Ameriška Domovi ima AM6RICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 16, 1962 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LX — VOL. LX V lioiiji "odprtje na levo" končno uspelo Socialistična stranka P. Nen-nija odobrila vojaško povezavo Italije z Zahodom. RIM, It. — Pretekli teden je Italijanska socialistična stranka Pietra Nennija) ki sodeluje vsa povojna leta tesno s komunistično partijo Italijej odobrila s 44 glasovi preti 33 svojega vodstva “čist-j obrambno zvezo” z Zahodom. Doslej je bolj ali manj glasno napadaja NATO in italijansko udeležbo v njem, kot to delaje komunisti. Slklcip socialistov je omogočil njihovo sodelovanje v vladi krščanskih demokratov Amintora Fanfanija. Ta je tako sodelovanje skušal v preteklosti ponovno doseči, da bi zagotovil vladi trdno večino brez skrajnih desni-canskih strank, katerim je moral 2a podporo popuščati v svojih načrtih agrarne reforme in nove socialne1 zakonodaje. Itahjanska vlada je že nekaj časa v krizi. Sodijo, da Fanfani za prvi čas ne bo vzel socialistov v samo vlado, pač pa se bo z nji. nd domenil glede zakonskih predlogov in si tako zagotovil njihovo podporo v parlamentu. S;> bo tako sodelovanje obne-sl°. bedo kasneje socialisti brez dvoma sodelovali tudi v sami vladi. Italijanska socialistična stranka sc je pred več kot desetimi leti razklala. Nenni je ostal z večino povezan s' Komunistično Partijo, manjšina pod vodstvom Saragata pa je vse od tedaj sodelovala s krščanskimi demokrati Ray J, Turk je umrl CLEVELAND, O. — V nedeljo popoldne je umrl na svojem rtoniu na 27810 Mhllard Ave. v kuclidu znani clevelandski čas-nikar, pisec in javni delavec Ray J. Turk. Pokojni je bil Slovenec po rodu, sin znane Turkove družine, ki je imela in vodila Sv°jo pisarno in trgovino z nepremičninami. Pokojni je delal kot časnikar PU Cleveland News in Cleve-land Press, zadnja leta pa kot ^rektor za obveščanje javnosti Pri Cleveland Transit System Njegove kolone so bile znane in nekaj krati je dobil odliko-Vanje stanovskih organizacij. Poleg tega je pokojni Turk ze-0 Požrtvovalno delal v raznih katoliških dobrodelnih podjetjih. v povojnih letih je bil član Sofijskega odbora za naselitev tistih, ki so izgubili domove in aomovine radi komunističnih lGvolucij in preganjanj. Tedaj le pokojni Ray storil veliko do-lega za slovenske ljudi. Nepo-Sledno pred smrtjo je bil direk-°r odbora za razširjenje St. incent Charity bolnišnice in eolskega odbora v Euclidu. °dbini naše globoko sožalje! °kojnemu naj Bog bo plačnik Vseh njegovih številnih dobrih del. Novi grobovi Benedick Marvar Na svojem stanovanju na 1001 E. 63 St. je preminul 67 let stari Benedick Mtetrvar. Bil je samec. Tukaj zapušča več bratrancev in sestričen. Rojen je bil v Žužemberku, kjer tudi zapušča več sorodnikov. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na Kalvarijo. Louis Adler V nedeljo je preminul v Highland View bolnišnici 77'let stari rojak Louis Adler s 10334 Reno Ave., doma v vasi Grintovec pri Zagradcu na Dolenjskem, od koder je prišel pred 65 leti. Bil je član Društva sv. Lovrenca št, 63 KSKJ in Društva sv. Imena pri Sv. Lovrencu. Žena Rose mu je amrla pred 5 leti. Zapustil je nčeri Rose Wasko in Mary Podojil, sinova Louisa in Clarence, vnuke in pravnuke ter brata Jožeta (v Sloveniji). Pogreb bo jutri, v sredo, ob 8:30 iz Ferfo-iijevega pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Mary P. Petrič Po dolgi bolezni je umrla v Deaconess bolnišnici 45 let stara Mrs. Mary P. Petrič, roj. Oblak, s 7416 Sharon Lee Dr., Mentor, Ohio, kamor se je družina preselila s 3949 W. 22 St. Pokojnica je bila rojena v Clevelandu. Bila je v glavnem od-ooru SDZ, v mladinskem oddelku in članica društva Brooklyn Slovenes št. 48 SDZ, Društva Nanos št. 264 SNPJ ter Podr. št. 37 SŽZ. Tukaj je zapustila moža Adolpha, sina Davida, mater Mary Oblak, brata Franka in Freda. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:15 iz L. Ferfolia pogreb. zavoda v cerkev sv. Barbare ob devetih, nato na Kalvarijo. Rade Utjesanovich Včeraj je umrl na svojem domu na 1609 E. 30 St. Rade Utjesanovich. Točna njegova starost ni znana, bil pa je star preko 90 let. V Ameriko je prišel iz Jugoslavije 1. 1901 in je večji del svojega življenja tu delal pri železnici. Zapustil je ženo Ello, roj. Severovič, in otroke Catherine, Millie Jacenitch, Sophio Schenovitch, Mary Cooper, Anno Kalbrunner, Nicka, Marcello Kock in Johna, vnuke in pravnuke. Bil je član Sv. Save br. 1 Jedinstva. Pogreb bo v četrtek ob 12:30 iz Grdinovega pogreb. Washington in London pozivata ZN k pameti WASHINGTON, D.C. — Združene države in Velika Britanija želita rešiti Združene narode ali pa jim vsaj podaljšati življenje, dokler je to mogoče. Tri dni so se tu posvetovali predstavniki Združenih držav in Vel. Britanije in ob koncu svojih posvetov izdali uradno poročilo, da naj novi člani Združenih narodov pazijo na to, da bodo delali v korist te svetovne organizacije, da bodo podprli resolucije, ki bodo omogočile, da bo urad generalnega tajnika izvajal mirovno politiko in da ne bodo stavili zahtev po nemogočih in prevelikih izdatkih. Poročilo je skrbno sestavljeno iz samih previdnih in milih besedi, vendar je v njem povedano zlasti to, da Združene države ne morejo plačevati neomejeno visokih vsot in tvegati, da se bo ta denar trošil za stvari, ki so ali nemogoče, ali pa celo našim koristim nasprotujejo. Japonci se boje carine na uvoz blaga v Ameriko OSAKA, Jap. — Ameriški poslanik E. Reischauer je prišel sem, v središče japonske tekstilne industrije prepričevat njene lastnike, da položaj glede u-vedbe carine na japonsko blago pri uvozu v Združene države ni tako črn, kot ga oni vidijo. Japonci se boje, da bo uvedba 8:5 centov carine na funt uvoženega bombažnega blaga v Združene držaye njihovo industrijo močno prizadela. Japonci so v zadnjih desetih letih izredno povečali izvoz bombažnih tkanin v Združene države. Ameriška tekstilna industrija z japonsko težko tekmuje, ker dobiva ta bombaž za 8:5 centov pri funtu ceneje, poleg tega pa so plače na Japonskem v primeri z ameriškimi naravnost beraške. Uvedbo carine je omenil predsednik Kennedy kot sredstvo, ki naj olajša položaj ameriške tekstilne industrije. Ameriški poslanik je skušal japonske podjetnike prepričati, da položaj ni tako črn in da bodo še vedno lahko izvažali svo- /z siou.nasctem; POSKUS IZKRCANJA NA NOVI GVINEJI ZAVRNJEN ELY, Minn. — V tukajšnji bolnišnici je po kratki bolezni preminul pretekli teden 71 let stari Jakob Preshiren, rojen v Ely. Pogreb pokojnika je bil 10. januarja iz Banovčevega pogreb. zavoda v cerkev sv. Antona, nato na župnijsko pokopališče. Bil je član Društva sv. Cirila in Metoda št. 1 ABZ. Zapustil je brata Matta in Franka ter polsestri Mrs. Frank Jasper in Mrs. Frank Koščak. NEW SMYRNA BEACH, Fla. — Tu je preminula Mrs. Mary Lovšin, doma iz Gorenje vasi pri Ribnici, stara 63 let. Zapustila je moža Franka in sinova Antona (Wickiiffe, O.) in Franka (v New Smyrna Beach). Bila je članica Društva Ribnica št. 12 SDZ. Družma je preje živela v Clevelandu in Euclidu v Ohio. FORT MEYES, Fla,—Na svoji poti iz Miami Beach, kjer se je Mrs. Betty Widmar udeležila tekmovanja v keglanju, so se Mr. in Mrs. Al Vidmar ter njun sin Michael iz Tulse, Okla., o-glasili pri Mrs. Frank Žnidaršič v “ribiškem taborišču” na Rt. 78 Matlacha. Al Widmar je sedaj pri Philadelphia “Phillies” kot učitelj v metanju žoge. On je sin Josepha Widmarja s 1428 E. 43 St. v Clevelandu, O. Nizozemska (je objavila, da so jnjene ipomorske in letalske sile potopile dva indonezijska torpedna čolna, tretjega pa pognale v beg, ko so ti pkušali doseči/obalo Nove Gvineje in izkrcati predhodnico za kasnejši večji napad, t— ,Indonezija priznava potopitev enega svojih Itorpednih čolnov, toda !to naj bi ,se zgodilo izven holandskih teritorialnih voda. <- U Thant poziva k ohranitvi miru. Iz Clevelanda in okolice Visoka starost— Mrs. Agnes Krall z 19412 Kil-deer Ave. je dopolnila 10. januarja 90 let. Čestitamo in ji želimo zdravja in zadovoljstva! / Joe Planisek, ki je preje živel na 445 E. 158 St., sedaj pa pri hčeri na 7720 Cleveland-Akron Rd., Boston Heights, O., slavi danes 80. rojstni dan. Žena mu je v preteklem juniju umrla, živi pa njunih 9 otrok. Čestitamo in mu želimo zdravja in zadovoljstva! Seja— Prihodnja seja Marijinega Zakaj ja Nixon zgubil! OKLAHOMA CITY, Okla. — Republikanski politični strokovnjaki so povedali. 'Narodnemu odboru republikanske stranke, ki je tu zasedal pretekli teden, da so republikanci izgubili predsedniške volitve jeseni 1960, ker nizo organizirali pravilno voli-vne propagande v velemestih. HOLLANDIA, Nova Gv. — Nizozemska vojna mornarica je objavila včeraj, da je prestregla v tri milje širokem o balnem pasu tri indonezijske torpedne čolne, ko so se skušali približati južni obali Nove Gvineje. Dva od torpednih čolnov so nizozemske pomorske in letalske sile potopile, tretjega pa pognale v beg. Vojno ministrstvo je ob- j dvora št. 1640 Kat. borštnarjev javilo, da so Indonezijci začeli streljati prvi. Da naj bi se bo jutri, v sredo, v cerkveni hoteli Indonezijci izkrcati na Novi Gvineji kot prednja straža močnejše sile, je po nizozemskih trditvah očitno iz tega, da so oni zajeli nad 50 Indonezijcev. Običajno na torpednih čolnih ni več kot 20 do 30 mož.