo ogledali še »živalska« in »človeška« naselbinska imena. kraji z »rastlinskimi« imeni Zadnjič smo si ogledali skupino naselbin, katerih imena temeljijo na površinski oblikovanosti terena (draga, dol, dolina, hrib, reber, dobrava, polje, vrh, ravnina, brdo, gora, ro-govila, laz...) in na geoloških prvinah, to so sestavine tal, predvsem vode in njihovo stanje (potok, kal, mulj, mokrota, suša, rupa, studenec, pesek, kamen, prst, blato ...) Ugotovili smo, da je takih imen največ in da so večinoma zelo stara in stanovitna. kapelica v polju (ŽUPNIJA VIŠNJA GORA) NAB O Ž N A Z NAMe Nja fotorebus Zadnjič smo v fotorebusu videli posodo z žitom. Vsebina posode nas je prav gotovo pripeljala do znanega pregovora. Ta se glasi: »Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača.« Blizu temu je tudi reklo: »Iz malega raste veliko!« Prav gotovo obstajajo še drugi odgovori. Zdaj pa poiščimo kako iskrivo misel, ki so jo naši predniki oblikovali o tem, kar je na današnji sliki. LS iz zakladnice naših domov Tole, kar vidite na sliki, so nekdaj rabili za marsikaj, za nekaj pa še prav posebej. Kdor bo pripomoček prepoznal ali vsaj vedel, za kaj so ga uporabljali, naj to na kratko opiše in sporoči. Predmet je iz etnološke zbirke Staneta Rusa iz Višnje Gore. Še tole: kaj bo za nagrado, ki jo bodo zvesti sodelavci dobili okoli božiča, že vem, vendar naj to do tedaj ostane skrivnost. Prijazen pozdrav in nasvidenje, dragi pomočniki in pomočnice v narodopisnem kotičku. LS Delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. ZAHVALA Ob smrti drage sestre in tete MARIJi RADELJ Sp. Brezovo 23, Višnja Gora se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter darove za sv. mašo in cerkev. Hvala gospodu župniku Boštjanu Modicu za obiske na domu in lepo opravljen obred. Iskrena hvala tudi g. Milanu Jevnikar-ju in vsem pevcem za lepo petje ter družini Perpar. Hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Vsi njeni Zdravnik dr. Gregor Fedran je bil med prvimi na našem delu Dolenjske, ki se je vozil z avtomobilom. Pravijo, da je imel kakih pet različnih jeklenih konjičev. Doktor je vozil na splošno zelo počasi; nekaj zaradi slabih cest, še bolj pa zaradi previdnosti, da se ne bi kaj primerilo. Dandanes je splošno znano, da se avtomobili, ki jih ne vozimo hitro, sčasoma »polenijo«, v Fedranovem času pa so to vedeli le izkušeni strokovnjaki. Tudi zdravnik Fedran se je včasih oglasil pri svojem mehaniku in potarnal, da mu »mašina« slabo vleče. Mehanik je vsakič napravil zaskrbljen obraz in obljubil, da se bo z avtomobilom potrudil na vso moč. Ko je zdravnik odšel, se je mojster z »avtomobilskim lenuhom« odpravil na ravno cesto in ga pošteno prepihal. Po tistem je »hudič« spet vlekel, da ga je bilo veselje gledati. Doktor je mehanika kajpak dobro nagradil za zahteven poseg v njegov stroj. ^ ^ Litoželezen grb vitezov Foedranspergov v Trebnjem, kjer so bili poštni mojstri. **% _ ■I ___ anekdota 0 fedranovih Če pridemo v Polje z višnjegorske strani, bomo malo pred vasjo zagledali nabožno znamenje, ki nas spravi v rahlo zadrego, ker ne vemo, ali je to cerkvica ali večja kapela; zgradba je namreč precej prostorna in opremljena z zvonikom. Pri Jeromovih v Polju so mi pojasnili, da je to kapelica, ki pa včasih prevzame tudi vlogo cerkvice. V njej je namreč nekajkrat na leto sveta maša, ki