feped. In abb. post. II. gruppo
1163
SaUAR Bofitjan
Via Ri^6er° ^unna*2^
>p R 1 K A-LJ-
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Lit. 25.-	VIDEM,	1.-15.	AVGUSTA	1953.	Leto	IV. — Štev. 70
UREDNIŠTVO ln UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina:	letna	SOC.— lir, 6 mesečna 300.— lir.
SICILIJI, SARDINIJI, TRENTINU — GOR. POADIŽJU, FURLANIJI — JULIJSKI BENEČIJI IN VAL D’AOSTI SE PRIZNAVAJO POSEBNA PRAVILA IN POGOJI ZA AVTONOMIJO PO POSEBNIH STATUTIH, KOT JIH PREDVIDEVAJO USTAVNI ZAKONI.	Člen	116	Ustave Italij. Republike.
ALLA SICILIA, ALLA SARDEGNA, AL TRENTINO — ALTO ADIGE, AL FRIULI — VENEZIA GIULIA E ALLA VALLE D’AOSTA SONO ATTRIBUITE NORME E CONDIZIONI PARTICOLARI DI AUTONOMIA, SECONDO STATUTI SPECIALI ADOTTATI CON LEGGI COSTITUZIONALI.
Art. 116 della Costituzione della Repubblica Italiana.
Obtožba rimske vlade v OZN
Dne 24. julija t. I. med delom Gospodarskega in socialnega sveta v Ženevi, je pri razpravi o človečanskih pravicah jugoslovanski zastopnik Plejič obtožil italijansko vlado, da vodi politiko diskriminacije in preganjanja nasproti slovenski narodni manjšini v Italiji. Nekaj dni pozneje je italijanska vlada, ki nima svojega zastopnika v tem Svetu, poslala po svojem opolnomočenem ministru v Ženevi, g. Silimbaniju svoj odgovor. Ta izjava, ki jo je pozneje objavila tudi agencija Ansa, pravi med drugim:
»Ne glede na pomanjkanje diplomatske korektnosti, katere se tako često poslužuje jugoslovanska aktivnost na mednarodnem polju in ki se je v pričujočem primeru pokazala v žaljivih in lažnivih izrazih proti deželi, ki ni zastopana na sestanku, kjer so bili ti izrazi izrečeni, moramo poudariti, da so trditve jugoslovanskega delegata, ki se nanašajo na diskriminacijsko ravnanje in na preganjanja, katerim naj bi bila podvržena jugoslovanska manjšina v Italiji in v coni A STO. enostavno čudne.«
Nato izjava napada cono B in Jugoslavijo in nadaljuje:
»Italijanska vlada odklanja na najbolj odločen in kategoričen način jugoslovanske obtožbe in podtikanja, ki jih je izrekel jugoslovanski delegat, ker nimajo niti najmanjše osnove v realnosti dejstev in stanja. V nasprotju s sistemi v Jugoslaviji, Italija ne izvaja nikakršnega diskriminatorskega delovanja proti tuje-rodcem, ki živijo na njenem ozemlju, niti izvaja in še manj proti njim politiko raznarodovanja ali preganjanja. Nasprotno, ona jamči vsem svojim državljanom kakršnega koli porekla, kakor tudi vsem onim, ki živijo na njenem ozemlju in spoštujejo njene zakone, polno svobodo misli, izražanja, združevanja, pouka in tiska.
Italijanska vlada ne namerava začeti podrobne razprave glede izjave jugoslovanskega delegata, da bi jih ovrgla. Lah-ko pa da na razpolago vsakomur, kdor Seli, zelo obširen dokumentaričen material.«.
Tako torej pravi minister Silimbani.
Ni bil naš namen razširiti polemiko o tem vprašanju. Že tri leta prikazujemo vse prej ko demokratično zadržanje sedanje rimske vlade nasproti Slovencem v Italiji. Resnica je, da je slovenska navadna manjšina v Italiji kar najbolj brutalno preganjana. O tem so se prepričali tudi znani pisatelji in novinarji Jugoslavije, Francije, Anglije, Nemčije in italije, ki so se osebno prepričali v kakšnem položaju mora živeti 60.000 beneških Slovencev.
V odgovor na vladne izjave bo dovolj, če navedemo le nekaj takih dejstev. Breko šest tisoč otrok v Beneški Sloveniji ni deležno pouka v svoji materinščini. Na stotine beneških Slovencev je morato zapustiti svoje domove in se zateči v Jvgoslavijo, ker so jih doma preganjali. Ustanovljene so bile oborožene tolpe te-Torlstov, da bi z njih pomočjo preprečili slovencem v Beneški. Sloveniji vsakršne Politično afermacijo. Videmska kvestura te mnogim Slovencem preprečila izvrševanje njihovega poklica s tem, da jim te odvzela ali pa jim sploh ni ledala potega lista za inozemstvo, kjer so imeli svoje poslovne rveeein opravke. Zapostavite se duhovnike^ ki pridigajo v jeziku *°ojih vernikov in končno imamo tu še dmor političnega delavca Juta Andreja h et e j aha pri Sv. Petru Slovenrrv. Ta ž(°čin so napravile tiste oborožene tol-**•» ki obstojajo le dandanes in nobeden n1ihov član ni bil zaradi tega klican na 0(*9ovor pred sodišče.
Smatramo, da ni potrebno govoriti še o drugih nasiljih in nezakonitostih, ki jih izvajajo nad nami policijski organi in z naštevanjem katerih bi lahko napolnili mnogo strani.