________________________ Včerajšnji spopad v Etna za- livu je bil prvi, odkar je Sukar-' dneh več Indonezijcev, ki so se no napovedal, da bo Novo Gvinejo zasedel z vojaško silo, če mu jo Nizozemci ne bodo sami izročili. V Djakarti priznavajo, da je bil eden njihovih torpednih čolnov potopljen, ne povedo pa nič o drugih dveh. Izjavljajo, da so Nizozemci napadli indonezijsko eskadro na odprtem morju, kar je neizvan napad. Nizozemska vlada se je sestala na izredno sejo, nakar je predsednik vlade Jan de Quay uradno obvestil glavnega tajnika Združenih narodov U Thanta o indonezijskem napadu na Novo Gvinejo. Izjavil je v imenu Nizozemske p r i p r a vljenost k razgovorom o sporu. Nekaj ur pred tem je U Thant v poseb- vtihotapili v deželo, ubitih in zajetih. Središče dosedanjih indonezijskih operacij proti Novi Gvineji je po nizozemskih poročilih na otoku Amboina, kakih 150! milj onstran Ceramskega morja od Nove Gvineje. Zaskrbljenost zaradi razvoja spora med Indonezijo in Nizozemsko je včeraj na svoji tiskovni konferenci izrazil tudi predsednik Združenih držav John F. Kennedy. Dejal je, da dvorani pri Mariji Vnebovzeti. V četrtek, 18. januarja, bo v Areni zanimiv nastop rokoborcev. Glavna zanimivost bo nastop para Bobo Brazil in Di-Paolo proti Šejku in njegovemu rojaku Hasanu. Gradnja se zopet začela— Zaradi spora o povečanju stroškov je Hunkin-Conkey gradbeno podjetje ustavilo pred časom kopanje za zgraditev razširitve razstavnih prostorov Public Hall pod Mali v sredi mesta. Včeraj se je podjetje na pritisk župana znova lotilo dela, pa si pri tem pridržalo pravico do tožbe. Dober obisk— Razstavo del Vincenta Van PoročU,, ki so ga sestavili „ih poslanicah De Quayu in Su. Ray C. Bliss iz Ohio m štirje drugi vodniki stranke, trdi, da bi bil Richard Nixon zmagal s 311 volivnimi možmi, če bi republikanci dobili le “primerno število” glasov v Philadelphiji. Detroitu Chicagu in St. Louisu. ------O------- AngJija uvaja decimalni sistem karnu izrazil svojo zaskrbljenost zaradi spora o Novi Gvineji in ju pozval, naj iščeta zanj mirno rešitev. V Hollandiji in v Haagu se še ne boje večjega indonezijskega napada, ker se še niso odločili za umaknitev žena in otrok nizozemskih uslužbencev z nevarnega področja. Nizozemske pomorske in letalske sile pazno nadzirajo obalo Nove Gvineje in pota, po ka- LONDON, Vel. Brit. — Velika Britanija se je odločila uvesti decimalni sistem, ki je v rabi na evropski celini in v veli- terih bi se Indonezijci mogli o-je blago v Združene države. Pri- kem delu ostalega sveta. Za za-1 toku približati. Tako ni računa-pomnil je tudi, da uvedba čari- četek so uvedli včeraj centi- ti, da bi ti mogli spraviti na None še ni gotova stvar. metrski ali Celzijev toplomer vo Gvinejo kake večje sile po- '■ - ...........——— namesto Fahrenheita, ki je bil dnevi brez spopada, možno pa Save ob enih, nato na pokopa- doslej edini v rabi v anglo- je to ponoči. Nizozemske oblasti zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. lišče sv. Teodozija. saškem svetu. poročajo, da je bilo v zadnjih Uradni Washington o reševanju laoške krize V remenski k^rzlo, jasno in sončno v popoldanskih urah. Naj višja temperatura 25. CLEVELAND, O. — Nad 70 let stari demokratski politik, diplomat in bivši guverner države New York Averell Harriman je prevzel težavno nalogo državnega podtajnika za zadeve Daljne, ga vzhoda. V tem svojstvu je v Ženevi v Švici in se pogaja z ruskim delegatom Puškinom o tem, kako bi sporazumno preprečili vojno v Laosu in tam postavili vlado, ki bi vzdrževala mir in red ter neke vrste normalno življenje. Doslej je bilo že nešteto takih poskusov, pa so vsi propadli. Prejšnja Eisenhowerjeva administracija se je bila naveličala vednih prekucij in nemirov v tej deželi in preprečila komunistične namene na ta način, da je kratko malo podprla prevrati, ki je odstavil vlado princa Suvane Fuma. Ta pravi) da je nevtralec, pa dela kot bi iz strahu ali pa iz naklonjenosti vedno stregel komunistom. Tedaj je torej s posredno ameriško pomočjo prišla na vlado v Laosu sedanja desničarska vlada princa Bun Uma, ki sicer drži z nami, toda izgublja s komunisti bitko za bitko in jim odstopa vedno več ozemlja, čeprav ima vso našo pomoč v oborožitvi in gospodarstvu. Tako daleč je prišlo, da so komunisti zasedli skoro dve tretjini dežele in imajo tudi od seve- Harriman vendar poskuša do- desničarska vlada nam več ne seči. Misli prisiliti desničarske, pomaga, ker je preslaba in nima ga princa, da odstopi in prepusti [zaupanja ljudi. S pogajanji ne vlado nevtralcu, ki bo v kabinet 'moremo kaj izgubiti, vzel, kakor je rečeno, tretjino Desničarji v Laosu pravijo, da nevtralnih ljudi, tretjino desni- ne bodo popustili, naša vlada jim čarjev sedanje vlade in tretjino bo ustavila pomoč in balo mo-komunistev. Obljubil bo, da bo rali oditi. Harriman upa, da bo vsako vojiskovanje ustavljeno, da vendar uspel, ker sodi, da je bodo preprečili komunistom pre- Rusom tudi na tem, da Laosa ne hod v Juižini Vietnam in da bo dobe Kitajci. upa, da bo spor mirno rešen s j Gogha, slav nega holandskega posredovanjem Združenih naro-j sirarja, v Cleveland Museum dov. dežela v vsakem vojaškem in dira na jug preko celega Laosa plcmatičnem oziru nevtralna. Vse to S3 lepo bere in sliši, če verjamemo sovjetskim obljubam. svobodno pot v Južni Vietnam, kjer sedaj vojujejo svojo preku. cijsko vojno in komunistično revolucijo. Francija in Velika Britanija jim ni verjeti. Naša vlada Politika, ki jo sedaj zagovarja Washington za Laos, je zelo nepriljubljena med protikomuni-stičn mi silami še svobodne Azi- sfa od vsega začetka bili mnenja, da naše podpiranje desničarske vlade ni modro in koristno in svetovali, naj bi skušali doseči nevtralno vlado sporazumne med tremi skupinami v notranjosti dežele in z garancijo zapadnih velesil in Sovjetske zveze. To izgleda nemogoče, pa Večina strokovnjakov, ki pozna. |je in nam ne bo prinesla navdu-jo razmere v Laosu, pravi, da šenja in ugleda med našimi zavezniki tam, pa je menda ostala edina poit, ki bi nam tam ohra- Vozovš ne smejo v Beogradu več na cesto BEOGRAD, FLRJ. — Komunistična vlada je prepovedala ■vsem vozovom z živalsko vprego voziti po mestnih ulicah. Doslej ie bilo teh vedno precej. Ce, lo ročni vožieki, ki so jih vlekli ali potiskali sami ljudje, so se pogosto videli. Sedaj morajo tudi ti izginiti. Računajo, da je bilo doslej 21 odstotkov mestnega prometa opravljenega s človeško ali živalsko močjo; 300 tovorhih avtomobilov bi bilo treba, da bi to delo opravili. Mestna uprava, ki je rabo voz prepovedala, za avtomobile ni poskrbela, le priporočila je podjetjem, naj s: jih nabavijo. Tako je v Beogradu po novem letu vsega zmanjkalo: kmetje so nr trg samo prinesli nekaj svojih pridelkov, pripeljati jih niso mogli. Gradbena podjetja nimajo s čim prevažati opeke, apna. cementa in drugega gradiva; pritožujejo se tudi trgovine, občina pa čalka, češ, se bodo ljudje že navadili, saj so se že na mnogo hujšega, kot je to. -----o----- Adenauer: NATO ne ZN! BONN, Nem. — Zahodnonem-ski kancler dr. K. Adenauer je izjavil tod: “NATO Je najpomembnejša zveza za Evropo in za mir na ysem svetu. . .” O zadnjih nastopih in ukrepih Združenih narodov je kancler dejal, da sploh “niso v skladu z nalogami Združenih narodov . . . To zahteva še nujnejše okrepitev NATO!” dolgo stala na tem stališču, da ne sklene nobenega sporazuma, ki bi visel na dobri besedi Sovjetov, sedaj so prišli v Washing-tonu do nekako takega zaključka. Če nič ne naredimo, je Laos itak za nas izgubljen in gre v komunističen tabor, pod vpliv kitajskih komunistov. Sedanja nila nekaj vpliva — dokler bodo Sovjeti držali besedo. Le čas bo pevedal ali nismo zopet napravili pod vplivom Angležev podobno napako, kot smo jo na Kitajskem na priporočilo tedaj najodličnejšega diplomata in vojaka, gen. G. Marshalla. Krajše “delovno leto,” ne krajši “delovni teden” PITTSBURGH, Pa. — Predsednik jeklarske unije David McDonald poudarja potrebo po uzakonitvi “krajšega delovnega leta.” Tega bi naj dosegli z of Art je obiskalo od 5. decembra 1961, ko je bila odprta, pa do pretekle nedelje zvečer, ko je bila zaključena, okoli 54,000 ljudi. Isto razstavo je v Baltimoru obiskalo le 52,000 oseb. Pri tem je treba pripomniti, da je bila v Clevelandu vstopnina le 50 centov, v Baltimoru pa $1.00. Razdejanje v katoliški šoli— Neznanci so v katoliški šoli na 14600 Brookpark Rd. S. W. napravili tako razdejanje, da je moralo vodstvo šole včeraj odpovedati pouk. Od 12 učilnic so jih divjaki 10 razdejali. Novi odbori— Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima za 1. 