III. leto. Štev. 13.
1916. Március 26.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cene Novin je na leto:
Doma     .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .    3 K.
v Ameriko     .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   6 K.
Dobijo se
Novine. Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb. v Čerensovcih,
Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati.
na naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če bo jih od štirah več na eden naslov pošila, doma  2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov ....   5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov.
Bog je neskončano smileni pa pravičen.
To dvoje lastnost božo moremo vküper glédali v denéšnjem boji. Samo tak zarazmimo, zakaj on ščé boj, ali konči dopüsti.
Nekda sveta,. kda je šteo z vodov »vničiti vso meso*, je Noeji zapoved dao, naj sto let tesári barko, naj hüdobni vidijo pa se naj spokorijo.
Po Jonaš prorok! je pokoro gláso Ninivitancom prle, kak bi je šteo zapravili.
Noejovi vrstnícje so ne poslűšali pa so prejšli, Ninivitanci so pa ostali, ár so se pűstili pa so pokoro delali.
Tam je obládala pravica, kde ne bilo pokore, tű je pa obládalo smilenje, kde je z právoga srca včinjena pokoro odrínola raztrdjeno pravičnost.
Europi se že 1900 let glási evangelium. V tej vnogih letaj je bilo vnogokrát, ka so lüdjé bolši bili, kak dnesdén. Bilo je pa tüdi, ka so bilí hüdobni i greha puni. Pa so bilí vsikdar boji, küge, glad, toča, mraz, povodni i drűge nevole, štere so opominale národe na pravičnost božo íno je nagibale, naj si iščejo z pokorov smilenje pridobiti.
Ali tak razvűzdana je krščanske Európa ne bila prle nikdár, kak slednje stoletje. Z vélkov francuzkov reberijov se je začnolo pa je trpelo do denéšnji dní, ka so ne samo grehe delali lüdjé proti sebi i bližnjemi, nego eden velki déo sveta je začno tajiti Bogá samoga pa ž njim vekivečnost ino pláčilo pa kaštigo na ovom sveti.
Poleg toga so se najšli, ki so šatana molili samoga — pa kda so tajili Bogá, te so šatan! na část pesmi spevali. To so delali Vnogi tak zváni vučenjácje.
Prosti národ je pa šo za njimi.
Po velki várašaj so millione živele tak, kak ki Bogá več ne držijo.
Bog nas je opomínao večkrát z potresami i drügimi nevolam!, kak smo eti že večkrát čteli. Sv. maticérkev je napnola vso moč, dühovnicje njéni so1 vu slednii časaj nevtrüjeno šli za düšami, naj bi jih kem več mogli pridobiti pa je li celi svet rakovo pot hodo vu veri i jákosti.
Jeli je čüdo zdaj te, ka je Bog to nesrečo pűsto na nás ?
Kí je veren bio, či prejde v tom trplenji, dobi korono žitka. Ki je bio neveren, pa je gr&ao veren, je delao pokoro pa je tak šo v krvave bitke, z njim pa velko smilenje dela Bpg, či ga tam pogübí na mesti díke z smrtjov čisti hvále zdaj, kda je düša njegova očiščena od greha pa nema prilike na* záj spádnoti v njega.
Vnogi, Vnogi se ne bi zvelíčao brezi toga boja, ár brezi njega ne bi stopo nazáj na pot pokore. Pri tej zdaj láda smilenje.
Kí se pa nanč zdaj ne spokorí, nego ide lehkomíšleno dale po svojoj božnoj poti, jeli, ka se ne bo čüdivao nišče, či se nad njim zdaj spuni grozo vitna pravičnost boža ?
Ka de pa te z tistimi, ki so bilí od začétka mao Pravični ? Ne pozábimo, ka so pred božim okom nanč angelje nej čisti, kak právi Sv. pismo. Što je pa te tisti na zemli, ki vüpa pitati Bogá, zakaj ga kaštiga, ali njemi praviti, ka je nedužen ?
Pravično trpímo to, ár smo ne hodili po poti pravice, — prosimo pa Bogá s postom i molítvami naj obláda smilenje njegovo nad nami.
Bojna.