Naj le poskuša vlada dokazati nasprotno s svojimi dokumenti, naj dokaže, če more, da ni res vse tisto, kar smo zgoraj našteli in naj prepriča predstavnike pri OZN, da mi Slovenci v videmski pokrajini »uživamo polno svobodo misli, združevanja, izražanja, pouka in tiska.«
Prav to je tisto, kar si želimo in pričakujemo, ker je čas, da se dvigne obtožnico proti rimski vladi in se jo pokliče na odgovor pred mednarodni forum vrav zaradi dejstva, da vodi nasproti vsem Slovencem v Italiji in še v posebni meri nasproti Slovencem v videmski pokrajini, diskriminacijsko politiko.
Vladna kriza
Pretekli teden je parlament izglasoval nezaupnico De Gasperijevi vladi. Za De Gasperija je glasovalo 263 poslancev, proti pa 282 poslancev, medtem ko se je S7 poslancev vzdržalo glasovanja. Takoj po glasovanju je De Gasperijeva vlada odstopila.
Pri glasovanju je razen poslancev Komunistične stranke Italije ir, Nennijeve socialistične stranke glasovalo proti De Gasperiju tudi 40 monarhističnih poslancev in pa zastopniki neofašističnega gibanja MSI. Glasovanja se je vzdržalo 19 poslancev Saragatove socialdemokratske stranke, 5 republikancev in 14 liberalcev. Za novo vlado so glasovali samo poslanci demokiščanske stranke in trije poslanci južnotirolske nemške stranke.
Usoda De Gasperijeve vlade je bila zapečatena še preden se je predstavila parlamentu, ko so liberalci sklenili, da se bodo vzdržali glasovanja.
Demokrščanska stranka se zadnja leta še prav posebno zanima za Beneško Slovenijo, ker bi hotela pokazati svetu, da je ljudstvo te dežele pristno italijansko, čeprav je vsem znano, da bivajo v Beneški Sloveniji izključno Slovenci. V zvezi s tem namenom je vlada tudi izbrisala iz uradnih aktov tisočletna imena naših dolin, kot na primer »Slavia Veneta«, »Slavia Italiana«, »Slavia del Friuli«, »Slavi del Natisone«, »Slavi del Torre« in imena krajev kot »San Pietro degli Slavi«, »San Leonardo degU Slavi« itd. in jih prekrstili v skupno ime »Valli del Natisone«.
Mi pa se vprašamo, kaj teče Nadiža po vseh dolinah Beneške Slovenije ali samo po eni?
Poleg tega imenujejo sedaj naše prebivalstvo »Valligiani« namesto »Sloveni«.
tili|it‘liiiiM;iiii:iimi n m in i il m i 1111 i iiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii i iiiiiiiiri 11111 i i ii i i i ri i i iiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii i i i i i iiiiriiii i ii iiiii i iim 11 iiririiiiiiiiniui
Deželni statut za Gornje Poadižje
Ker velika večina naših ljudi ne ve kakšne prednosti uživa nemška narodna manjšina v Italiji, smo smatrali za potrebno, da prinesemo v tem članku odlomek iz statuta za deželo Trentino-Gornje Poadižje, ki ga je poslanska zbornica odobrila dne 31. januarja 1948 in je bil spremenjen v ustavni zakon. Objavljamo ga z originalnim italijanskim 1 besedilom in v slovenskem prevodu, da bi se tako izognili kakršnemu koli napačnemu tolmačenju samega slovenskega prevoda.
Statuto regionale del Trentino - Alto Adige
Art. 2. - Nella regione è riconosciuta parità di diritti ai cittadini, qualunque sia il gruppo linguistico al quale appartengono, e sono salvaguardate le rispettive caratteristiche etniche e culturali.
Art. 15. - Nella provincia di Bolzano l'insegnamento nelle scuole materne e nelle scuole d’insegnamento elementare, post element are, inedia, classica, scientifica, magistrale, tecnica e artistica è impartito nella lingua materna degli allumi da docenti per i quali tale lingua sìa ugualmente quella materna.
Per la gestione dei servizi relativi alle scuole di cui al primo comma e per la vigilanza sulle medesime sono assegnati al Provveditorato della provincia di Bolzano un vice-provveditore nonché ispettori e direttori didattici la cui lingua materna sia la stessa di quella degli allunni.
Il gruppo linguistico tedesco deve essere rappresentato insieme con quello italiano nel Consiglio scolastico e in quello di disciplina per i maestri.
Nelle scuole con lingua d’insegnamento tedesca è obbligatorio l’insegnamento della lingua italiana, impartito da docenti la cui lingua materna sia l’italiano.
Art. 79. - Nel territorio della provincia di Bolzano, per la nomina a conciliatori, viceconciliatori, cancellieri ed uscieri degli uffici di conciliazione è richiesta 'a piena conoscenza delle lingue italiana e tedesca.
Art. 84. - Fermo restando il principio che nella regione la lingua ufficiale é l’italiano, l’uso della lingua Hedesca nella vita pubblica viene garantito da quanto in materia dispongono le norme contenute nel presente Statuto e nelle leggi speciali della Repubblica.
Art. 85. - I cittadini di lingua tedesca della provincia di Bolzano possono usare la loro lingua nei rapporti con gli organi ed uffici della pubblica amministrazione situati nella provincia o aventi competenza regionale.
Art. 87. - E’ garantito l’insegnamento del ladino nelle scuole elementari delle località ove esso è parlato.
Le provincie e i Comuni devono altresì rispettare la toponomastica, la cultura e le tradizioni delle popolazioni ladine.
V slovenskem prevodu se glasi:
čl, 2. - V deželi s8 priznane enake pravice državljanom, kateri koli jezikovni skupini pripadajo, in so zajamčene njihove etnične in kulturne karakteristike.
čl. 15. - V bocenski pokrajini se vrši pouk v otroških vrtcih, na osnovnih šolah, v nadaljevalnih, srednjih klasičnih, realnih šolah, na učiteljiščih, na tehničnih in umetnostnih šolah v materinskem jeziku učencev z učitelji, katerim je prav tako ta jezik materinščina.