1962 sledeči odbor: duh. vod. č. g. M. Jager, pred-sed. John Habat, podpvedsed. Eugene Kogovšek, fin. taj. Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., KE 1-7131, pom. taj. Joseph Ferra, bol. taj. Mary Korošec, 670 E. 159 St., PO 1-1642, blag. Louis Jarem, zapis. Anna Kozel, nadzor. Frank Žnidar, Frances Somrak in Louis Mervar, vratar James Kastelic, zastop. za ženske in mlad. dejavnosti Dorothy Ferra, zastop. za Ohio KSKJ Federation Frank Žnidar in Louis Mervar, zastop. KSKJ za Booster Club Eugene Kogovšek; zdravniki; Dr. C. Opaskar, Dr. A. Skur, Dr. L. Perme, Dr. R. Stasney in Dr. M. Rak. Seje so vsak 3. četrtek v mesecu ob osmih zv. v Slov. domu na Holmes Ave. Vlažen premog je bil kriv— ISincči ob 7:50 je ugasnila električna luč v nad 10,000 domovih Clevelanda, največ na zahodni strani mesta, ker je vlažen premog v mestni elektrarni povzročil zastoj v obratu. Tekom pol ure se je električna luč vrnila v stanovanja, cestne svetilke pa so ostale temne večinoma do devete. zniki,” z uvedbo letne plače. Delovni teden naj bi ohranil svojih 40 delovnih ur, kot so se-daljšim: počitnicami in več “pra. daj uzakonjene. Ameriška Domovina V VI » nUz-lfO/VII 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA; Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. stalinske tajne policije, ve tudi, da bi takoj izgubil vse simpatije, ako bi začel uporabljati stalinske metode policijske uprave. Hruščev ve tudi, da mora dati ljudem ventil, ki jim dovoli, da vsaj malo kritizirajo. Toda kje naj bo meja tej dirigirani ruski svobodi? Ako bi jo hotel omejiti, ali se ne bi pri tem ugriznil v jezik. Povedal je Rusom, da ni nezmotljiv. Ako bi omejil sedanjo svobodo, ali ga ne bi ruska javnost na svoj način opozorila, da se je zmotil? Radi tega bi je ne mogel preganjati, saj je sam priznal, da ni nezmotljiv. Vsekakor se bo moral posloviti od svojega ideala: da bi vsak ruski človek lahko svobodno debatiral z njim, na koncu debate pa vendarle zmeraj dati njemu prav. Dokler bo segal po tem idealu, mu bo postala sedanja polovičarska svoboda bolj nevarna kot totalna diktatura. To 'Hruščev ve in to mu dela glavno težavo v negovi domači politiki. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 11 Tues., January 16, 1962 BESEDA IZ NARODA P. Odilo, O.F.M.: Dobre tri tedne na vodi Tudi Hruščev ima svoje težave Kennedy se mora prepirati s Kongresom zaradi zakonodaje, mora paziti, da se ne zameri javnemu mnenju, mora gledati, da je dežela vsaj gospodarsko kolikor toliko zadovoljna, mora paziti, da ne napravi takih napak, ki bi jih njegova republikanska opozicija z veseljem izrabila kot materijal za politične boje. Vsega tega Hruščev nima, ker je diktator in lahko ukroti svoje nasprotnike in tekmece, če treba tudi s silo. Pa vendar ima svoje težave kot vsak diktator, navadno tam, kjer je brez moči. Hruščev se na primer zdravstveno ne počuti dobro. Kako daleč je bolan in kje tičijo njegove bolezni, je seveda tajnost. Toda so znaki, da z njegovim zdravjem ni vse v redu in že dolgo ni bilo. Že 1. 1956 je rekel v Londonu, da mu jetra delajo težave, 1. 1960 je pa baje rekel nekemu diplomatu, da ima le še eno ledvico. Zadnje čase so zagnali hrup, češ, da ga je oplazila kap. Pa je bila to verjetno pomota. Mala kap je zadela le njegovega morebitnega “prestolonaslednika” Kozlova. Pač pa so opazili, da pije veliko rnanj kot navadno, da je zmeren v jedi, da hodi zgodaj domov. kadar je na kaki večerji. Zadnje čase je tudi večkrat odložil napovedana potovanja, tako je sedaj izostalo napovedano potovanje v Belo Rusijo. Na drugi strani jo zelo rad pobriše na odmor v črnomorsko kopališče Soči, kar po večkrat na leto. Vse te bolezni še niso take vrste, da bi ga spravile na oni svet. Opominjajo ga pa le, da bo tudi on prišel enkrat na vrsto. Vse to gotovo vpliva ne samo na njegovo delovno sposobnost, ki je še zmeraj zelo velika, ampak tudi na misli v njegovi glavi. Zdravje je njegov osebni diktator, ki ga sili, da ne nori več ne za delom ne potovanji. Mora biti 'bolj pri miru, kot je navajen, mir ga pa sili, da več misli, kar bi pravzaprav moral biti njegov glavni posel. Misli mu morajo uhajati tudi na težave, ki jih ima v politiki. Ne morda v zunanji politiki. Svoboden svet mu ne dela sitnosti, pač pa njegovi diplomatje, ki tam šarijo po navodilih njegove administracije. Škandal v Gvineji mu gotovo ni prijeten, saj je poslal tja kar svojega glavnega zaupnika Mikojana, da zagladi posledice ponesrečene komunistične revolucije. Nekaj skrbi mu dela gotovo spor s Kitajsko, manj pa gotovo prepir s Titom. Tito je postal nenavadno obziren do njega. Med sklepi zadnjega sestanka Titovega glavnega partijskega odbora beremo na primer izredno mirno in prikupljivo oceno lanskega moskovskega komunističnega kongresa. Besedilo sklepov izraža skoraj vidno, tiho željo po spravi. Kar ima Hruščev težav v politiki, jih ima doma' na Ruskem. Ko je postal diktator, si je hotel pridobiti simpatije svojih podanikov z dvema ukrepoma. Skušal je, zasukati razvoj ruskega gospodarstva tako, da bodo ruski potrošniki imeli vsaj malo boljše življenje. Ta cilj se mu je deloma posrečil. Ljudem se danes godi na Ruskem bolje kot kdajkoli pod komunizmom, toda še zmeraj ne dovolj dobro, da bi bili vsi zadovoljni. So veseli lepih uspehov v vesolju, toda še rajše bi imeli še nekaj več mesa, jajc, masla, boljšo obleko, udobnejša stanovanja, več avtomobilov, več elektrike itd. Hruščev ve, da imajo ljudje prav; zato se tako hudo znaša nad voditelji ruskega poljedelstva. Ve pa dobro, da bo ostalo le pri njegovi jezi in da se kmetijska proizvodnja ne bo dvignila tako hitro, kot si on želi. Dokler ne bo našel načina, kako dvigniti proizvodnjo deželnih pridelkov, tako dolgo ne more upati na izboljšanje življenske-ga standarda delavcev in uradnikov, to je glavnega stebra, ki na njem počiva ruski komunizem. Drugi ukrep je dal ruskim več svobode, kot so jo meli 'kdajkoli od revolucije sem, vendar je ta še zmeraj zelo omejena. Ruski človek lahko precej, pa vendarle ne popolnoma svobodno debatira in kritizira v gostilnah, kavarnah, zaprtih prostorih, na sejah itd, toda ne v javno sti. Kadar poskusi debatirati na ulici, na trgih in v parkih, je takoj policija blizu, da zatre take razgovore, če le mogoče brez sile, kakor hirro misli, da so šli predaleč. Tako omejena svoboda se čuti po vsej Rusiji, za zaprtimi vrati in okni, na samem v parkih in na deželi, na privatnih zabavah itd. Od tega imajo največ koristi tisti redki tujci, ki živijo na Ruskem. Niso več osamljeni, lahko postanejo prijatelji vsaj s par ruskimi znanci. V pogovorih z njimi ne ponavljajo več vsi Rusi uradne izjave, se dobijo med njimi taki, ki si upajo misliti in govoriti po svojem osebnem preudarku. Zadnje čase so pa ljudje postali po-gumnejši, ne plašijo se žuganja policije, ne bojijo se njenih nočnih obiskov. Kar je važnejše, debatirajo po svoje o stvareh, kjer bi se morali držati uradne linije, in dajejo duška svoji nezadovoljnosti. Čeprav pri tem nihče ne misli na organizirano opozicijo proti režimu in so vsi zanj, ker ne vedo, kaj naj bi bolj-■šcga postavili na njegovo mesto, je vendarle režim v skr-Ivh, kam bi utegnilo vse to pripeljati. Hruščev jim sedanje svobode ne more vzeti; manjka mu v ta namen stare Sydney, Avstral. — Za Božič sem prejel toliko pisem od vseh strani, predvsem iz Amerike, da skoraj ne morem vsakemu odgovarjati. Tem potom vsem naj-lepši “BOG PLAČAJ”! (Menda ni bilo nobenega pisma, da bi ne bilo v njem vprašanja: Zakaj več ne pišem o svojih doživljajih na potu? Nekateri me naravnost silijo in prosijo, naj zopet začnem. Pa naj bo! Ne da bi ne hotel pisati! Sem res silno zaposlen. Kaj delam, kod hodim: to pride enkrat pozneje na vrsto, za danes: Kaj sem delal tri tedne na ladji? Ali ni taka vožnja malo dolgočasna, kar celih 24 dni na vodi! Dolgočasna pa res ni bila! Morda še nikoli nisem bil tako zaposlen kot te lepe dni na morju. Vstajal sem vsako jutro ob 5:30. Eno uro pred sv. mašo. Po moji maši ste bili še dve. Tako sta bili dve uri na vse zgodaj naj lepše uporabljeni. Opravil sem presveto daritev in mislil sem na to: kaj zdaj delajo moji prijatelji v Ameriki, kaj v Evropi? Kdaj so tam dvigali Hostije in kelihe pri povzdigovanju? Res ni ga trenutka, ni je ure skozi vse dneve in vsa leta, ko bi se nekje na svetu ne pravljala presveta daritev, ko bi nekje na svetu božji Sin sam ne klical proti svojemu nebeškemu Očetu: “Kyrie eleison — Gospod usmili se nas!” Ni ga trenutka, ko bi Kri božjega Sina ne klicala proti nebesom — ne po maščevanju, temveč po usmiljenju in prizanašanju. Tu je vzrok, da svet v svoji hudobiji še ni pokončan. Božji Sin zadržuje Očetovo roko. In to s sveto mašo ob vsakem dnevnem času. Kako jutro nas je med sv. mašo precej zibalo, pa le enkrat je bilo tako viharno, da ni bilo varno maševati. Takrat se je pa dalo premišljevati, kar je zapisano v sv. knjigi: “Slavite Gospoda vse vode nad nebom; sla vite Ga vsi nalivi in rosa, slavite