Lepi sprotoléšnji dnevi vlečejo na-ravo. da se iz zimskoga spánja zbüdi i vtegüje naduzi. Vse záča rasti, gnati... vse, žalibog, boj tüdi. Napadi nemcov pri Verdun!, šteri so njim više tristo kvadratnih kilometrov zemlé spravili, so naše sovražnike z novina sov-raštvom i nevoščenostjov napunila Vse se pripravlja na srdite boje proti nam. Pa mi neščemo bojov, mi mir Želemo. Samo ka ga sovražniki neščejo sprejeti. Oni posili ščejo zmagati i ešče tisto v roke dobiti, kaj je ne njuvoga. Talijan je . te prvi, šteri je z strašnov streíbov začno zdaj peti napad na slovenskom Primorskom pri Soči. Ne trebe praviti, da se vjalovo njuv napad. Tak obhodi tüdi ruš i anglež, če de vodo naše čete blagoslov, šteroga de rosila molitev spokornih kristjanov doma. Od toga vse visi. Dober Bog tistim da zmago, po šterih se bole odiči, zato pa k pokoro, k pokori, naj hitrej pride mir po končnoj srečnoj zmagi. Poročila z bojišč so sledeča:
Talijansko bojišče. Talijani so hitro opešali z svojov pétov ofenzivov. Pa obhodili so tüdi. Naše čete ne samo, da so odbile vse njuvo napade i obdržala vse svoje prvejše postojanke, nego so ešče pri Tolmini zavzele edno talijansko postojanko, vlovile 449 talijanov pa zaplenile tri strojne puške i edno metalnico bomb.
Na drügih bojiščah je nikše posebne spremembe ne bilo. Slabo vreme je zadržalo nemce pri Verduni, ruse pa v Bessarabiji, da so ne mogli napadati. V toj zadnjoj pokrajini se vse topi i so strelni jarki napunjeni z vodov, štero zdaj dolpüščajo, kak so pravili ruse, ki so se našim z dobre vole prekdáli.
NOVINE
1916. március 26.
2.
Dom i svet.
Novi nabor. Leta 1898 rojeni to je 18 Iet stari do prebirani za vojaški stan od aprila 14-ga do majnika 3-ga Prinas i v Austriji. $
Horvacko. Na Horvackom je bio potres, Največ je trpelo Primorje okoli Senja: V krajini Gričane je 110 hiš podrlih, 120 pa deloma porüšenih, de-loma poškodovanih v Bribiri pa 12 porüšenih i do 900 poškodovanih. Menšega kvara, ka so dimniki dolspoka-pali, stene spokale, je brez računa, Človeča žrtev nega. Potres je segao gor do Grádca i se v menjšej meri še té zadnje dnéve ponávlao.
Beč. — Portugalija. Našega por-tugalskoga poslanika je apoštolski kralj z Lissabon-e nazaj pozvao, portugals-komi v Beči prebivajočim! poslanik! so pa vödali potni list. Diplo-macijska zveza je med našov državov i Portugalijov tak pretrgana. Portugalsko vojske en del namenijo na fran-cozko bojišče poslati, drügo pa v Egipt. Ládj bi se pa anglija poslüžila. Portugalija ma približno teliko prebivalcov, kak Bolgariji, do pét milijonov. Vojske velike zato ne more meti.
Nemčija. Veliki nemški admiral Tirpitz je odstopo. Na njegovo mesto je imenűvan Gapelle.
Beč. Apoštolski kralj je našega trononaslednika Karol Franc Jožefa za podmaršala i viceadmirala imenüvao.
Podpora.
Komi ide podpora ? Podpora ide 1) ženi, če sta zdaniva; 2) deci ešče te, če je zvün zakona rojena ; 3) pasterki; 4) vnüki; 5) oči, materi, očemi i ma-čehi; 6) dedeki i mamici; 7) puneki i punici; 8) bratji, čeravno so ne práva; 9) deteti, štero je v vojakovo drüžino držáva dala za odgojitev; 10) deteti, štero je vojak ešče pred bojom po postavnoj poti za svoje vzeo; 11) tistomi ki je vojaka še pred bojom po
postavnoj poti za svoje dete vzeo.: — Te pa vsaki dobi podporo ? Ve je pa celi rod tű prešteti ? V teh 11 točkaj našteti vsi dobijo podporo, če je njé hrano vojak v boj odišli, i če nemajo z koj živeti, kak je bilo razloženo. Vsaki iz med teh se zato lehko glasi za podporo, če jo potrebüje.
Zapomnimo si pa, ka se za vojaški stan računajo tüdi delavci, ali težaki. Ki zato nema nikoga v boji, ma pa vojnoga delavca ali težáka, če je siromak i živo od odišlega, sme se Zglasiti za podporo.
Pismo na bojišča.