Za izvrševanje poslov, ki se nanašajo ria šole, o katerih je govora v prvem odstavku in za nadzorstvo nad temi šolami, so prideljeni šolskemu skrbništvu v bocenski pokrajini po en skrbniški namestnik ter redzorniki in didaktični ravnatelji, ki imajo isti materinski jezik kot učenci teh šol.
Nemška jezikovna skupina mora biti zastopana skupaj z italijansko v šolskem svetu in v disciplinskem svetu za učitelje.
V šolah z nemškim učnim jezikom je obvezen pouk italijanščine, ki jo poučujejo učitelji, katerim je italijanščina materinski jezik.
čl. 79. - Za imenovanje mirovnih sod-
dnikov, njihovih namestnikov, pisarjev in slov pri poravnalnih sodnih uradih je potrebno popolno obvladanje italijanščine in nemščine.
čl. 84. - čeprav ostane v veljavi princip, da je v deželi uradni jezik italijanščina, je v javnem življenju zajamčena raba nemškega jezika po predpisih, ki so navedeni v pričujočem statutu in v posebnih republiških zakonih.
Čl. 85. - Državljani nemškega jezika v bocenski pokrajini se lahko poslužujejo svojega jezika v svojem občevanju z oblastmi in uradi javne uprave, ki imajo svoj sedež v pokrajini ali imajo deželno pristojnost.
čl. 87. - V krajih, kjer se govori ladinski jezik, je zajamčen njegov pouk v osnovnih šolah.
Pokrajine in občine morajo prav take ohraniti krajevna imena, kulturo in izročila ladinskega ljudstva.
Vsakdo lahko iz zgornjega primerja kakšno postopanje je prihranjeno Slovencem, kakšno pa Nemcem in še posebej Ladincem, ki štejejo vsega skupaj komaj 8 tisoč prebivalcev, ali komaj deseti del števila Slovencev, ki živijo v Italiji.
Zahtevamo torej, da se nam da vsaj to, kar je bilo že dano drugim državljanom, ki ne govore italijanskega jezika. Rimska vlada pri tem ne sme pozabiti, da imamo do takega postopka polno pravico in ni nobenega zakona, ki bi nam to branil.
IIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllirlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllll'iiM'linM'1'MiHltlllllllllllllllllllllllllllll
Strašen vihar in nevihta v Beneški Sloveniji
Dne 19. julija je pri nas divjal in razsajal vihar, da stari ljudje ne pomnijo še takega. Nevihta je napravila ogromno škodo, da je ni mogoče oceniti. V naših vaseh so se morali ljudje zapreti v hiše, a tudi tam je bilo življenje v nevarnosti. Na srečo pa ni bilo človeških žrtev.
Vihar je izruval in polomil debelo drevje, kostanje, jablane itd. Zvilo je trte, zatolklo na tla vso koruzo, krompir ln druge pridelke. Več hišnih streh je bilo razkritih in neštetim kmetom je samo na poslopjih naredilo preko 100.000 lir škode.
Žalosten je pogled na polja. Ko je vihar najbolj divjal, se je usula tudi toča. V Prosnidu in črnem vrhu je padlo preko 20 cm. debela toča: eno samo zrnje toče je tehtalo pol kilograma.
Meseca maja je bila slana, ki je naredila veliko škodo. Sedaj sta se pridružila še toča in vihar in tako so letošnji
poljski pridelki popolnoma uničeni. Naše ljudstvo je obupano.
Prav bi bilo, da bi oblasti v tem trenutku priskočile ra pomoč našemu revnemu prebivalstvu z dejanji in ne samo z obljubami.
V tem nedemokratičnem duhu složno delujejo vlada, šola in vse nacionalistične stranke, katerim na vso moč, četudi bolj prikrito, pomaga tudi videmska škofija. Na vsak način in proti vsem naravnim in cerkvenim zakonom, hočejo počasi zbrisati iz cerkva in družin materin jezik. Posledice te nedemokratične in ne-krščanske politike so že naletele na odmev v mednarodnih krogih in upamo, da bo prišel dan, ko bo morala italijanska vlada priznati in popraviti krivice, ki nam jih je prizadejala.
Vlada se hvali, da je potrosila za n sušo deželo stotine milijonov za javna dela in za dvig gospodarstva. Res je, da se je nekaj napravilo, a kljub temu je naše ljudstvo revno in se mora trumoma izseljevati v tuje dežele, kajti na domači zemlji ni moč zoslužiti niti skorice kiuha. vedno bolj naše gospodarstvo.
Torej demokrščanska vlada pri nas ni lešila še nobenega socialnega problema. Najbrže je mislila, da so rešena vsa socialna vprašanja, če bo učiteljišče v špe-tru »bruhalo« vsako leto desetine novih učiteljev, ki naj bi bili fanatično »italianissimi«. Pri tem seveda vlada ni pomislila, da bodo ti učitelji pravi reveži brez dela. V naših dolinah je namreč nešteto učiteljev, ki so in bodo najbrže še brez posla in si morajo služiti kruh kot težaki in se izseljevati kot delavci v rudnike tujih dežel.
Ti brezposelni učitelji pa seveda niso tako slepi, da ne bi videli še večjih krivic, ko nekateri premožni in torej nepotrebni, nemoteno uživajo prava razkošje. Naj navedemo konkreten primer: v neki vasici naše dežele ja družina, ki ima dobro vpeljano gostilno in trgovino, gospodinja in njena hči imata službo kot učiteljici, zet in druga hči pa sta dobro plačana uradnika. V drugi vasi so zopet tri priletne sestre, ki imajo precej veliko kmetijo in vse tri imajo učiteljsko službo.