Ga vsi vetrovi in dež, slavite Ga bliski in oblaki; slavite Gospoda noči in dnevi, luč in tema; slavite Gospoda somi in ri be in vse, kar se giblje v vodah. Slavite Gospoda, človeški otroci! Slavite Gospoda, duhovniki slavite ga služabniki, slavite Ga dal za spomin neko drbbno latinsko knjižico. Večkrat sem jo že premišljeval, na ladji sem imel pa še več časa za to. Med drugim ima ta knjižica zbrane nekatere izreke sv. Avguština. Kar ne morem se premagati, da ne bi vsaj nekaterih teh globokih izrekov zapisal svojim prijateljem v spodbudo. Naj bom tudi iz ladje misijonar, saj je naš Gospod tudi v čolnu sedel in učil! To so zlate misli iz čolna, iz ladje! “Pred Tvoje obličje, Gospod, prinašamo svoje zadolženje. Težave, ki smo jih prejeli, polagamo pred Tebe.” “Če pomislimo na hudo, ki smo ga storili, je to, kar trpimo, naravnost malenkost; večje in hujše smo zaslužili!” Kazen greha čutimo, toda trdovratno v grehu vztrajamo!” “Pod Tvojo šibo se naša slabost krepi, toda naša hudobija se ne izpremeni!” “Naša bolna pamet je mučena, toda slabotni črv se noče ukloniti!” “Naše življenje v bolečini zdihuje in omaguje, toda v dejanjih se ne poboljša. “Če odlašaš s kaznijo, Gospod, se ne spametujemo, če udariš, ne zdržimo!” Z mislijo na poboljšanje priznavamo, kar smo storili, toda po tvojem obisku pozabimo, da smo jokali!” “Če dlvigneš, Gospod, svojo roko, obljubimo, da bomo storili, ko pa meč, pobesiš, obljube ne izpolnimo!” “Če se srdiš, kličemo: prizanesi! Če prizaneseš, začnemo tvojo jezo zopet izzivati!” ‘“Daj, Gospod, da bomo svoje napake priznavali; saj vemo: če nam ne odpustiš, nas pogubiš.” “Prosimo te, nebeški Oče, toda nismo vredni, da bi te sploh smeli prositi: ne povračuj nam po naših grehih, ne stori nam po naših hudobijah!” To so dragocene misli, nabrane res kot zlati biseri na sredi morja. Na ladji spoznavaš ljudi: V par dneh smo vsi potniki kot člani dobre, ljubeče družine. Kakšna prijaznost, uslužnost odkritost. Vsak pokaže najlepšo stran svojega značaja. Nekate ri potujejo službeno, drugi potujejo za oddih, tretji, da vidijo mnogo sveta ... Zanimivo je bilo gledati prebivalce različnih otokov, ki so nas prišli uradno pozdravit na ladjo. Kar imajo ti duhovi in duše pravičnih, slavite Ga vsi sveti in iz srca po-{ljudje najlepšega, najdražjega, nižni!” |to so nam dali: svoj smeh, svo- Tako sem molil brevir in pre- j° pesem, svoje narodne običaje, mišljeval. Iskal sem, kdaj bo psalmist pozval grešnike, naj slavijo Gospoda. Pa jih ne pozove, ker Ga slaviti niso v stanu. Njim velja samo: Spreobrnite se, spokorite se; šele potem boste lahko slavili Boga. Grešnik je mrtvouden in se ne more ganiti. Gospod mora stopiti v čoln in se pripeljali h grešniku, ki mora iz božjih ust najprej slišati besedo: Odpuščeni so Ti tvoji grehi. Šele potem lahko vzame svojo posteljo in odide. Pa zapomniti si mora Gospodov opomin “Nikar več ne greši!” Jutranja ura je res zlata ura! Pokojni župnik g. Mihael Golob, ki je ustanovil faro sv. Križa v Bridgeportu, Conn., mi je svojo narodno nošo so nam pokazali. Krčevito se vsega držijo in to jih ohranja tako zanimive in prikupljive. Mi hočemo včasih v enem mesecu postati popolni, ne samo stoprocentni temveč petsto procentni Ameri-kanci ali Avstralci, pa se s tem samo smešimo. Bodimo kar smo, ne hvalimo se s pavjim perjem. Kadar se pav našopiri, je res lep pogled, ko se oglasi, si mora človek ušesa zamašiti. Ravno taki smo, če hočemo veljati za nekaj takega, kar nismo. Imamo dosti lepega, svojskega, to pokažimo ljudem, z našo bogato kulturo pomagajmo obogatiti in o-ploditi tuje zemlje! Z našo odkrito preprostostjo, z našo glo- boko vero, z našim prirojenim poštenjem, z našo žilavo delavnostjo, z našim smehom, z našo pesmijo! Z našo narodno nošo in lepimi navadami! Z vsem tem so pridobili naša srca otoški prebivalci Tihega oceana. Prave bisere sem lahko videl med njimi. Vozili smo se na morju in smo se oddaljevali otoku Rara-tonga med Tahitskimi otoki in Novo Zelandijo. Slonel sem na ograji ladijskega krova in gledal hribe na prijaznem otoku. Na zadnjem koncu krova sloni mlad fant in gleda na otok, ki ga je zapustil in vidim, da si tupa-tam obriše solzo. Stopim k njemu. Krasen dečko, zagorel in prikupen. Kar dobro govori angleško četudi mu boljše teče narečje otoških prebivalcev. Fant je star 23 let. Ko ima uprte svoje oči, polne solz tja proti otoku, bi vsak sklepal, da je tam pustil mlado ljubezen in ga to tako grabi pri srcu. Vprašal sem ga, kaj mu je, zakaj joka. Videl je, da sem duhovnik, in je takoj dobil zaupanje; pa mi pove: Triindvajset let sem bil vedno pri mami in zdaj sem jo moral zapustiti. Preveč otrok nas je doma in sem najstarejši, pa moram iti delat v Novo Zelandijo, da nekaj prislužim družini za priboljšek. Joj, kako mama joka za menoj, srce ji bo počilo in meni je tako hudo, da ne morem tega povedati. In je začel še bolj jokati. Pa sem mu rekel: Le dobro se izjokaj, pa bo potem mnogo boljše. Solze so tolažba. Fant se je nasmejal, potem je nekaj časa še jokal, nato pa je povedal: “Zdaj mi je pa res odleglo!” In je hotel vedeti, kako sem to uganil. “Imam skušnje, sem mu pripovedoval, da so solze najboljša tolažba. Saj je tudi Marija iskala tolažbe v solzah, ko je pod križem jokala. Fant mi je za Božič pisal in je rekel, da ima dobro delo in bo zdaj enkrat mamo povabil za par dni k sebi. Seveda se bo morala kake štiri dni voziti z ladjo. Fant se piše Arame Pake. Neko popoldne me je poklical ladijski kapetan: Father, tukaj pri meni joka neki fant. Dobil' je ravno poročilo, da mu je umrla mati v državi Washington in je ves uničen in ne ve, kaj bi naredil. Poslal ga bom k vam. “Le pošljite ga!” sem rekel. Človeka sem se kar ustrašil, ko je prišel v mojo kabino. Komaj se je prerinil skozi vrata. Prepričan sem, da ima fant nad 300 funtov teže. Velik je in na vse strani je dobro telesno zgrajen. Kar nič se taki gori ne spodobi, da joka. Fant mi je vse razložil in premišlja, ali bi šel na pogreb ali ne. Pet, šest dni bo vzelo, da pridemo v pristanišče Novo Zelandijo, tam bo moral čakati vsaj nekaj dni za aeroplan, kar težko, če bi dospel domov v 14 dneh. Mama bo takrat že davno pokopana. Pa še ena stvar je bila pri tem: bil je zaposlen pri ladijski peči in bi moral pustiti službo. Morali bi vzeti drugega mašinista. Kapetan mi je povedal, da je tako dober in zanesljiv delavec, da bi ga res težko pogrešal. Pa sva določila takole: Telegram boš poslal domov, kdaj naj bo doma pogreb, mi bomo pa ravno ob tisti uri imeli na ladji peto črno mašo za mamino dušo. Eden od mlajših duhovnikov bo maševal, jaz bom pa med mašo prepeval, kakor je predpisano. Za Božič boš pa imel toliko prostega časa, da se boš lahko iz San Francisca peljal z aeroplanom na materin grob. Fant se je pomiril in je bil kar zadovoljen. Na predvečer pogreba sem mu telefoniral: “Veš, kaj Johnny? Lepo bi bilo in to je najlepše, kar zdaj lahko storiš za svojo pokojno mamo: Jutri med mašo prejmi za njo sv. obhajilo. Fant mi pa kar na telefonu pove: “Joj, Father, kako, ko nisem bil že 15 let pri sv. spovedi. Zdaj res ne morem, pa bom to opravil takoj, ko pridem v San Francisco.” Frav, saj te ne silim, samo lepo bi bilo in mami morda v veliko pomoč in veselje, ko je tako nenadoma umrla! “Father, i obljubim, da bom te napravil v: San Francisco, ko se vrnem.” Naslednje jutro pa je bil fant že dobre pol ure pred mašo v kapeli in me je prosil za sv. spoved. Rekel je: “Nisem imel mi- moram priznati, da bi bilo v naši 1 okolici vse bolj pusto in prazno, če ne bi bili Slovenci tako pridni in skrbni. Naši rojaki so se v ovojih mladi letih zelo trudili. Po deželi so kmetovali in opravljali razna druga dela. Več kot petdeset let sem živela v naselbini Bessemer, Pa. Naši ljudje sc se tako prizadeval^ da so kaj ru. Zdelo se mi je, da mi je vt;0 (skUpaj spravili in svoje druži-noč pokojna mama šepetala. ns p0^en0, vzgojili. Postavili so Pojdi k spovedi!” Veliko potnikov in tudi mnogo ladijskih u-službencev s kapetanom na čelu, se je udeležilo sv. maše, med katero je velikan prejel sv. obhajilo vsem v vzpodbudo. Prišli smo v Sydney, kjer sem izstopil. Naslednji dan sem si ogledal sydneysko stolnico. Tam sem našel klečati onega velikana z ladje. Stopil sem k njemu in mi je pokazal rožni venec in rekel: “Za pokojno mamo molim!” Okrog Novega leta sem prejel karto iz Washington države, na kateri mi fant sporoča: Bil sem na grobu svoje mame. Hvala, da ste vse tako lepo uredili. Sredi januarja enkrat se vidiva v Sydneyu. (Dalje prihodnjič) Zanimiv nastop pevskega zbora ‘Slavček” Cleveland, O. — Še nam je v spominu nastop pevskega zbora “Slavček” za božič 1. I960 v avditoriju Clevelandske Javne knjižnice na Superior Ave.; kjer so prikazali slovenske božične običaje. Clevelandska Javna knjižnica pa je tudi za letos povabila “Slavčke,” da bi nastopili in pokazali še kak slovenski narodni običaj. Pevski zbor “Slavček” se je vabilu odzval in bo nasto pil v petek 26. januarja 1962 ob 7:30 zvečer v dvorani clevelandske Javne knjižice (Cleveland Public Library na Superior Ave.) Pevski zbor “Slavček” bo letos prikazal narodne običaje slovenske poroke1. Program prireditve bo sledeči: 1) Pozdrav. Govoril bo novi koncelman 23. okraja g. Edmund Turk; 2) Slovenija — opis lege in kratka zgodovina. Govoril g. dr. Robert Grasselli; 3) Nastop “Slavčka”: Nazaj v planinski raj in Vipavska; 4) Slovenska narodna noša; govori gdč. Breda Osenar. 