Vi, dragi vojaki, jeli znate, ka kje vojska hodi, se vse porüši. Naš slovenski pregovor pravi ešče iz davnih časov: „Pod kopitom türskoga konja še trava vüzgori." Vojska vniči, opüs-toši. Zato molimo v litanijah: Bojne reši nas Gospod. Pa zakaj bi vam razlagao, kaj dela vojska. Na svoje oči vidite razvaline, razdrtine, prekope, prepade tam, kje so prle sto ino stojezér! živeli mirno v blagostanji. Vojska njim je vse vzela i postali so. lazerje brez doma, brez živeža. Pa ti siromaki poleg bože pravice tak majo juš do živlenja, kak jaz, kak ti i vsaki drügi. Vojska vniči. I ka je ne naše mile vogrske domovine i predrage Slovenske krajine vničila, ka so nam ostale hiše, cerkve, ka nam je pole ne sprémen-jeno v strelne jarke i pokopališča, so napravila vaše roke* štere so morilno cev stiskavale i sovražnika vkrajdržale. Glejte, dragi vojáki, to je pali eden zrok, šteri vas reši odgovornosti pred Bogom, če v boji koga morite, samo morete si ti namen v düši obüdjávati. Sveta maticérkev nas, naime vči „Silo z silov odvrnoti dopüstijo vse postave i vsi zakoni.* To je slobodno morim ropare, če nači se ga ne morem rešiti-kda mi teliko vrednošče šče odnesti, ka zavolo toga, ne morem živeti. Ponavuka matere cerkvi slobodno
vmori ženska ali dekla zapelivca na ne-čisti greh, če se ga nači ne more rešiti. Če more, te naj beži, kriči, ga rani, ali če to nikaj ne pomaga, ga sme vmoriti, naj se nečistoga greha reši. Dobro znate, dragi vojaki, ka med vojskov so vsakojački divji lüdjé, štere mi po domačem za „pesje“ ali „svinjske“ zovémo. Ta zverína če do ženskoga spola pride, nema drüge misli kak zapelavanje če nači ne, z silov. Proti tem divjakom ste, dragi vojaki, jezèrim i jezerim ženam i deklam poštenjé ohranili, štere bi v skušnjavah spadnole, i smeh ste orožjé proti ne-čistnikom potégnoti zato, ár bi i vaše žene, sestre, matere prišle v grozečo nevarnost pregrešenja, iz štere bi se brezi vas ne mogle rešiti.
Rešiti svoje, svojih bližnjih živlenje i imanje, bogati višešnjo oblast, štera pravico ma puntare države ešče z smrtjov kaštigali, so tisti nameni, šteri vas oprostijo obdužitve, da ste peto božo zapoved prelomili. Sterištéč iz teh više povedanih namenov zadostüje.
Ali jé ešče eden namen, šteri té vse preséga i šteroga, da bi vi v srci meli, je moja iskrena žela. Namen, šteri naj bi čuvao i spao, stražo i brano z vami bodi: z lübezni do Boga. Sam vam pisao, ka je lübezen poleg božih rečih „vez popolnosti.* Bodite zato dragi slovenski vojaki popolni. Ljübézen do Boga naj drži Vašo roko na sabli, na cevi puške, ona naj vas pokriva v strelnih jarkah, ona naj vas vodi v naskokah, ona naj hodi z vami po stražah i ž njov idite tüdi nazaj v počinek za fronto. To če mate, ste celi junaki, popolni vojaki, kakši je bio Kristus Jezus sam, ki je z orožjom svoje ljubemi milijone peklenske vojske obládao.
Mislite na dom, mislite na vaše domače mislite na presvetloga krala stároga, mislite na nedužnost i čistost svojih hčér, mater, sestér pa te obü-dite vsebi Božo zapoved, štera vam veli vse té lübiti — i ne bode vam žmetno
Jožeki za god*)
Prišla je Pomlad veséla,
Smrt z narava je odvzela j Samo moje srce joče..., Premišlüje preminoče...!	,
Oh, kak žalostno je to!
Dela ljüdstvo v doli, v gori, Dela, spevle ino moli,
Pun je ograd z deklicami, Sledkar pa bo z rožicami.
Oh, kak veselo je to.
Moj ogradec je osámljen Nerada se v njem zdržavljem, Mojih ne ga..., zdaj sem sáma, Ne ga primen’ Mirosláva.
Oh, kak žalostno je to !
*) Dnes tjeden po nepriliki izostalo.
Pa te ne bi rož sadila,
In je v lepe šopke vila?
Tüdi bodem..., na gomilo Meni drágo ino milo,
Miroslavi na špomin.
Bom sadila ti za god je,
Drági Jožek, brat, na grob je, Belo šmarnico i klinček Sledkar ž njih pa plela venček Gor na križ ti, Mirosláv.
Sestra.
Slovo od doma.*)
Leto petdeseto priteklo mi je.
— Tak Čüdno je zdaj na tom sveti, Ka idem na vojsko, — ve težko mi je, Ar dosta mo mogli trpeti.
") Naš cankovski širitel se poslov! z tov topov pesmicov op svojega slovenskoga doma.
Vu božen iméni odidemo mi Že stari, še krepki vojaki,
Znabiti srečni ne bodemo vsi,
Težave mo mogli prestati.