Lahko bi našteli še mnogo takih primerov za katere gotovo aobro vedo tudi šolske oblasti. Zakaj oblasti nočejo tega videti je seveda razumljivo, saj vemo, da so ti privilegirani »italianissimi« svoj čas nosili na glavi fašistične čepice. Ostali učitelji, ki morajo danes stiskati pas in se boriti po svetu za košček kruha pa ne dobe nikjer zaposlitve, ker oblast ve, čeprav tudi nje naziva za »italianissime«, da se po njihovih žilah pretaka slovenska kri in se jim torej ne sme »zaupati«, da bi poučevali po Furlaniji. Seveda so bolj zanesljivi napole-tanci, ki so jih šolske oblasti namestile v našo pokrajino, da bi »civilizirali« nas in Furlane.
Tako je ta brezposelna inteligenca, ki so jo vzgojili v Sempeterskem učiteljišču, da bi raznarodovala naš narod, obupana in se je končno začela usmerjati na pravo pot, ki vodi k narodni zavednosti in socialnemu napredku. Zadnje volitve so pokazale to dejstvo.
Klenkac Nadiški
wuiiiitiii|iiiiiii|!iiiiiinii|iiii'M'iiM'i i>i h •ii rtii riiiiiiiirii M iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiri ruiin i i'H 11 i i'iit ) < i ■ 11 • i r i n 111 ■ 11141:1 lil l lil i I II
KONEC VOJNE NA KOREJI
V Panmunjonu je bilo podpisano'premirje med obema bojujočima se strankama in tako so prenehale na vsem bojišču ob 38. vzporedniku vse vojne akcije. S tem v zvezi se je VII. ameriška mornarica umaknila iz teritorialnih voda Severne Koreje in je prenehala pomorska ir. zračna blokada. Sklicano je bilo tudi generalno zasedanje OZN za 17. avgust n bodo na njem razpravljali o položaju, ki je nastal s podpisom premirja.
Po določilih o premirju morajo v 90 oreh sklicati posebno mirovno konferen-
co, ki naj bi dokončno rešila korejsko vprašanje. Singmanri in dragi korejski predstavniki premirja niso podpisali, vendar pa so izjavili, da ne bodo delali težkoč pred mirovno konferenco.
Tako v Severni kot v Južni Koreji so že začeli z deli za obnovo opustošei* dežele in predsednik ZDA, Eisenhower je v ta namen določil prvih 200 milijonov dolarjev.
Fo 37 mesecih krvavih borb in pustošenj, se je torej vojna na Koreji končala približno tam, kjer se je 25. junija 1950 i-ačela, tc je vzdolž 38. vzporednika.
REZIJA
Več skrbi za našo občino
Da je naša občina ena najbolj revnih vse videmske pokrajine ni potrebno, da dosti dokazujemo. To vedo vsi in to je dobro znano tudi pokrajinskim oblar stem, saj so jih naši občinski zastopniki dobro informirali o našem bednem Stanju.
Čeprav ima Rezija veliko površino napram obljudenosti, vlada vseeno največja revščina. Zemlja zelo slabo rodi, ker so tla skalnata in zato o kakem poljedelstvu ni mogoče govoriti. V naših vaseh ni nobene družine, ki bi pridelala za se preživljati več kot za dva meseca na leto. O gozdnem bogastvu tudi ne moremo govoriti, kajti nekdaj zelo razsež-ni občinski gozdovi so bili vsi posekani pred vojno in za časa vojne. Sedaj se je sicer nekaj pogozdilo, a treba bo čakati 20 let, da jih bodo naši ljudje mogli izkoriščati in priti do sredstev za izboljšanje življenjskih pogojev.
O tem obupnem stanju naše občine je že večkrat pisalo tudi italijansko časopisje. Naši ljudje so torej upali, da bodo oblasti poskrbele za kak ukrep, da bi se izboljšalo to obupno stanje, saj leži Rezija v obmejnem pasu m njeni prebivalci pripadajo slovenski narodni manjšini. Pa kakor vidimo, tudi to ne gane nikogar. Mi vemo, da kadar gre za pomoč našim krajem nas tolažijo s tem, da nas hvalijo, češ, da smo dobri gor j tini (»questi bravi montanari....«), pristni Italijani itd.
Toda mi smo naveličani poslušati te pravljice in zato raste med nami nezadovoljstvo. Pri nas ni več človeka, ki bi še ve-jel v sladke obljube in gradove v oblakih. Naši ljudje vidijo danes bolj kot kdajkoli preje vrsto problemov, ki jih je treba rešiti.
Eno najvažnejših problemov je seveda brezposelnost. Rezija šteje približno 3000 prebivalcev m od teh je kar 300 mož brez dela od katerih je večina družinskih poglavarjev. Drug enako pereč problem so visoki davki, ki jih mora plačevati naše ljudstvo, čeprav nima nikakih dohodkov. Vsak dan bolj pa se sprašujejo naši ljudje zakaj ne bi bili Rezijani pri znani in upoštevani v enaki meri kot prebivalstvo Nadiške doline. Kar se tiče etničnega značaja ni naš položaj prav nič drugačen kot v ostali Beneški Sloveniji, ker smo tudi mi Slovenci, ki bivamo pod Italijo. Kakor pravijo je v teda zapravila za Nadiško dolino eno milijardo 200 milijonov lir za izboljšanje gospodarstva in tudi mnogim občinskim upravam je pomagala uravnovesti defi-citno bilanco. Za nas se kaj takega ni storilo. Ali sma morda mi manj Slovenci kot oni iz Nadiške doline? Tudi mi pripadamo k tako imenovani »Slavia Italiana«.	dl-i
Množično izseljevanje
Iz Belega potoka (Učja) se je v manj kot desetih letih izselilo v razne kraje Italije in inozemstvo kar 40 družin, to je tretjina vseh družin te vasi. Do tega izseljevanja je prišlo zaradi izredno slabih življenjskih pogojev. Tudi ostale družine nimajo več obstanka na tem zemeljskem peklu in čakajo priložnosti, da bi se kamorkoli izselile, če bo to tako nadaljevalo, bo vas ostala v kratkem času prazna in zapuščena.