se je udeleži primerno število Poljcev, Dražanov in Višnjanov. Tu sem poizvedel tudi o zgodovini božjega hrama. Njegov nastanek sega globoko v preteklost in ostaja skrivnost. Med obnovo leta 1971 so opazili letnico 1775, vendar datum zaradi slabe berljivosti ni povsem zanesljiv. Cerkvici podobna kapelica v Polju pri Višnji Gori Marijin kip iz kapelice v Polju je po oceni poznavalcev narejen okoli leta 1800. Kapelica je posvečena božji materi Mariji. V njej je dolga leta stal njen »zlati« kip. Ko so se pred nekaj desetletji začele množiti kraje nabožnih podob, so izvirnik spravili na varen kraj, v kapelico pa postavili nadomestek. Za kapelico največ skrbijo oboji Erjavčevi in drugi vaščani. Pred kapelico se že od davnine ustavljajo pogrebni sprevodi iz Polja in Drage in ondi z molitvijo poprosijo Marijo za blagor pokojnikove duše. Ivančna Gorica, december 2006 -11 * ZflDDgROWUO KAKO )E STANE Z DALMAT1MCEM »ŠETTAL« N N + "severna' stran + Temule Frenku, uradno Francetu Kostenu iz Metnaja, pri rastlinah vse »rata«. Lani se je vpisal v našo zgodovino z rekordno visokimi in mnogocvetnimi sončnicami, letos pa nas je presenetil z nadvse visokim fižolom. Cipro, tako se sorta imenuje, je France posadil sredi maja. Zraven je dal v zemljo še nekaj drugih semen, na primer sončnična in še druga fižolova. Toda dolgin se jim ni dal. Včasih jih je z rastjo malo počakal, kot bi jih hotel izzivati, nato pa šinil proti nebu, da so, vsi sopihajoči, ostali spodaj. Očitno so tudi med rastlinami nagajivci in poredneži. Sredi avgusta sva s Frenkom natančno izmerila preklo, ki daje rekorderju oporo, in ugotovila vrtoglavo višino 5 metrov in 72 centimetrov. Po tistem sem si visokoraslega strokarja še enkrat ogledal in ugotovil, da glede višine še ni rekel zadnje besede. Kaže, da mu je fižolovka postala prekratka, zato s polmetrskim poganjkom tiplje naokoli za novo oporo. To je opazil tudi France, ki že išče višjo »štango«. Kako se bo stvar razpletla, ne vemo. Za zdaj velja uradna višina 5,74 m. Za dosežek smo Frenku dodelili že drugi Klasjev rekord. Iskrene čestitke. LS jaz nisem Ludbe, tako je ime mojemu bratu, če hočeš kaj vedeti.« Dal-matinec, ki se je za trgovske potrebe že naučil kakšno našo besedo, ga je nekaj časa debelo gledal, potem pa pristavil: »Da li znaš, koliko stane ovakav nož u trgovini?« Tedaj se je Stanetu razjasnil obraz in je potrep-ljal Dalmatinca po rami: »No, zdaj si pa zadel, jaz sem res Stane. Odkod pa naju poznaš?« Dalmatinec je oba brata spet debelo pogledal, nato pa godrnjaje odšel naprej. Očitno se mu je zdel sogovornik le preveč »lud«, to se pravi neumen. Stane in Ludbe sta se potem naokoli hvalila, da ju poznajo ljudje daleč naokoli. Nikoli pa nista znala razvozlati uganke, kako so zanju vedeli celo Dalmatinci. LS V prostore sedanjega verskega muzeja v stiškem samostanu, kjer je pred desetletji delovala Osnovna šola Stična, so se spet vsuli učenci. Bilo je tako kot pred tremi desetletji, le da so tokrat imeli obiskovalci v povprečju nekaj manj las in nekaj več dekagramov. Veseli »fantje in dekleta« so bili nekdanji šolarji štirih paralelk 8. razreda iz leta 1976, ki so želeli spet videti prostore, v katerih so doživeli veliko lepih, a tudi težavnih trenutkov v mladosti. Po izpolnjeni želji so se jubilanti odpeljali na Muljavo, k Obrščaku, kjer je bila