Zato pa li zdomi! — posta va veli —, Pri svojih ne mormo ostati.
Znabiti na duge nevarne poti Mi stari se mormo podali.
Že sinek je v bojni, jas moren za njim Kak’ de se kaj nama godilo?
Jezus Marja svét Jožef, do zmeuov žnjim, V vsek stiskaj naj hranili milo.
Zdaj denimo puško v dlan in meč ob stran, Svetovna nam to bojna veli,
Mi Slovenci vendar bomo tüdi tam,
Še celo točili dost, krvi.
Toláži Bog te tovaršica zvesta Ne delaj teško ne, mi Srcé
1916. március 26.
NOVINE
3.
Odpre ta meni je duga zdaj cesta Mislo bom dosta, dosta naté.
Zdaj vam Zbogom pravin dečica moja Ne jokajte dragi za menoj Nazaj se, vrném či božja de vola, Veséli pa bodete zmenoj.
Milost z zvezdnate néhe mi prisija,
Či de mlačno trápTo mé Srcé,
To mi z decov prosi tovaršca rada Naj greh z méne ščisto izmerje.
Zbogom zdaj Zbogom oj cérkvica mala..., Pri srci mi je jako teško. .
Si večkrat vdüšo mi Jezuša dala,
Zdaj vzemen pa od tébe slovo.
Še eden Pozdrav, oj dragi ti moj dom, In cérkvica svétga Jožefa,
Znabiti te enkrat še vido gda bom..., To mojega srca je žela.
Leopold Vogrinčič.
iz lübezni do Boga vse té obrániti, rešiti. Pa če vas misel na té vaše drage mile, štere vam je dober Bog na pomoč dao, po šterih vam je dober Bog teliko dobroga skazao, ne bi nadignola na lübezen do njega, te preidite na cérkev v svojih mislah i poiščite v njej gor sveti tabernakel, pa v dühi pokleknite pred njega pa poslühnite z zaprtimi vühami i odpr-tim srcom reči Jezušove, ki tű prebiva : Glej, že skoro dvejezcro let prebiva zaplenjen v nezdrave vlažne, pre-mrzle i prevroče cerkvi, kje me noč no den sovražniki obdájajo i žalijo, pa li ne odidem ž njih, ár ljubim vas i vsakoga človeka, — pa se vam srce omeči oči zarosijo vidivši to veliko ljübe-zen, od ljübezni do Jezuša i te se z njov znali vojsküvati nadale, naj Jezušov! sovražniki vas ne premagajo, vaših i njegovih domov ve razrüšijo.
Temelj nove fare vu Velkoj Polani.
Zádnjikrát je v Novinaj objávleno, ka je do februára 15. tekočega leta 6258 koron darüvano na znotrešnje opráve nove törniške cérkvi. Z toga je do zdaj potrošeno 5090 koron, gotovih penez je pa ešče 1168 koron.
Na konci februára so v Clevelandi živoči fárniki poslali na novo cérkev 2010 koron. To obilno darüvanje je v meni vüpanje pohodilo, ka na. opráve nove cérkvi ne bodo potrebni vsi dári, Stere so Pobožni krščeniki do zdaj darüvali i ništeri ešče potomtoga nakano o darüvali. Záto sam odločo, ka tistih dárov, šteri so z Velke i Mále Polane prišli, ne potrošili! na novo tör-niško cérkev, nego vkraj je zemem i položim je za fundament (temelj) nove fare vu Velkoj Polani. Za stanovito držím, ka to vsi darovniki radi privozo.
Tak z vüpanjom. v božoj pomoči včinim začétek ednomi velikomi i silno potrebnom! deli, štero de na zveličanje slüžbo vnogomi lüdstvi.
Törniška fara je prevelika, dvá popa nemreta dühovnoga pastérstva popolno zvršávati. Nova cérkev, kakštéč je velika, je za to vnogo lüdstvo tesna. Tesnost de ešče vekša, kda nam Bog nazáj da mir i moški domo spridejo. Vélka i Mála Polana na stráni ležite, daleč od törniške cérkvi i pot od tistec je zvűnrédno božna. Vtema dvema ob-činama so najbole Pobožni krščeniki, šteri nájráj hodijo k božoj slüžbi i rávno oni morejo nájveč trpeti za to. či je šteri betežen i njemi doma spoved trbe, more 12—14 koron pláčati za foringo. — V obej Polani so skrbni, delavni i dobri lüdjé, šteri so vredni toga, naj domá májo fárno cérkev i dühovnoga pastéra. — I či de boža yoIa, se to tüdi zgodi. Ali to je veliko delo, štero se nemre na ednok zvršiti. Nego začétek se ednok more včiniti, tak de delo pomali naprej šlo. Ka pa či se znajde kákši plemenitoga srca človek, šteri neima odvejtka, i svoje imánje na té sveti cio nehá?