Beli potok je brez električne luči, brez vodovoda, brez ceste, ki bi vezala vas s sedežem občine in zaradi tega je popolnoma ločena od sveta. Poleg tega je nova meja zaprla tudi pot v Soško dolino, kamor vas gravitira in kamor sc ti ljudje hodili že od nekdaj na delo. Prav bi bilo torej, da bi se oblasti pogodile s sosednjo Jugoslavijo, da bi mogli zopet tja na delo, kamor so vedno hodili, da so mogli priti do zaslužka za vzdrževanje družin.
STOLBICA — Pri nas, po stari navadi, vsako leto na praznik sv. Ane, izvolimo novega mežnarja za eno leto. Na mesto starega mežnarja Močnik (Moz-nich) Ivana je letos imenovan Močnik (Moznich) Odorik. Istega dne je stari mežnar, ko je prepustil svojo nalogo nasledniku, izročil župniku vsoto 114.538 Ur, ki jo je zbral med domačim prebivalstvom tekom leta za cerkev.
GORJANI
BREG U JE ŠTUF ČAKANJA
Te cjelo ljeto, ki ve se okupamo za našo vas preključiti bardskemu kumunu. Bardski kumunski konsej e že deliberóu za nas sprejeti tu njih kumun an še au-
toritat provincjal ne dala nje prestanek. Anjelé to se čaka, ki u deliberéj koj gorjanski konséj. Spera j mo, ki tu ne bo kake skuze se za to rječ zaulacàti, zak smo štufi čakanja. Naša vas na spada Terski dolini naj bo ekonomsko naj bo jezikouno a n j udje so se pronunčjali za odcepitou od Gorjanou, zatuo usako zaulačevanje to je odveč.
STARŠI NU ČEKARAJO PO SLO-VEJSKI, OTROCI PAR FURLAN
Keteri u če kudaii, ki to e dan skerc, ma na e rjesna. Tu Flipanu no usi te stari med njemi še čekarajo po slovej-ski, medtjem, ki te mladi so popounoma zapustili jezik suojih očetou. No rajši furlar.ajo. To nam toča takoviš poslušati tu več hiš, ki mož an žena no med njemi čekarajo slovejski, otroci pa fur-lan. Medtjem, ki starši no kapešaja kuo no čekarajo njih otroci, tezjelé no ne kapišajo njih te stare. Po a to nje bo lješe, če so bi učili starši njih jezik, saj furlan so tjeli v se dnó se naučiti te mladi tej, ki so se ga naučili te stari. Tu Terski dolini par hiši no usi po slovejski čekarajo, zatuo to nje bo majednega motiva, ki ve zapustimo tu naši vasi jezik, ki smo skuozdre čentenarje ljet če-karali. Smo muorli almankuj se daržati proverbju »tekaj jezikou te znaš, tekaj možč te vejžš.«
AHTEN
BLAGOSLOVU EU NOVEGA KIPA SV. ANE U SUBIDU
Ljeta 1944 so fašisti paršli tu našo vas an potém, ki so dosti judi barbarsko pobili an hiše pokradli, so škuažej cjelo vas zažgali. Par takemu barbarskemu djelu njeso ošparali nančej cjerkve. še to so zažgali. Kip Sv. Ane, ki to je patron naše cjerkve, so nekatjeri koražni vaščani rješili uóz cjerkve nesti an ga ošparati dištrucjoni, ma fašisti, osljep-jeni od odja pruotém našemu populju so še te uničili z bombami.
Takoviš te koventalo narditi cjelo našo vas na novo an cjerkou. Kip Sv. Ane, ki smo ga pred kratkim kupili e bi bla-goslovjen preteklo nedejo. Blagosloviu ga je videmski veškul, ki je ta dan tud bjermou naše otroké.
Zadnjič smo pisali, ki kumun o ne bo moru začeti z djelom za narditi novo električno centralo tu Kamahti zatuo, ki uóda na je žej prodana an naši bralci so na dougo an široko o tjetn bli dc-bró informani.
Zlo to če interesati naše judi vjedati, ki to je ospodar od linije, ki ne bla na-reta pred 6 ljeti an kake kapetalje so mjeli organizatorji an kuo so zadni. Del Fabbro o nje kuj on ospodar, ma so še druzji. Z njim so se ložll tu »Società elettrica Cornappo« avokat Tavasani, geometer Pellegrini, oba iz Vidma an nek Foschia iz Taržizma. Sočietat so fondai) z njim kapitaljem d’ 500 mil. lir. Linija ki ne bla nareta z kontribudam, ki so sami judje dali an s pomočjo, ki jo je dala takratna »Assistenza post-bellica«, ne diventala posest te societadi an anjelé no zanjo uprašajo kumunu 30 milijone lir. Ce kumun o ne bó te linije ku-pou, ospodar od uode o je ne bó cedóu. Itako kumun o se obrjenče inpačan.
Judje no bi ne muorli koj moučati ta na no tako rječ an jušto to bi tjelo beti, ki to nominej no komišjon na puo-šte za vidati fin do koncà kako to je s to rečjo.