5) Nastop “Slavčka”: Pohojena travca in Pred mojo kajžo; 6) Slovenska kmečka ohcet: 1) Vasovanje, 2) Snubitev; 3) Zaroka; 4) ženitovanje. Posamezne nastope bo razlagal g. prof. Karel Bonutti; Program je pripravila ga. Silva Savernikova. Celoten nastop pod vodstvom pevovodje “Slavčka g. Miodra-ga Savernika. Vstop je prost. Pri zadnjem nastopu “Slavčka” v Javni knjižnici so nastopile tudi druge narodnosti in zato dvorano napolnile. Letos pa nastopi samo “Slavček.” Dvorana ima kakih štiristo sedežev in zato vabimo rojake, da se prireditve udeleže. Zlasti naj bi se je udeležila naša mladina. Dana ji bo lepa prilika, da si ogleda slovenski narodni običaj: slovensko ženitovanje. Zaznamujmo si: petek 26. ja- si lepo katoliško cerkev, pa še prejšnjo imajo, da lahko kam polože svojce k večnemu počitku Mislim, da bo to moje, čeprav kratko poročilo dobrodošlo. Še enkrat lepa hvala dotičnemu prijatelju, ki mi je plačal naročnino. Če te skromne vrstice ne za-vržete, bom pa drugič zopet kaj napisala. Pozdrav Vam in višem čitate-Ijem lista! Ivana Zakrajšek. Povej skl s cim si okrasil stanovanje, pa ti povem, kdo si! Buenosc Aires, Arg. Prav brez dvoma: pogled na stanovanje, na tla, na stene, na razporeditev —• vse govori obisko vatel ju o inteligenci in o okusu stanovalca. Ne najmanjše vrednosti je' dekorativna stran stanovanja. Hvala Bogu: slovenski domovinsko skoraj vsi mirni> okusni, ne preveč našarjeni z vsemogoče navlako. Na stenah skoraj vseh naših domov je najti lepo fotografijo, v premnogih domovih danes tudi že lepo sliko, kip. In kadar vidimo, da je1 slika ali kip delo slovenskega umetnika, ne pove to samo to, da je lastnik stanovanja Slovenec, ampak predvsem to, da ima smisel za resnično umetnino. Med slovenskimi umetniki v zamejstvu . je namreč resnost poklicnega dela prva lastnost. Tako se je zgodilo; da res sko. raj noben naš dom nima tega, kar smo nekoč imenovali “kič”: zmazka, na cenena efekte cikajoče slike brez vsake umetniške vrednosti. Zadnja leta je zraslo veliko novih slovenskih domov, v mnogih vise slike slovenskih umetnikov — stanovalcu in njegovim otrokom v ponos, tujim obiskovalcem pa v vednost, da je slovenska likovna umetnost danes taka, da se lahko meri z vsako. Resnična umetnina ne vpliva samo blagodejno na ljudi, ki se vsak dan gibljejo krog nje, ona govori še svoj poseben jezik: pove marsikaj tudi o ljudeh, ki žive krog nje-. Jih označuje. Da je v zadnjih letih vedno več slovenskih domov okrašenih s slikami in kipi slovenskih umetnikov, je brez dvoma najti razlog v dejstvu, da so slovenski umetniki doma na svetovnih razstavah postavili svoja imena na prva mesta. Morda pa še bolj, ker so slovenski slikarji in kiparji v zamejstvu s svojimi razstavami prav tako pokazali zavidljivo kvalitete — in tudi razne organizacije, kakor na pr. Slovenska kulturna akcija so pripomogle k boljšemu spoznavanju umetnin in umetnikov. SKA je n. pr. v dosedanjem delu — tiskanje reprodukcij, izdajanje umetniških knjig, razstave, umetniška šola itd. — prav gotovo veliko storila, nuarja ob 7:30 zvečer v dvorani Doslej je na svojstven način Cleveland Public Library na Su- razposlala med slovenske ljudi perior Ave. Vstopnine ni! Zdravko Novak. §@ za New Castle, Pa. — Moram Vam pisati in se zahvaliti mojemu prijatelju, ki mi je naročil'god ali pa pri zastopniku Slov. po svetu že preko 60 slovenskih umetnin, sedaj se pripravlja znova. Kdor bi bil rad deležen tega kulturnega bogastva, naj se zglasi v Slov. pisarni v Clevelandu, Torontu ali kjerkoli dru- za božično darilo Ameriško Domovino. Zelo vesela sem bila njegovega darila. List Ameriška Domovina mi je- bil poznan, kulturne akcije. Ne segajmo po manjvrednih “umetninah,” ko imamo bisere med nami. “V vsak slovenski nikoli pa še nisem bila nanj na-{bom — slovensko umetnino!” — rpčena. Sedaj ga pa že od bo- ni geslo, ki bi udarjalo na nacio-žiča redno prejemam in ga tudi nalno noto. Slovenska umetni-zelo rada čitam. na v slovenskem domu kaže Vsem čitateljem lista želim predvsem, da ima lastnik smisel srečno in zdravo novo leto 1962. ?a resnično umetnost in da se za- Zelo rada bi malo opisala okoli- veda njenega mesta na sveto- ščine teh naših naselbin, pa je.vnom umetniškem polju, že vse skoraj prestaro. Vendar ' Slov. kult. akcija* El ^ N A O Sl K A. Ameriška Domovi ima IC/ftlU—tfOJVIE1 AMCRICAN IN SPIRIT FPRCIGN IN LANGUAG6 ONIV SL0V6NIAN MORNING NCWSPAPGR Iz slovenskega Toronta Ali im -- ali razdejanje “Svetovini mir ni odvisen od peščice brezbožnih ljudi. Odvi. sen pa je od mnogih mož in žena, ki s Kristusovo podobo v sebi delajo med svetom. Mogoče 'ta duhovna sila potrebuje samo še enega člana, da bi se celotna tehtnica mednarodnih dogodkov obrnila na stran svetovnega miru. Kdo ve, če nisi ta manjkajoči član prav ti.” (The C. R. No. 46. p. 7). Kljub vsem voščilom ob vstopu v novo leto, vidimo, da svet še vedno stoji pred vprašanjem ali mir ali razdejanje. Danes že Vsakdo lahko spozna, da ves napredek v tehniki in civilizaciji ne vodi človeštva v dobo miru. Niti udobje ne prinaša miru; niti materjalizem in uživanje ne kažeta poti k njemu. Ob Vsem napredku so pridno na delu sile zla, ki grozi z uničenjem, z vojno in smrtjo. Edina sila, ki je' sposobna zadržati slo uničevanja je duhovna sila, obrana okoli Luči, ki je v sveti noči posvetila na svet. Le možje in žene razsvetljeni s to lučjo, vsak dan v letu in skozi celo leto, pri vsakdanjih opravilih in v celotnem življenju, rešujejo in morejo rešiti svet pred uničenjem in mu zagotoviti mir. Ne pomaga dosti razgledovati Se po svetu, in modrovati o velikih načrtih, kako ga urediti. Kdor je sprejel božično Luč, Luč resnice in ljubezni zase in Ka krog, v katerem se giblje, ta Prinaša poln delež tako pri reševanju miru, kot v borbi s ko- nje v blagajnah ni merodajno! Cie se duhovno krepimo in množimo, potem v svetovnem sesta?. vu dogajanj doprinašamo svoj delež, če duhovno pešamo in se naše vrste redčijoj potem smo na tisti strani tehtnice, ki svet vleče v pogubo, v razdejanje. Da ponovim misel iz prvega odstavka: “Mogoče ta duhovna sila potrebuje samo še enega člana, da bi se celotna tehtnica mednarodnih dogodkov obrnila na stran svetovnega miru. Kdo vp, če nisi ta manjka j o,i član prav ti?” Kdo ve, če ni ta manjkajoči član prav organizacija, ki ji pripadaš ali jo vodiš? P. M. Slovensko umetnost v sloven ski dom Prava umetnina, bodisi na platnu kot slika ali upodobljena v kipu je navadno draga stvar. Ne more si je privoščiti vsakdo. “Slovenska Kulturna Akcija” v Argentini pa daje možnost) da bo tisti, ki bo imel srečo, mogel priti do talke umetnine po nizki ceni. Vsakdo more kupiti “vrednostni papir,” enega ali več, ki stane samo $1.50. Lastnik takega “vrednostnega papirja” ima 1 proti 75 možnosti, da kupi sliko ali kip slovenskih umetnikov. Na razpolago bo najmanj 20 umetnin slovenskih umetnikov. Komu bodo pripadle bo znano po 15. aprilu 1962. Kdor bi želel imeti “vrednost, ni papir” Slov. Kulturne Akcije,” naj v Torontu kliče po telefonu LE: 1-8475. Izven Toronta naj se pismeno obrne na Slo- munizmom in pri urejevanju ven,9ko Pisarno na 613 Manning A t t/"\ HP/—»v» ^A */ r\ t nn o.lr- ^ "t tv*/"vrl sveta. Množica takih osebnih Prizadevanj in žrtvovanj bo enkrat odtehtala težo zlobe in sovraštva. Le sile Duha morejo biti zmagovite nad silami mate-Hje, ki v rokah zlobe grozijo z Uničenjem. Če pogledamo krog, v katerem se največ gibljemo ali po domače rečeno skupnost, v kateri ži-'vimo in jo motrimo pod vidikom zbiranja in množenja duhovnih B^i| je težko biti optimist. Vidino, kako težko se je1 ustavljati baterijalizmu in kako težko je Uveljavljati duhovne vrednote Uad materjelnimi. Kdor več Premore, merjeno po dolarjih, ta Več velja. Kdor je nakopičil Več udobja in razkošja okoli se-ke> ta je višje postavljen v družbeni lestvici. Žalostno je, da se ^ ^f_taVe fmo Postavili v metodi na organizacije prenašajo Ave., Toronto 4. Za vsak “vred. nostni” papir naj priloži vsoto $1.50. Ponovno opozarjamo starše, ki želijo dati svojim otrokom lepega slovenskega branja, da lahko dobijo dve lepi mladinski knjigi za mal denar. “Kepica” in “Pravljica o ribiču in ribici.” Uprava Slovenske Pisarne 618 Manning Ave., Toronto 4, Ont. Razstava slovenskega tiska Lansko leto je SKP društvo “Baraga” na začetku poslovne dobe postavilo v koledar svojih prireditev “razstavo slovenskega tiska.” Zamisel je bila lepa in jo je odbor takoj osvojil. Vendar pa se je zdela vsaj na tihem nekoliko drzna. Poskusni Darovi