Pač moremo srčni biti, vüpati se, ka či mi radi aldüjemo, tak de nam Bog pomágao; ar dobro delo ščémo, božo diko Želemo razšiijavati, zveličanje düš pomágati. Kde so lüdjé v ednom leti vőplačoli 28 jezér koron na novo školo, pá je za toga volo záto nišče ne gladü trpo, i kde 28 delavcov z Clevelanda na ednok 764 korone pošle na cérkev, tam se ne trbe bojati, ka bi toga velikoga cila ne mogli doségnoti. Pri tom počétji najbole računamo na pomoč onih Polančarov, šteri v Ameriki dobro slüžbo májo ; nadale na pomoč vseh drügih dobrih lüdih, šteri so mogoči i tüdi ščéjo na Svéti cio kaj darüvali. Nikši dar i nikši trüd je ne preveliki za to, ka naj občina domá má fárno cérkev, vu šteroj de tak bliža k lüdem prebivao Jezuš Kristuš i vu šteroj de se vsaki den darüvala Bogi daritev sv. Meše!
Položeni temelj je 2060 koron. Nastánola je ta Sama: 1. z tistih dárov, šteri so z Velke i Male Polane dáni na törniško novo cérkev ino so v Novinaj že objávleni bili; znášajo . 817 koron. 2. z Clevelanda ze zdaj prišlo 764 koron. Ktomi so darüvali sledéči: z Velke Polane Vuk Matjaš 10 dolarov, Kran-jec Jožef 14 d, Vuk Jožef i žena 10 d, Žerdin Jožef i žena 5 d, Nemec Štefan i žena 5 d, Gornjec Sora 5 d, Klučarič Anton i žena 5 d, Laki Jožef 5 d, Tibaot Štefan 3 d, Prša Štefan 3 d, Žerdin Janoš i žena 3 d, Kelenc Janoš 2 d, Sobočan Jožef i žena 2 d, Žerdin Janoš 2 d, Zadravec Blek 2 d,. Tivadar Jožef 2 d, Horvat Jožef 2 d, Vuk Štefan i žena 2 d, Žižek Sora 1 d, Žižek Magda 1 d, Pücko Bara 1 d, Gopek Jožef 1 d, Jaklin Jožef i žena 1 d, Žižek Ivan 1 d; z Male Polane Zakoe Ivan 7 d, Lebar Štefan i žena 3 d 50 c, Šőmen Štefan i žena 1 d 50 c, Düh Jožef i žena 1 d. 3. Žerdin Jožef z Nelke Po'ane je že 1913. leta ednáko na Polasko cérkev poslao a Chicage 200 k. 4. Ne dávno je poslao Krampač Štefan z Chicage (z N. Polane) 210 k; ktomi je darüvao on sam 100 k, Gabor Marko z N. Polane 70 k i Kocet Ivan z M. Polane 40 k. Domá k meni prinešeno: od Hozian Matjaša z N. Polane (Chicago) 50 k, Tivadar Štefana vojáka dovica Horvat Anna z V. Polane 20 k. To se vküp znáša 2060. Bivši vpolanske cehmešter so pred ništernimi letami že tüdi nešterni stokoron v té namen nabrali i po črensovskom g. pleb Vogrinčič Boldižari v beltinske kašo poslaji. Tei penezi se zdaj naj tüdi h gornjoj šumi spišejo Vredink.
Dári na törniško cérkev} z Clevelanda (z Törniiča): Tkalec Jožef 6 dolfarov, Balažic Štpfsn 5 d, Hobar Ferenc i žena 5 d, Vojkovič Štefan i žena 5 d, Baken Ivan 3 d, Koron Štefan 2 d, Zadvavec Jožef i žena 2 d, Zadravec Ferenc i žena 1 d, Permoša Štefan i žena 1 d, Koren Anna 1 d, (z Nedelice) Győrköš Jožef i žena 10 d, Horvat Lukač 10 d. Ceh Verona 10 d, Hozian Jožef 7 d, Lűtar Mari 5 d, Lűtar Ivan i žena 5 d, Kerman Štefan 5 d, Slivnjek Štefan i žena 4 d, Düh Ivan i žena 3 d, Zver Štefan 2 d, Zadravec Jožef i žena 2 d, Hozian Jožef i žena 2 d, Zadravec Štefan i žena 2 d, Špilak Štefan 1 d, Špilak Ferenc 1 d, Herbai Štefan 1 d, Dravac Bara 50 o. — (Od Lipe:) Forjan Matjaš i žena 4 d. — (Z Gumilic:) Horvat Štefan i žena 10 d, Horvat Jožef 5 d, —(a Brezovice:) Raščan Jožef i žena 5 d, Tibaot Ivan i žena 5 d, Horžat Matjaš i žena 3 d, Špilak Janoši žena 1 d. — (z Benkovec:) Horvat Štefan i žena 5 d, Černi Ferenc 3 d 30 c, Litrop Anna 1 d, Litrop Mari 1 d. — (z Hotize:) Hozian Martin i žena 3 d, Matjašec Ivan i žena 1 d, Lackovič Magda 1 d. — (z Odranec:) Hozian Anton i žena 5 d, Balažek Matjaš i žena 2 d, Hozian Ivan i žena ld,—(z Trnja:) Tkalec Agata 2 d, (z Ganéan:) Gomboc Jožef i žena 5 d. — Vse vküp 164 doüarov i 8u centov, to je: 1246 koron.