gostija. Veselemu snidenju in vnovičnemu prepoznavanju ni bilo ne konca ne kraja. Obraz se nam je zresnil le tedaj, ko smo se spoštljivo spomnili sošolcev in učiteljev, ki jih ni več med nami. »Čez nekaj let pa spet,« smo si obljubili. Pri tem se nam je v misli vedno znova vrival tisti presneti če ... Saj veste, na kaj mislim. Leopold Sever XCVIII. REKORD: fižol za vrtoglavico Slovenci smo majhen narod, zato so si naše predele že od davna lastila številna večja ljudstva iz bližnje in daljne soseščine. Staroveških zavojevalcev tu kajpak ne bomo imenovali, pač pa nekatere iz novejšega časa: Nemci, Italijani, Francozi, Madžari in nazadnje celo južni Slovani. Pri vseh oblastnih spremembah so naši ljudje prihajali v stik z drugače govorečimi prišleki, kar je povzročalo nemalo težav, ki so marsikdaj prešle v burko. Ko smo se Slovenci po 1. svetovni vojni »prostovoljno« združili z drugimi južnoslovanskimi narodi, so z jugovzhoda nove države začeli prihajati ljudje, ki so govorili soroden, vendar mnogim slabo razumljiv jezik - še posebej, če so govorili v narečju. Med prvimi so v naše zakotne vasi prišli dalmatinski krošnjarji. Na enega izmed njih sta naletela brata Stane in Ludbe. Stanetu je med krošnjarje-vo robo najbolj ugajal žepni nož, zato je vprašal za njegovo ceno. »Pedeset dinara,« je bil odgovor. »Deset dinarjev ti dam zanj,« je odvrnil Stane, ker se mu je zdela cena res pretirana. »Kaj, deset dinara, da li si lud?« je skoraj vzrojil potujoči trgovec. Stane pa nazaj: »E, prijatelj, zmotil si se; po tridesetih letih spet skupaj (/«/leouiH ¡¿iszzZža. PRAZGODOVINSKA SKUPNOST ROB Za večjo prepričljivost in nazornost si bomo danes ogledali še eno prazgodovinsko duhovno, politično in gospodarsko tvorbo - španovino na območju današnjega Roba. Skupnost je zanimiva tudi zategadelj, ker ni popolna. Manjkata ji namreč dve pomembni sestavini, ki se v doslej opisanih prazgodovinskih tvorbah redno pojavljata: to so tičnice in pražupnija (slednje neposredno ne segajo v prazgodovino). Za prve smemo domnevati, da so nekoč obstajale, a so utonile v pozabo, pražupnija kot krščanska naslednica nekdanjega duhovnega naravoverskega središča pa skoraj zagotovo ni bila ondi. Vzrok za to je verjetno bližina drugih starodavnih verskih središč (Škocjan, Cerknica), majhnost španovine, gospodarska šibkost (skromne možnosti za železarstvo in kmetijstvo) in morda še kaj. Zdaj pa pojdimo k opisu podobe: A - skromni sledovi železarske dejavnosti v davnini; B - sledovi manjšega gradišča na planoti pri Krvavi Peči; C - vas Gradišče, nekdaj utrjena gradiška vas; Konjski vrt - ledina, imenovana po davni konjereji, Gradiški vrh (gornje gradišče) - vzpetina z naravnimi in umetnimi obrambnimi fortifikacijami; F - Žegnan studenec - nekdaj čaščen izvir; G - arheološko najdišče Ribčev Laz s sledovi bivanja v prazgodovinskem času; H - Tičnica pri sv. Gregorju; I - Tičnica pri Ortneku (zaradi večje oddaljenosti smemo utemeljeno domnevati, da sta pripadali neki drugi gradiški enoti, na primer svetogregorski ali ortneški); J - številni sledovi rimskih cest, zlasti iz pozne dobe rimskega imperija. Tako kot v drugih primerih imajo tudi sestavine robarskega prazgodovinskega kompleksa izključno slovensko zveneča imena, ki so priča našega žitja v teh predelih že v železnodobnih časih. 22 Ivančna Gorica, november 2006