za Katoliški dom v Gorici Toronto, Ont. — V veseljem •objavljamo tretji seznam prispevkov za gradnjo K. D. v Gorici in se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem Po $100. — G. Jože Kastelic, Mimico; Po $10. — G. Ivan Tratnik, Edi Jermol (drugi dar), Štefan Humar (drugi dar), Franc Jug, in Jožef Radovan, vsi iz Toronta. Po $5. — Štefanov Jože, Frančiška Lenarčič, Stanko Kranjc, Franc Urbančič, Jožef Zalar, Matija Sedej, Vladimir Berlot, Rozika Bucik iz Toronta. — Franc Tomažič, Franc Končan, Anton Kobal, Marijan Blažko, Janez Zupančič in Franc Zadel iz Londona, Ontario. Po $4. — Janez Jevnikar, Lon. don. Po $3. — Tony Dobravec; Anton Shorn, Štefan Legan in Stanko Rezar, vsi iz Londona. Po $2. — Dani Horjančič, Rad-Ko Velikonja, Viktorija Gnedec, Silvija Erjavec, Slavko Florjančič, Mike Bernardo, Franc Fabjan in Anton Zajec iz Londona. — Albert Medved, Janko Smrdel in Jožef Lenarčič iz Toronta. Po $1. — Franc Bolta, Toronto; Emilija Gorouruk in Angela Ivan iz Londotna. “Nabiralna akcija je nekoliko odpovedala, ampak sedaj po praznikih bomo morali zopet napeti vse sile da zopet poživimo. Se razume, da smo marsikomu napoti: drugim in našim rdečim bratom. Pa se ne oziramo in gremo pošteno naprej. Saj imamo upanje tudi v božjo pomoč >> > Tako nam piše prijatelj iz Gorice. Smo tudi tostran luže komu napoti? Če nismo, potem ne pozabimo žrtev naših bratov, ki jih dopri-našajo v borbi za svobodo, kulturo in vero naroda. V imenu Kanadskega Odbora Stanko Šuligoj 172 Pearson Ave., Toronto 3, LE 2-0049. *a s prsti otipljiva merila. V organizacijah, katerih cilj je du- °vna in verska formacija čla-?ov, ni nikakega drenja. Dru-s va s kulturno-narodnimi progami pešajo in postajajo slabotna. Na prireditvah, kjer ni Plesa in pijače navadno nikdar 110 zmanjka stolov. Zlasti mladi ^0d postaja čedalje manj dovze-en za duhovne dobrine. Nad-'Se žalostno pa je, da se tudi organizacije same vdajajo tem 6žnjam. V želji po samoohra-^Pvi segajo po manj duhovnih a i celo po neduhovnih sredstvih, n bi pritegnile poslušalce, gle-a cc, udeležence in da bi na-Piavile “profit,” po katerem bo- 0 seveda najbolj cenjene. Ob novem letu se delajo razne 1 ance: kakšno gospodarjenje ,c v preteklosti prineslo uspeh ln katero je rodilo zgubo. Tudi organizirana skupnost in tisti, ki ° \ njej delavni, bi morali de-? 1 *ako letno bilanco. Ali na-duhovne sile rastejo ali naza-,J-Jejo? Ali so organizacije, gle-ano na njihov cilj in namen, spešne ali delajo z izgubo. Sta- sec februar, ki je v teh deželah mesec dobrega tiska, zlasti mesec katoliškega tiska in predvsem še verskega. Od zamisli nismo odstopili, šli smo na delo s tem, da smo povabili kakih 20 izdajateljev slovenskih listov, revij in knjig v zamejstvu. Odziv na naše okrožnice, ki smo jih razposlali, nam je dal novega poguma. Do 31. decembra leta 1961 se je že odzvalo preko polovico povabljenih. Idejo o razstavi so pozdravili in tudi že odposlali materjal; ki bo šel na razstavo. Med tistimi, ki še niso odgovorili Je večina takih, za katere smo gotovi, da bodo sodelovali, čas priprav smo nekoliko podaljšali in sicer do zadnje sobote in nedelje v februarju letos. '* Z “zastavo slovenskega tiska” v zamejstvu bodo združene še dve drugi, prireditvi posvečene SLOVENSKI BESEDI- in razširjanju slovenskega čtiva. O tej naj večji prireditvi društva “Baraga” v letošnjem poslovnem letu bomo sproti poročali, kakor bodo pač dozorevale priprave. Predsednik SKP. društva “Baraga.” Drobtine z zapada... Lethbridge, sredi januarja — Ko človek premišlja dogodke minulega leta, se misli vrste kot bežen film. človek tipa v vse-mirje, odmika se zemlji. Na tej je tisoče vozlov. Tod so tleča ognjišča nemirov, Berlin, Katanga, Kuba in Goa. Lakota, sirote | prostranimi smučišči, so priljub- in nenavadno veliko je letos na zapadu influence. * * * Veliko obiskovalcev, posebno smučarjev se zateklo praznične dni v raztresene letoviške kraje, posebno Banff in Lake Louise s in revščine na grmade1. Laži in hinavščina. Trepet in upi, globoka vera in neozdravljive rane razočaranj. Slepci vseh vrst in še koncentracvijska taborišča, prebujajoča se barvana pleme-na> ki žele na svobodno sonce1, ukročeni Eichmann in Nikita z lajno . . . Tako malo toplega smeha, skoro nič iskrenosti in vedno manj vseosrečujoče ljubezni. Pametnim so gore znanja. premalo, norcem še skrhan pipec preveč ... Pa so vse misli prazen odmev v neznano, a vendar tih obet prihodnjih dni. * * * Zima je spet zadihala s polnimi pljuči in veter je pihnil živo srebro daleč pod ničlo. Te hitre spremembe zime v odjugo in spet zimo pa prerešetajo ljudi Žuželka, Mazač in Trtnik, pa Kiselca in Katra Fižolčkova in Piškurjeva ter Ema Mračkova vas vabijo, da si njihove zaplete in odplete pogledate in se ob njih prijetno razvedrite. Igro bo Slovensko gledališče ponovilo v Burlingtonu v nedeljo, 4. februarja popoldne in ves čisti dobiček podarilo za gradnjo nove cerkve in Kulturnega doma za Hamiltonske Slovence. Vilko Cekuta. samo 6% celokupne šolske mla- dotipaš resnično stanje. Uprav-dine? Porazno, posebno še, ker kljub vsej brezposelnosti in težavam zaposlitve mladi ne uvidijo, da jim je pot do dobrega in lahišega kosa kruha odprta le s pripomočki, ki jim jih nudi študij, saj so oz. bodo delodajalci ob obilni izbiri delavnih moči vedno bolj izbirčni . . . Zgolj iz nezanimanja za poulk in izobrazbo 59% kanadske mladine ne študira dlje kot do desetega razreda . . . Mnogi se po nekaj mesecih slabo plačanega garanja zavedo, a je za mnoge prepozno . . Slovensko gledališke v Torolu vabi m predstavo Toronto, Ont. — V nedeljo, 21. ni domovini žalujeta januarja, ob 4:30 popoldne bo Slovensko gledališče v Torontu vprizorilo v Slovenski cerkveni dvorani na Manning Ave. češko veseloigro Josipa štalbe: “Stari grehi.” Igra vzbuja v vseh prizorih smeha polno predpustno razpoloženje. Smrt rejaka rudarja na Zahodu Edmonton, Alta. — Janez Ra-stočnik je bil rojen avgusta 1921 v Mežici v Sloveniji. Razmere dama so ga pognale v svet in leta 1951 je' prišel v Kanado. Večji del svojega življenja tod je preživel v rudnilkih. V rudniku Miohel v Brfit. Columbiji ga je tudi dohitela smrt. Pokopali smo ga 12. decembra v Edmontonu, kjer živi največ njegovih prijateljev in sorodnikov. Pokojnik je zapustil ženo Vero, roj. Koizlar v Truju, ter osem let starega sina Janezka. V rojst- za njim dva brata in dve sestri. Pokojnemu Janezu, ki je bil znan kot dober človek in je bil povsod priljubljen, naj sveti večna luč in naj uživa večni pokoj, njegovi ženi in sinu ter ostalim sorodnikom iskreno sožalje! Franc Klement. Ijene točke tujcev in domačinov. V božičnih dneh je1 bil na Banff-skih strminah precejšen drenj in bajno vreme je privabilo tudi mnogo nesmučarjev na prijeten poduk v mestece pod gorami. Bolj mirno se je v praznikih počutil Waterton, ki nima kaj posebno mikavnih smučarskih u-godnosti. Pa mu je letna sezona navrgla svoje, saj je ta lep obmejni kraj (ki nekako spominja na naš mirni Bohinj doma) obiskalo letos 128,430 vozil z rekordnim številom obiskovalcev, 428,031. Gotovo je marsikak dolar padel od njih. v prid in dobiček domačinov, ki gosta znajo postreči, pa če bi se dal tudi sleči. . . * * * Celo desetletje pripovedujejo statistike o pomanjkanju učitelj, stva, čemur so odpomogli s tem, da so prirejali enoletne pedagoške tečaje in v njih vzgojili dovolj učnih moči, da so za silo premostili potrebe. Seve so s tem predvsem pomagali mladini, pa tudi mnogim učiteljem do hitrega kruha in možnosti, da poleg zaposlenosti lahko pozneje svoje znanje in s tem bodoči položaj izlboljšujejo postopno s tečaji in nadaljevanji študij . . . Koncem leta pa so se pojavila poročila, da bo v Saskatchevanu v dveh letih dovQlj domačih učnih moči. Doslej so mnoge učitelje privabili celo iz prekomorskih pokrajin, posebno iz Anglije jih je precej sledilo vabilom. Plače učiteljstva — so različne v različnih kanadskih pokrajinah, vendar dobi učitelj Rocky Mountain — Skalnato gorovje — je odkril pred 219 leti v januarju 1743 neki trgovec s kožuhovino, ko je romal mimo tega pogorja. Bil je francoskega porekla in poklic ga je poleg nemirne krvi gnal po širnem, tudi, divjem svetu zapada. . . * * * Gradnje v letošnjem letu na zapadu niso dosegle procvita minulih let. V Lethibridgu (35,. 