Nadale Gumilička Törnar Anna je z Bntgeporta poslola 79 koron. Domá je darüvao Horvat Ivan z Tűrnišča 20 k.
Prlé objávleno 6258 k, zdaj 1345 k; vse vküp 7603 k, Ali z tagu so v kraj zéti dári z Nelkei Male Polane: 817 k; tak dári za törniško cérkev do zdaj znášajo 6786 k.
Sz. I.
Glási.
Od naših vojakov. V lovljen je na v Rusiji Fartek Jožef z Martinje, Žlebič Jožef z Markovec, MihaUč Štefan z Večeslavec. Mrtev je’. Bencak Alojz z Satahovce, Horvat Ivan z Garešnice (rojen na Iváncih). Srce Jezušovo bodi njima smileno.
Ogenj. Na Gredah je zgorela hramba gospodarska kneza Eszterházi Mikloša.
Na podporo Marijinoga Lista i Novin so darüvali 1. Í916-ga nadale sledeči: Gon-za Anton pionirski desetnik 4 k.; z Gomilic: Rodi Ferenc 1 k., Novak Ana 50 fil, Rodi Marija 50 fil., Sobočan Štefan. 1 k., Lebar Verona 60 fil.; z Hotize: Balažic Janoša žena 50 fil., Horvat Katá 50 fil., Ütroša Bara Z. G. Bistnice 2 k., Hren Ivan z Sr. Bistnice 2 k., z Dokležovja: Bakan Jožef 1 k., Balaž c Marija 20 fil., Kavačič Francička 1 k.; Ma-lepolanski dekle i dečki 21 k.; Balažic Marija z Sr. Bistrice 1 k., Kanizsai Janoša dovica od Sv. Jürja 2 k. 50 fil., Marič Ana 80 fil., Maček Ivan 2 k., Pozvék Jožef z Trőssinga 1 k., Serec Jožef z Žetinec 2 k., Fujs Mihal vojni delavec 2 k., Farkaš Marko z 29 dpp. 3 k., Zer Jožef z Chicage 5 k., Bačiè Ivan i tovarši, težaki v strlivodelnoj tovami v Madjare vüri 13 k. 50 fil., Dolnjebistrička občina 51 k. 48 fil., Prkič Ferenc z Bakovec 1 k., Bagári Mikloša sin 1 k., Franko Ana 2 k., Kováč Štefan 20 fil., Jančar Janoš 20 fil., Sogoréc Matjaš 20 fil., Polák Štefan 20 fill., Kuhar Ferenc 10 fil. (Dale.)
Betežen plebanoš. Kühar Štefan, beltinski dočasni plebánoš je na pljü-čah obetežao. Cerkveno predstojništvo ga je na dvamesečno vrastvo v Lassnitz-höhe poslalo. Želemo njemi iz dna srca popolno ozdravljenje pa prosimo goréče molitve v té namen od vseh slovencov, posebno pa njegovih fárnikov.
Tolvajija. Kokoši so odnešene v Bakovcih Smodiš Mikloši, Kühar Ferenc! i Lazar Vinciji, vküp 30 falátov.
4.
NOVINE
1916. március 26.
Prošnja do ostavljenih žensk. Prosim nas uboge, od možov z menov vred ostavljene žene premišlávlajmo si t tom postnom časi nagosci od Jezušovoga trplenja. Molimo po večereh sküpno žalostno čislo i opravimo zmes-zmes tüdi križuo pot, naj ostanemo poštene žene i z svojimi molitvami na právo pot spravimo tiste naše sestre, štere so zablodile. Trpečega Jezuša pololažimo z to pobožnostjov i on nas tüdi bo potolážo, ka z svojimi ednok veselo vküp pridemo. — Graj Marija z V. Bakovec.