NOVA CJESTA PRJESAKA-POUJAK
Dne 26. žetnjaka (julija) so odperli cjesto, ki od Prjesake na peje tu Poujak an s to potjo so crganizali planinski praznik (festa della montagna). To cjesto so nardili s kontribudan, ki ga je dau governo za zbuojšanje gorskih kra-jou ar. na dan otvoritve (inauguracjon) so paršle h nam kumunske an provin-cjalne autoritadi.
Kar so naši djelouci djelali na tej cjc-sti, so jim obečali, ki za likof no če jim narditi dan pašt. Ma njeso se daržali
IZ NAŠIH VASI
H tej cerimcniji te paršlč dosti judi cd usjeh krajou. Po cerimoniji so se spravili tu oštarijo več skupin mladinceu, ki so cantali partizanske čante, ki so spominjali tarde dni antifašistične lote.
PRAPOTNO
NA STARI GORI SO ODPRAVILI SLOVENSKO PRIDIGO
Kot usako ljeto se tud ljetos parprav-jajo naši ljudje, de se boju za 15. avošta zbral na romarski božji poti na Stari gori. že sadà je use puno ljudi, ki par-hajajo na Staro goro iz vseh kraju Na praznik Velikega šmarna pa jih bc se-vjeda še dosti več, ker je prou ta dan višek romanja.
Slovenci, ki pridejo na Staro goro, zlo pogrešajo slovenskega petja an slovenske pridige, ker je že nekaj ljet ra-talo use taljansko.
NESREČA NA CJESTI
U sobotu zjutra, kar je šla na čedad-ski targ je povozu motor Jurman Jožefu iz Prapotnega. Povozu jo je Tomazetič Alojz iz Skrutovega na plaeu Pavelja Djakona. ženš je gluha an najbrže nje
Zadnje nevihte, ki so zadjele uso našo daželo so zlo poškodovale podbonješko puoje. Njive, ki so na desnem brjegu Nadiže blizu Loga an tiste okuol Stupce so ble use poplavjene. Tam ljetos se ne bo neč pardjelalo.
Mi smo večkrat pisal, de u tjelih krajah usakikrat ko pride kajšna huda ura, Nadiža takuo naraste, de djela strah. An ker ob kraju rijeke njeso zgrajeni nasipi voda poplavi puoje. Smo predlagal naj se nar di j o nasipi, če se bo tjelo rešit naše puojske pardjelke, a nobedan se nje še spuomnou tistega djela začet. An tuo je zlo nujno, zak če se bo pustilo se naprej takuo, bo paršu dan, ki bo začelo tudi hiše nest. U Logu an Stupci sc hiše blizu rijeke an voda, če ne bo lepuo inkanalana bo razjedla ves svjet blizu an
obeče an djelouci, ki so tuo čakali so muorli se kontentati vidati kako so autoritadi likof praznovali.
Zdi se, ki no če to cjesto s časom se za 150Q metre na douzim narditi. Tuo te zlo potolažilo naše judi, zak takoviš no če mjeti djelo.
NE PRODAJATI SVETA
Tale zadnje mjesce no Lahi hodijo po naših vaseh an uprašajo za svjet kupiti ta na Plaznici an oku Debeleža. Zanj no ponujajo še ljepe soute. Mi ne vjemó če to je tikeri, ki o bodi žej pruodou ali, ki o mà indejo prodati an zatuo ve konse-jamo posestnike ne prodajati sveta, zak tej ki to je znano, tu te kraje no če narditi s časom no veliko električno centralo an takoviš dan drugi dan svjet o če beti buj drah.
TARČENT
NAJ SE VARNE KUMUN CIŽIRJEM
Dan bót Čižirje z vasmi Smardeča, Zameja, Stela an Hoja so formirale same suoj kumun. Tàboto njesmo mjeli tjeh tas, ki ve muoremo plačuvati anjelé, ki ve spadamo pod Cento. Zatuo to bi tjelo beti jušto, ki to Cižirjem varni to danbotnjo funcjon, zak to nje jušto, ki ve mej mo mi stati pod Cento za plačuvati venie tase za mantinjati luše od Tarčečšnje.
Ljepo to bi tjelo beti, ki nu tu naši vasi an po useh vaseh, ki so spadale pod naš stari kumun, začnita pobjerati f(erme za se odcepiti od Cente. Takoviš bi tjeli mjeti dosti tas mankuj za plačati an naš kumun o bi tóu beti štjet med gorskimi kumuni an bi tjeli mjeti dirit pomoči, ki nova leč za gorske kraje na predvidùa.
čula kar je trobu mladi motorist kar je šla čez plac. Povoženo ženo so pejal u špitau, kjer so jo zadaržal, ker je dobila več ran po telesu.
FOJDA
Anjelé, ki imamo domačina senatorja Pellizza tu Romi, šperajmo, ki to se kéj več naredi za naš kumun. Gorske vasi, kjer no žive Slovenji so še brez cjeste, brez škuol, brez vede an poune mizerje. Judje gorskih krajou no ne uprašajo dosti, ma ki to jim déj almankuj tuo, ki no majó vasi ta na plane.
Senator Pellizzo pred votacjoni e obe-čou dan kup reči an zatuo to je njega dovej daržati besjedo. Judje njeso kratkega spomina za use tuo uzabiti.
CJESTA FOJDA-VIDEM BO ASFALTIRANA
Pokrajinska uprava (Amministrazione provinciale) je deliberala asfaltirati cjesto, ki od Fojde na peje u Videm. Djela no če začeti šobit potém, ki no boju pa-rečali prožet. Spežo za djelo narditi no boju muorli uzdaržati še kumunji po ka-tjerih na peje ejesta an našemu kumunu so naložli 20 milijone lir.
potlé tud tiste poderla.
Kamun sevjeda bi se muoru kej več pobrigat za tiste dvje vasi od nagobamosti u katjeri se ušafajo. Je potrjebno povje-dat višjim oblastnikom ar» komisije par-pejat na mjesto, de bi hitro uzel prove-dimente, prej ku bo previč poznó.