000 preb.) so prekoračile številko 6 in pol milijona dol., obeta pa se boljša gradbena sezona letos, saj je v načrtih ali pa se že delno gradi za skoro 8 in pol milijona. Za malo mestece kot je naše, je to zadovoljiva številka . . . Brez stanovanjskih hiš, ki raslo po možnostih in potrebi še/ ni v teh proračunih . . . Precej gradenj bo v izboljšanju cestnega omrežja, za nad 3 milijone bo dela s končanjem waterton-skega jezu in cest tam okoli. . . * -i« * V Calgaryju je bilo lani v delu nekako 6000 hiš, vrednost vseh calgarskih gradenj pa je dosegla lepo število 70 milijonov (L. 1958. je bili gradbeni rekord 101 milijona, 1959 pa 99 milijonov.) Tam pripomore k tem številkam predvsem graditev 10 in več nadstroipmih stavb raznih oljnih družb, ter stavb namenjenih predvsem uradom in velikim trgovskim podjetjem. Stari kosi mesta izginjajo in na njihovem mestu vzcveto najmodernejše gradnje. . . * * * Pred leti je nekaj podjetnih Kanadčanov začelo z novostjo: gojenjem božičnih drevesc, na vzhodu in zapadu. Pred menda 8 leti so bila vsejana prva namerna semena v prostrane drevesnice. Po dveh letih divje z eno letnim treningom za $2500, rasti drevesca razredčijo in pre-z dvoletnim skoro $5000, triletnim $5500, kdor pa ima popolno Ijanja novih gospodarjev in njih uslužbencev niso najvzornejša, saj je neki knjigovodkinji na jugu nekje uspelo poneveriti “samo” 17 milijonov dinarjev. Da je ureditev podjetja bila vzorna je zanimivo, da ji 2 leti niso prišli na sled, kjer so bili menda celo pregledniki knjig, itd. prezaposleni in denar v blagajni malokdaj preštet. Hudi-manov raj, kaj? Menda je kar dobro, če kdo odroma “stari domovini v pomoč z novimi izsledki “mi je omenil znanec. Kaj je mislil, uganite-, jaz še nisem . . . m ' * * Letos bomo imeli v Kanadi volitve. Menda. Kdaj še ne vemo, zvone že o tem, pred glavnim potrkavanjem nam bodo že objavili ... Da bomo volili, je pribito, ker vetrovi že sem in tja pihajo tako. Z volilno agitacijo bomo gotovo dobili na koše obljub, troje strank ima precej programov, sem in tja že govore o zagotovilih in božanjih — hu-dimanovo štemane reči — samo živeti bo pa bolj težko ob vsem tem, brezposelnim celo težko . . . * * * Oni dan sem čital nekje novoletno molitev oz. prošnjo poštenega starčka, pa se mi zdi primerno če prepišem nekaj njegovih željah, ki jih je zlil v prošnjo; “. . . poglobi in utrdi vero in prepričanje, okremeni značaj in ojačaj voljo, povdari upanja in poglobi mi ljubezen do bližnjega v mislih in delih, Gospod, amen. . .” Krpe. ------o—----- po redu in predpisih LONDON, Vel. Brit. — Unija poštnih uslužbencev v Vel. Britaniji je naročila 1. januarja letos svojim članom, naj pri urejanju in razpošiljanju pošte, po. -stopajo točno po predpisih in zastai elih uredbah. Sredi preteklega tedna je prišlo do popolnega zastoja in pošta je ustavila paketni promet v Londonu. Unija se je odločila za ta korak, ker je vlada odklonila ob sedanjih gospodarskih razmerah vsako povišanje plač. Vlada je morala popustiti in pristati na razgovore o vprašanju plač, predno je unija poštarjev naročila svojim članom, naj prenehajo z zavlačevalnim” poslovanjem “po predpisih.” diplomo po končanem 4 letnem treningu pa prejema blizu $7000 letno, ima mnogo izbire in pripravno možnost k dobremu napredovanju ... Če bo seve učiteljstva dovolj, bodo študijske zahtevnosti večje-, bo pa gotovo šolstvo napredovalo, kar je cilj merodajnih in želja starišev . . . * * * Vzgoja mladine v Kanadi stane letno $1,500,000,000, kar ni malo in poleg obrambnega proračuna največji proračunski znesek. Pa ■ veste, da ob vseh modernih šolah in študijskih zavodih konča višjo šolo in maturira TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK? — Na prvi pogled je res nečemu takemu podabnu iz plastičnega materiala zgrajena hiša v Leningradu v, Sovjeti ji. Če se bodo stanovalci nove hiše hoteli skriti pred sosedit bodo potrebovali precej velike in debele zavese. sade, nato pa 'sledi 4 do 5 let obrezovanja v svrho pravilnejšega oblikovanja, zgostitve vej in simetrične rasti. Po 7 ali 8 letih so drevesca dovolj velika, zrela za posek in prodajo. Ta nova veja narodnega gospodarstva je že letos vrnila z 8 milijoni dol. prve napore in pokazala, da je gojitev božičnih drevesc (smreka, jelka in borovci) dobičkanosna zadeva, saj je 90% drevesc našlo izvozni trg v Združenih ameriških državah. . . * * * Kdor čita poročila iz starih krajev uvidi, da smo svoje dni ob “vsaj manjši delavnosti” le še nekako dobro živeli. Težko je živel /ponekod kmetovalec, a vendar je dihal. Zdaj vse beži iz podeželja v mesto, “odbrenka šiht in mirna Bosna” so svoj čas rekli temu. In seve je ob vsem tem. navalu in “industrializira-nju” za novodošle premalo stanovanjskega prostora. Tako trda je ponekod, da moraš vplačati predplačilo za bodoče stanovanjc predno začno zidati. Tako si nekako zasiguraš stanovanje, ki ga včasi grade 2, 3 pa tudi več let. Da je stiska in naglica pove primer, kje-r so v hitrici pozabili v stanovanjski blck vključiti stranišča. Verjetno je bil blok kje na obrobju mesta, sredi cvetočih polj ... Da ne vključujejo v načrte dobrobiti teple in mrzle vode, vedo povedati turisti, ki marsikje ne- najdejo teh ugodnosti niti v največjih letoviških hotelih. V ne. katerih gospodarskih panogah so način dola spremenili, preusmerili, kako pa je z resničnimi “dosežki in presežki,” pa težko Sinko Gost: "Lep dečko. Oči ima čisto mamine.” Sestra: “A nos očetov.” Dečko: “Hlače pa bratove...” Ženske dobijo delo Kuharica Išče se starejša ženska za ku-harco v gostilni za delni čas. Kličite EN 1-9061. (14) MALI OGLASI Stanovanje se odda Tri neopremljene sobe, plinski furnez, se oddajo zakoncema, na 1174 E. 60 St. Vprašajte na 1180 E. 60 St. —(16,24.jan.l.feb) V najem Blizu Lake Shore Blvd., na E. 146 St., se odda 4 sobe in kopalnica, ognjišče, zgoraj, vse deko-rirano. IV 6-1216 ali KE 1-0034. $70 mesečno. (H) By owner Upper Buckeye, one-family, 6 rooms, 2 bathrooms. Could be used as income. 2-car attached garage, basement. $14,800. LO 1-9980. (14) ^ sJ-ijVrv-tSr. -C/~. f | V18115 Neff Rd. Cleveland 19, Ohio ZULICH INSURANCE AGENCY I I 1-4221; I LJUDJE POD BIČEM III. 4«L I 1 — Mislite, da ne boste potrebovali pomoči? — Odkimala je. Roke je držala na naslonjaču in globoko dihala, Nenadoma se je sklonil, ji poljubil prste in odšel proti vratom. — Zbogom, Lidija. — Odprl jih je in vendar čakal, da ga morda pokliče nazaj. — Zbogom, tovariš Bregar. Ni se zasukala, še vedno ni odprla oči. Negibno je sedela na svojem mestu kakor da tako misli ostati za večno. CHICAGO, ILL. ------f------------------ REAL ESTATE FOR SALE BEVERLY - WEST - BY OWNER 6 rooms, 3 Ige. bdrms. Natl, frplc. plus panld. den. 2 baths. IV2 car brk. gar. 40 ft. lot. Mid $20’s. Best offer. Quick sale. BE. 8-5405. (II) DES PLAINES GARDENS*^-BY OWNER 1000 First Ave. IV2 story dnc. property, gives you low cost housing. Ideal for retired couple. 6 rms. downstrs. Newly remod. inch cozy wood panld. TV den. Inc. from turn., upstairs apt. $100 and more. Close to shopg. cntr., schols. & churches. Exc. transp. $24,500. HE. 9-1298. RIVER GROVE — BY OWNER 2445 Elm St. New 3 bedroom ranch. Full basement. Extras. Built-ins. Mid $20’s. By appt. GL. 3-0459. (13) MOUNT Prospect arena. — By owner. Split level, 4% yrs. old, 2 car alt. gar., all face brick, 3 bdrms., 2 baths, dining room, Ig. kit., bkfst. area new cptg., drapes, panelled rec. room with wet bar. Owner trans. $27,500. HE 7-2640. BY OWNER —— 5% rm. 3 bdrm. brick with carport on Ige. fenced lot. Walk to park., schh, churches and stores. $17,300 inch w.w. carpet-ng, drapes, storms-scrns., stove-refrig. and new washer-dryer. Terms flexible. Evens, and wknds. RE 5-8796; days NE 6-2800. PALOS HEIGHTS — BY OWNER St. Alexander Parish — 3 bdrm. brk. ranch - 1% car gar. & breezeway - on large lot - Priced for quick sale in low 20's, due to being transferred — 12521 So. 71st. Ct. GI 8-0578. (13) ~ ELMHURST — BY OWNER 7 rm. brk. ranch - 3 bdrm. family room. W/W carpeted liv. rm. -Att. gar. - Washer-dryer, stove, refrigerator. Priced for quick sale in low 20’s. Call after 5 P.M. TE 2-1850. (15) BUSINESS OPPORTUNITY In ni se zganila niti potem, ko je Bregar že potegnil vrata k sebi. Ko je slišala, da je že na vrtu, je za hip odprla oči. Videla ga je, ko je odhajal in ko je zapiral železna vrata. Ko se je vzdignila iz naslonjača se ni začelo še niti mra-čiti. Rožnik je bil še ves v zlati svetlobi in v velikem, širokem plazu je bleščava škropila skoz drevje. Ni je mogla gledati. V tej luči je bilo življenje in radost, vse tisto, kar je nekoč polnilo njeno srce s pričakovanjem. Zdaj je vse to teklo mimo in njej je ostala samo‘ ozka, določena struga. Odišla je v kuhinjo, vzela še eno tableto in ko je gledale v škatljico, ji je prišlo na misel, kaj bi se zgodilo, če bi vse te tablete pojedla hkrati, če bi jih pojedla in nato legla na posteljo. Kaj bi se zgodilo? Ali bi mogla umreti? Ali bi mogla pre.variti Saša? S pestjo je udarila po pokrovu, da ga je udrla. Morala si je priznati, da se boji tudi umreti. Bila je brez volje, njeno edino gibala je bil samo še strah — strah pred nečim, čemur ne ve dati imena in je vendar kakor kri, ki se kar naprej pretaka. Kakor hitro je stopil iz pisarne, je videl, da ga čakajo. Gruča s tajnikom je stala na koncu skladovnice deska. Hoteli so videti njegov obraz, njegovo razočaranje, uživati nad njegovo togoto in nemočnostjo. Bili so daleč od njega in čeprav je v prvem hipu mislil oditi takoj za pisarno in nato nekje višje prečkati cesto, ga je pogled na tajnika pognal naprej. Mimo njih pojde, da vidi obraze tudi tistih, ki mu ne privoščijo odpusta in so tu samo zavoljo tega, ker jim je tajnik tako ukazal. Z gručo okrog sebe hoče uživati svojo bedno, zmago. Ni se mu mudilo. Imel je ob- CH1CAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP GENERAL HOUSEWORK Mature girl to live in Skokie. Must like children. Own rm, TV.. Recent references. OR. 6-2840. (11) HOUSEKEEPER Maid - live in - Own room, bath CARRY-OUTS, REST. BAKERY — BY OWNER Loc. small shopg. cntr. in Elmwood Park. Owner has 2 stores, unable to handle both. Small down pymt. Will finance. See Mr. Guy, 7837 W. Belmont Ave. GL 6-4510. (11) CAR wash — Fast, North Shore loc. Complete auto wash rack plus 2 service bays. Excellent volume potential. Best of season yet to go. Will arrange financ ing on wash equipment to good wash rack man. $8,000 req. Call Sam Mon. 735-3409. BEAUTY SHOP — BY OWNER Southwest suburban shopping center. Priced for quick sale due to other interests. Call ES. 5-9003. (12) BOWLING — BY OWNER North Shore suburb. Good opportunity. Other business interests. Best offer. AL. 1-9775 after 3 p.m. (12) GAS STATION — BY OWNER For lease or rent. Estab. 