Potres za začütili tüdi v Veržeji v salezijanskom za vodi v trétjem nadstropji kje so se postele tak hujckale, da so :se vsi prebüdilo
Kak je vkano ruske cenzuro? žlebič Jožef z Markovec je v Rusiji vlovljen. Rad bi naznano starišom, ka njemi slabo ide tam. Ali kak de to šlo? Če to naravnoč zapiše, ruska Censura (oblast, štera pisma preglejüje) pisma prek mej ne püsti. Zato si je tak čedno zmislo, ka je pri naslovi očinom zapi-sav na mesto vulice to, ka se njemi slabo godi etak: Žlebič Štefan Markovci, sla bosenamgodi vulica 105. I dopisnice je prišla.
Smrtna kosa. Mro je v Soboti Horvath Pavel fiškališ v 89 leti svoje starosti. Žalüje za njim velikoštevilna rodbina, med njimi tüdi mi. Horvath Pavel sobočkoga okrája glavár, komi globoko srčütje izrazimo nad zgübov velikov.
Mro je v Šülinci Barbély Jožef, Barbély Števana pol 17 let star sin, močen i velikoga zrasa mladenec. Preveč teško je bio betežen i li je na svoj beteg nigdar ne zmorgüvo. Z cela se je prekdao božoj voli. Sam je dosta melo v betegi i drüge tüdi proso, naj molijo za njega. Ne čüda, či ga je dober Jezus za to preobilno naplačao i njemi je dao to miloščo, ka z etimi ves na glas povedanimi rečmi: Hváljen bodi Jezuš, je düšo püsto.
Briga da si čuvamo zdravje more nas nadignoti, da pazimo na gnt, dišala i prsi, kašljanja, gutne bolezni, smieanja v ramah i prsibol ne smemo zanemarili. Proti tem je že vnogomi pomogo sline otápljajoéi bol vti-čajoči i vužgalino odstranjajoèi pravi proti-kašljeni zagorski sirup za prsi. (Sirupus pec-toralis.) Oživlja i krepi plüča i celo telo, povekšava branitev i prebavo, i krepi celi orga-nizem. Toga tečnoga prsnoga soka 2 kantici frank o slaneta 5 K. Pravi se dobi jedino pri Koller V. Eugen lekarniki, Stubica Centralo 146. (Zagreb, žnp.)
Najnoveše.
Severoizhodno od Avoncourta so Nemei zasedli močna vtrjeno francozko postojanko in vlovili 2500 vojakov z 32 častniki. — Baltin Pflanzerova vojska vedno močnejo dela — Nemci so odbili vse ruske napade. — Na italjanskoj fronti imamo nove vspehe — Naši letnim stroji so vspešno bombardirali Valona.
Menjše bolnišnice so po ministri odprávlene. Dolnjelendavske je tüdi med temi. 250. jih je tak v celom orsági prenehalo. — V letah 1868—69 rojeni Črnovojniki to je 47—48 let stari, do mogli iti do mogli iti do 5, aprila pod orožje — Pri Mrzlom Vrhi so naše čete talijani vözbile z vtrdjenih poštojánk i jih opet 283 vlovile. — Ruse so nemci pri jezerah Driswiaty i Naroc premágali. Mrtvih rusov je 9270. Pri Usciesko-i rosi začajo naše čete napadati. Spadno je barona Harkányi Janoša, našega trgovinskoga ministra sin, Štefan tüdi.
Pošta.
Vsem onim, ki so nam h godi znamenja ljübeznosti skazali i nas pozdravili, se z celoga srca zahvalimo. Bog plati. Molimo eden za ovoga. V molitvi naj se vkomi naša ljübé-zen. Horvat Jožef. Vančavés. Od Geder Leopolda sem zdaj té glás dobo, da je L 1914. okt. 6-ga pri Dynlski ranjen. Dale se išče. Bogdan Martina žena. Marof. Mož je L 1915. jan. 22-ga premino. Mogoče vam je že pisao z Rusije, samo né ste dobile še do rok pisma. Ščavničar Petra žena. Gibina. Teliko je Znám, da je mož ranjen. Drügo ne se še zvedilo. Kda dobim kakši glas, vam ga nazvestiti Bakán Matjaš. Grabovnica. Od vašega sini rávno té glas prišo. Mihalii Mihal. Večeslavci. 22. Stalen glas je prišo, da je vaš sin zgrábljen- Potrpite, že pride pismo od njega. Horvat Ivana žena. Garešnica. Mož je L 1916-ga julija 10-ga v Rusiji pri Bistrici junaško smrt pretrpo. Podajte se v Božo sv. volo i molite za pokojnoga.