SOVODNJF
Pred kratkim je paršu u naš kamun
govor an obeču, de bo u Rime pevjedu kakuo je potrjebno pomat našim vasem.
Ljudje so ga radi poslušal an kei je skoraj domačin, se tud pričakujejo, de bo zar.je skarbu. Sa so par nas szoraj us! zanj votai.
Senator Pellizzo bi muoru predusem se interesirat za cjesto zgradit vasem, ki je nimajo. U Rimu bi muoru tud povje-dat govemu, de par nas je trjeba dru-gač se runat z našimi ljudmi, ker takuo kot se z njimi sadà djela ni prou nič demokratično. Par nas se še nimar prepoveduje guorit po slovenisko po oficibah an otroc, ki hodijo u šuolo, se muorejo samo taljansko učit čeglih imajo pravico do učenja u materinem jeziku, še ene drugo čem6 povjedat an par poročit novoizvoljenem senatorju. Ljudje bi radi, de bi bli poklicani na odgovor usi tisti, ki preganjajo Slovence. U Sovodnjah se še donàs puščajo nekatjere dobro poznane trikoloriste, ki po oštarijah an po poti tučejo ljudi, če guorijo slovensko. Tisti elementi senatorju Pellizzu so dobro znani, ker je med njemi kajšen, ki ima hišo u Cedade an ne djelajo drugega kot Slovence preganjat.
SV. PETER SLOVENOV
IZROClTEU LJUDSKIH HIŠ
Zavod za ljudske hiše (Istituto Case Popolari) je u Sv. Petru Slovenov zgra-diu dvje ljudski hiši, katjeri imajo 6 stanovanj usaka. Notar boju šli stat tisti, ki njemajo hiše an ki so iz našega kamuna. Ksmur.ska komisija, ki ima kompit stanovanja izročit, je sadà u veliki zadregi, ker je preveč ljudi, ki sc brez hiše an ki so prošnjo nardil. Kot je znano par nas je velika kriza po hišah, ker po zadnji uojski je paršlo u Sv. Peter puno juških ljudi an sadà 6ejó mjet hišo tud tisti.
Z našim krajam mislemo, de komisija ima dužnost zadovolit prej domače brez-duomee, potlé pa juSké, takuo kot djelajo dou po Laškim.
* * •
Pretekli tjedan je paršlč z Vidma komisija za videt kaj škode je napravila par nas huda ura. U tisti komisiji je biu tud domačin geometer Pisolini, funkcionar tehničnega urada (Genio Civile). Pravijo, de našemu kamunu boju dal 10
milijonu lir. Troštamo se, de bo tuo rjes.
GORENJI BARNAS — Je začeu delovati u naši vasi »ambulatorih« od mje-diha, Takuo sadà našim ljudem ne bo več potrjebno hodit h mjediku u 3v. Peter, ampak ga boju imjel u vasi usaki dan.
Tud telefon boju u kratkim času na-pejali u našo vas. Naš kamun je nardiu že prošnjo an se čaka dan po dne, de boju zainteresirane oblasti dale potrjeb-ne soude za mater j al. Djelo za kole napičit beju naše ljudje nardili brezplačno.
Manjka nam samo šuola, a pravijo, de boju tud tisto ljetos zgradil. Cas bi biu, de začnejo kjek djelat tud za Gorenji Bar nas.
BRDO
Velika škoda provekana od hude ore
Velika huda ura, ki ne bà par nas dne 19. luja, je poškodovala usé poje naše doline. Sjerak, krompir an fažou, unike reči, ki to se par nas pardjela, so ble popounoma uničene od touče. Dosti hiš tc bo razkritih. Na srenčo njesmo mjeli dižgracej par judeh.
Našemu šindiku ve rakomanduamo, ki u hitro se interesej h autoritadam, zak no pridita pruotem s kajšno pomočjo našim judem, zak drugačej ne vjemó kako nu boju mogli zimo prehnàti.
TER — Našemu vaščanu Petru Molaro se je rodiu sinič, ki par karstu so mu lo-žli ime Alojz an Erminij. Mlademu siai-siniču an ejelej fameji naše augurje.
NAS VASCAN SE PONESRECIU PAR DJELE TU BELGIJI
Medtjem ku e djelu tu minjeri tu Belgiji, zavoj tegà, ki e mater j al se udér, e naš vaščan Batoja Evoristo (Kont) se udaru tu njim braču. Ponesrečeni dje-louàc o bo muoru se ščepati več timpa.
NJIVICA — Fameji Lendaro Julija (Zefič) se je rodila čičica. Novorojenki an staršem naše augurje.
ejesta, ki na če vezati Videm z Avstrijo. Tej, ki to e znano na e prožetana nova ejesta, ki na če vezati te dvje nacione. Sperajmo, ki to zarjes kej diventéj.
GRMEK
V
Častno obščanstvo videmskemu nadškofu
Nje dugo od tega ko je paršu bjermat u našo župnijo mons. Cicuttini, pomočnik videmskega nadškofa. Ob tej priliki je naš kamunski konsej ponudiu naslou častnega meščana (cittadino onorario) grmeškega kamuna mons. Nogari, ki je nadškof videmske nadškofije. Proposto za tisto častno imenovanje je ns-redu naš šindik.
Ne vjemó kajšne zasluge naj bi imù videmski nadškof, de se je zaslužu od našega kamuna imenovanje za častnega meščana Grmeka. Naš kamun je slovenski, ker tle živijo sami Slovenci an nam je znano, de je biu mons. Nogara nimar pruoti, de bi se učiu naše ljudi krščanski nauk u materinem jeziku.