30 yrs. New repair shop. Big volume business. Good oppty. for right party. Palatine area. Call FL. 8 4194. (15) and T. V. Recent references - 3 school age boys. FA 3-2794. (15) HOUSEKEEPER — COOK Middle aged - live in - own room T.V. and all privileges in motherless home - 2 small children - Recent references - Call GLadstone 5-7066 all day Sunday —, or after 6 P.M. weekdays. (15) HELP WANTED MODEL MAKER Manufacturer of small precision electrical devices seeks a man with experience in construction and assembly of small assembly tools, jigs, fixtures, test equipment and special machinery from drawings. Must be able to construct models and parts to specifications from rough sketches or verbal instructions. — Require knowledge of and ability to use lathes, surface grind-ms and milling machines. Welding and brazing ability important as well as knowledge of electricity. Excellent future with small growing organization. Liberal profit sharing bonus program. — Apply to John Wilson CHERRY ELECTRICAL PRODUCTS CORP. 1650 Deerfield Rd. Highland Park ID 2-8182 02) čutek, da je bil na pragu samo drobna kepica, toda da se zdaj z vsakim korakom veča kakor snežena kepa, ki so jo včasih otroci spustili po bregu navzdol in je priletela nadno kakor snežen valjar. Z vsakim korakom je postajal mirnejši. Počasi je stopal proti njim s staro aktovko v roki, ki je z današnjim dnem opravila svoj posel. V njej je nosil malice, ki mu jih je pripravila Silva in vanjo je včasih po poti skoz Gobovce nabral suhih smrekovih storžev, da je Silva zjutraj lažje podkurila. Vedno je oila tako vesela te njegove pozornosti. V teh dneh strašne muke, vse od upravnikovega obvestila, je mnoigo mislil na tajnika. Znova in znova se je vračal k tistemu, kar mu je že nekoč mislil vreči v obraz in mu ni vrgel. Zdaj je prilika, mqrda zadnja. Bičevje, ozek in dolg ti’ikot mračne in močvirnate zemlje na dnu Gobov-cev za tistim znamenjem, skriva v svojih gnilih nederjih skrivnost, za katero so vedeli samo trije. Vdova Rudeževka, stari Grabnar s Posavca in tajnik. Grabnar je že več kot eno leto mrtev in takrat, ko je Ža-iar v divji jezi nad sedanjostjo pri ljudeh pobiral drobce iz preteklosti, je zadel obenj. V istem času, ko je Silva v Dobre poljah vrtala v zgodbo Franceta Rekarja, je Žalar zvedel za ogabno zgodbo o Rudežu. Nikjer ni bil — skromen čevljarček in pijanček — toda imel je čedno> ženo. Grabnar je vedel povedati, da je nekoč tajnik tiščal za njo, toda ga ni hotela, ker je imel otroka z nekim dekletom iz Krope. Neko noč, bilo je že pcizno jeseni leta štirinštiride-sega, sta dva moža prišla po Rudeža in ga odvedla. Nikoli več se ni vrnil. Vdova, ki je v žetvi velikokrat pomagala pri Grabnarju, je staremu na skrivaj razodela, da je bil eden tistih, ki je prišel po moža, tajnik in da za gotovo ve, da sta ga v Bičevju ubila in zakopala. Kako je zvedela, Grabnar ni vedel povedati, resnica pa je bila, da je bil na nizkem, čokatem gabru, ki je rasel čisto v kotu trikota, kjer se je močvirna zemlja pognala v strmino, z nožem v les vrezan majhen križec, ki da ga je vrezala vdova predep je odšla na Koroško, kjer je imela strica. Po vasi se je vendar vztrajno širila novica, da so Rudeža ubili Nemci. Takoj, ko je zvedel za zgodbo, je odšel v Bičevje. Ob starem znamenju je šla bližnjica na Ljubno in v grapi pod znamenjem je tekel potok z zelenimi šopi alg in dolgimi štraklji umazanije. Onstran, proti Savi je bil odprt močvirnat Svet z visokim bičevjem, z mlakami polnimi žab, tu in tam poraščen z nizkim jelše-vjem in vrbovjem. Ta stran za znamenjem je bila manj močvirnata, toda temna in iz črne zemlje, ki je bila na gosto postlana z gnilim listjem je raslo le gosto, široko zelenje podobno telohovemu. Ravnice ni bilo veliko, bil je dolg ozek jezik poln sluzastega dračja, ki se je na koncu naglo zavihnil v strmino. In prav tam je bil gaber. čisto spodaj, malo nad koreninami je bil z nožičem v lubje vrezan križ, ki se je zaraščal toda vendar ohranil še svejo podobo. Ali ga je res vrezala vdova, preden je odšla, Žalar ni mogel vedeti. Tu je bil, križasta brazgotina v trdem, grčavem lesu. Nekaj se je zgodilo na tem prostoru, nekaj umazanega, podlega, kar je nekdo zaklenil vase. Gnilo listje in dračje je vedelo za skrivnost. Stiskal je usnjeni ročaj aktovke in koračil. Gruča Se je razmikala, tajniku je na ustnici leipela cigareta. Morda si niso mislili, da si bo upal mimo njih, morda si ga niso želeli videti tako od blizu. Žalar je švigal po obrazih. Nekateri preplašeni, v zadregi, nekateri mirni in škodoželjni. Zdaj so si bili čisto blizu in tajnikove oči so bili rahlo priprte. Ustavil se je in čisto počasi šel od obraza do obraza. Stiskal je ustnice, lovil silo in mirnost. Nič nima proti tem obrazom, proti tem figuram, ki jih prestavlja tajnik po svoji volji. Otroke imajo, morajo živeti. Ne ljubijo in ne sovražijo — samo živeti hočejo. Zagledal se je v tajnikov obraz, v škodoželjne poteze btaJung your city a better place to live, work and raise a family- the result of a GROWING Savings and Loan business E — povešenih ust. Nekoč je skoz ta usta spravil podle besede o Silvi, o tej sladki stvari, ki je njegova lastnina. Danes mu jih plača in sicer na tak način, da bo vedel samo on. — Tovariš tajnik, v Bičevju je še vse, kakor je bilo. Strašno močne in vlažne roke ima zemlja tam. — Nihče ni vedel, zakaj je rekel ravno to. Noro in začudeno T. CLAIR AVINGS 813 Edit 185lh St. 25000 E ud Id A v«. 6235 St. Gatr Av«. Cleveland, Ohio Sedeminšestdeset let nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. KRANJSKO KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA so zijali vanj, toda Zalarjeve oči so bile prisesane samo na tajnikov obraz, na vijoličasto-sivo barvo njegovih lic. Na spodno ustnico prilepljena cigareta je trepetala in tajnikov vrat se je gibal kakor da nekaj požira in ne more požreti. — Pa zbogom. — (Dalje prihodnjič.) ------o------ Oglašajte v “Amer. Domovini” Mullally Funeral Home ZRACEVALNI SISTEM AMBUT.ANČNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEiunore 1-9411 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St ... . 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene !?l i Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 43,000 Ce hočež dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — kranjsko slovenski katoliški jednoti kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od X500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot iutrii STARSI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ I Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov; I p S £ i !* | £5 P P 15 P S CZ s Draga nevesta! m m I r ig s 1 1 i t 1 I g I S Si 1 sl I s? ŠS s Poročni dan naj bi bil najsvetejši, I I najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje ifŠ sorodnike, prijatelje in drage znance, so -t* • v • V , • najveeje važnosti. i 3 S i 1 :rr i i l 1 1 Poročne predpriprave zahtevajo 51 ogromno časa in skrbi, si- i § Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših H katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. 1 1 Naše cene so zmerne, postrežba Š| uslužna. Na svidenje! Moj novi naslov: MOJE IME: ..................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO ... T... ,/>. NAJ MLAJ Sl LETALEC — Billy Nelson je dopolnil 14 let, pa ima že \pravico sam ^upravljati jadralno [letalo. Na sliki ga ‘vidimo v letalu, ko mu oče čestita fin [želi prečni polet ,v [Tehachapi, Calif. k 1 i # AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St, Clair Ave. Cleveland 3, Ohio i I i 2$ B S; J? PO .KITAJSKO — V Tajpeju na Formozi, 'sedežu iiaci-onalne kitajske vlade, se tyozijo bogate lepotice 'v takihle kočijicah. Izdelane so seveda za nožni oogon! Na sliki vidimo majbrhnejšo Kitajko lleta 1961 Lili Wang.