Klemar Marija. Ropoče. Dobo sem celo naročnino na Marijine Liste i 14 K 50 fil. na
Novine. Bog plati. Kolman Ana. Gerlinci, če je mož že pisao, te se nikaj ne brigajte. Rusi malo železnic majo, vojské pa dosta moro správlati, zato pošta dosta zámüde ma. Molite-i nikaj se ne bojte, de že páli pisao.
Bratonec Hvala. Drügoč opet kaj. Pride na réd. Martinec Štefan. Bakovci. Naročnino sem dobo. Bog plati. Láposy Štefan. Krog. Od pitane drüžbe bo krivica pisane, tečas po-čakajte. Mertük Verona. Bratonec Ravno to odgovorim. Tivadar Ivana žena. Mala Polana-Mož je 1.1914-ga novembra 21-ga pri Lazyji premino. Maršič Štefana žena Gibina. Moč je zgrábljen brščas. Kje bi bio, sem dozdaj še ne zvedo.
100 litrov domače pijače Elpis!
vkrepčevalne, téčne in žejo gaséèe si more vsaki sam napraviti za male stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, grenadina, naime, muš-katelka, mela, pomeranèe strášnica in vi-šnja. Neuspeh izkljüèen. Ta domáča pijača se pije poleti mrzlo pozimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 4.40 poštnine prosto proti pov-zetji. Na 5 takših deležev se doda ena porcija brezplačno. Za kmetijstva, vekša hišne gospodarska, delavnice, tovarne i. t d. je to sredstvo velikanska!vrednosti, ker se delavci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko} zmožnosti
Janez Grobeh, drogerija »pri angelju“ Brno Štev 85 Moravskom
En karton za poskušnjo 10 litrov stane 70 fil., šteri se lehko pošlejo v štemplnah. Takši kartoni se dobijo za poskuinjo^tfidi po vekših drogerijah.
V VSAKOJ DOBI
je Fellerov „Elsafluid“ — to domače vrastvo, čtero pre-poraèa više stojezér zahvalnih pisem i vnogo zdravnikov — èuvar zdravje i odvrnitel bolezni. Trganje, protin, čeravno so že ostareli betegi, smicanje, glavo, šinjeka vüho i zobobol, živčena bolezen, seč, rezanje, zvinjenje, infln-enza, bolečina v hrbti i ledevjáh, odrevenelost, oslablje-nost, migren najdejo pomoč v njem. Ravnotak izvrstno pomaga »Fellerov Elzaflnid" proti slabomi pogledi mozo-lom, ranam, brezsni i drügim betegam, vráči, oživlja.
Dober je tüdi proti kašlji, zamuknjenosti, nášeci, prsnoj i gutnoj bolezni i v vročinskom betegi.
Toga po zdravnikah priporočenoga domačega vrástva priljübljenost je vnogoga trgovca na to nadignola, da so v oglásah ali po preküpcah podrejene reči, kak elik-sere, roki je, balzame za tak dobre razglasi!! i ešče večkrat so je ponüjali z rečmi »brezplačno" ali .nikaj ne košta"
Če si pa človek naroči takšo reč, navadno dosta more za njo plačati i končno spozna, da bi najbolše bilo včasi v začetki naročiti zaistino dober ,,Elsaflnid".
12 malih, ali 6 dupliških, ali 2 špecialnih kantie Elsafluida franko stane 6 K, 24 malih, ali 12 dupliških. ali 4 špecialnih kantie franko 10 K 60 fil.; 48 malih, ali 24 dupliških ali 8 špecialnih kantie franko 20 koron,
GLÁD
ne vniči teliko ljüdih, keliko jih vmerje zavolo zanemár-jenih prebávskih betegov. Zato je potrebno v vsakoj hiši meti Fellerove rabarbarske j-ilule, štere prebavo ravnajo i gonijo. Proti želodčnim betegom, krči, netéčnosti, pe-čelini v obisti, teženji v želodci, metanici, slabomi èü-tenji, medlenji, riganji, napihnjenosti, zaprtini, raznim prebavskim zmotam, zlatoj žili, griži, mržnji i proti vnogim drügim nevolam so se jezerokrát z gotovim uspehom rabüe že. Več so vredne, kak vrástva želodec oslabljajoča i čreva vznemirjajoča. 6 škatlic franko 4 K 40 fil.: 12 škatlic franko samo 8 K 40 fil. — Naročitev naj se jas-no naslovi:
Fijlör V. Eugen, Stubica, Centralo 146. (zagr. žup.)
Razpošilanje po povzetji ali Če se naprejplača. Preporača se, da se penezi po poštnoj izkaznici naprej pošlejo, ovači pošta 12 fil. za dna*' 0SR8*-. povzetje računa.
HEmSltl SA Efyháxmegyei K8nyrnjDmdi kKrforgd gjpraiajtóján S*ombathdye*.	.A