KLODIC — Sredi naše vasi je ejesta zlo tesna an zraven tega sta tud dva ovinka. Zavoj tega je parSló tam že večkrat do nesreč. Nje dugo od tega, ko se je prou na tistem kraju ponesrečila naša vaščanka Feletič KarlarJožulnovo-Feletičeva je šla po ejesti an jo je povozu nek motor, ker je vozu prevet hitro.
Do bi se preprečile tiste nesreče, bi st' muorla postavit na ejesti, ki peje u vas tabla, ki bi kazala, de je nagobamost an de bi se zatuo muorlo vozit počasi. Z» poskarbjet to rječ .bi muoru gledat na* kamun.
•llllllllllllllllllliMllllllllllllllllllllllllllllllliHIIIIIIIIIIIIII»'11"
POŠTA
T. V. — Brdo — Za pojasnila se obar-nita na »Zvezo prosvetnih društev« u Gorico. Oficih no majó tu Via Ascoli,
AL V. — Viskoria t- Naš giornal nje dan giornal d’ partit. Te artikul, k si nam ga poslou, ve ne moremo publ1' kati.
tl idil l i im i i t i i i           uniim iiiiidildidd m i i i l i lM.l l "niimiiiiimiiiiiitiiiiiiiiidiiiiiiiiddddiidiiiidiiiidddiiiiiinmiiiddddiii
TAJPANA
Še nekej o električne centrale
l!lllllllilll!li|l|lll|ti:|1|t|ll lmn •iKIDIllll lilllllil llllltlll.l>lilllll!lllllllllflllllil!lll!lllllllllllllllil>li lllllllllllilllllilllilllllflllllllitil lllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllll
PODBONESEC
Ob Nadiži ie potrjebno nasipe zgradit
čedadski šindik senator Guglielmo Peliz-zo. Ogledu se je Sovodnje an Ceplatišče. U teli zadnji vasi je tud ljudem daržii
MUZAC — Skupina inženirjou ne ba paršlš tu našo vas za študehe začeti dje-lati za narditi galarijo skuozdre Muško oro po tikere na bi muorla pejati riova
ZA NAŠE DELO
Za naše sadjarje
Tud sadà muora sadjar skarbjet sa sadno drevje. U tjelem mjescu je zlo na-gobaren »jabulcni zavijač«, ki djela sadje čarvivo, zatuo je trjeba piškavo sadje, ki proč odpada spruot pobjerat. Zlo se parporoča, de se usako drevo od časa do časa malo nalahko strese, de odpade piškavo sadje. Vjedejte, de z usa-kim čarvom, ki ga avošta mjeseca uničite, obvarjete petdeset do šestdeset sa-dou čarvivosti.
Ca je drevje močno pouno sadja, ga je trjeba u pravim času podprjet, de se be polomijo veje. Parporoča se tud, de se razredči sadove, tuo se pravi, de se proč odtarga manj razvito sadje, de se lahko drugo buj zdebeli. Tuo vajà posebno za žlahtne suorte jabuk, ki so na-mjenjene za prodajat.
Zlo važno je tud, de ne obierate sadje previe zguodaj, posebno zimske jabuka, ker se djela škodo na kualiteti.
buj varno zavetje je u sred gozda (ne par kraju), pod najbuj nizkimi drevesi; strela pada najrajše u visoka drevesa na kraju gozda.
Ce vas dobi huda ura na ejesti z živino an vozem, vozite počasi, čeglih se do kože zmočite, ker hitra vožnja ulječe strelo na sebe. Ce udari strela u živino jo muorate položit takuo, de leži glava malo buj nizko od telesa, škropite jo z marzio vodo, pumpajte ji u črevesa marzio vodo, okuoli gobca (usta) ji namažite z žganjem ali ažejdom ali pa ji daržite tiste reči pred nosnice. Kar je živina paršla h sebi an če je ranjena, hladite ji rane, potlé pa jo ozdravite kakor se zdravijo vse rane. Meso od strele ubite krave, če je preča zaklana je dobro za jest.
Če se je u moki zaredu molj
Ce se je u moki zaredu molj jo muorate presitat an hitro ponucat, če nje grenkà. Ca je pa moka postala grenka
jo ponucajte po malo za kokoši. Shrambo, kjer daržite moko muorate prebjelit, de se uniči skriti molj. Usé Žaklje dajte na ajar, še buojš pa je, če jih operete an potlé dobro posušite. Skarbite, de bo u shrambi nimar čist ajar, zatuo daržite odparta okna kadar je ljep dan.
Ce muorete dejte na okno mrježo, de ne pridejo notar muhe.
Če krava požerja svoj odpadek
Ta je zlo garda navada an je trjeba poskarbjet, de se odpravi odpadek prej ki se muore. Nekatjerim kravam požert odpadek nič ne škoduje, drugim pa se prebavila (želuodec) pokvarijo, nekatje-re pa tudi krepajo (poginejo). De se spravi odpadek buj hitro iz krave, se ji muora pokladat tak fuotar, ki ne ostane dougo časa u trebuhu an ki ga rije trjeba dougo časa prežvekovat. Tak fuotar so obloda, korenjé, bjetula itd.
Kokošja kolera
U dostih krajah se je že večkrat par-kazala med kokošami zlo nagobama bolj ezen, ki ji pravijo kokošja kolera. Kokoši so u adni noči zdrave an martve. Zdravilo, ki najmanj kostà za zdravit tisto boljezen je salicilna kislina, ki jo je trjeba dajat u vodo, ki se daje koko-šam pit. Ce so kokoši krepale za tisto boljezen, je trjeba kokošnjak, kjer so ležale boune kokoši, dobro dižinfetat.
U farmacijah pa se dobijo tud punture, ki se dajejo kokošam pruot boljezni.
1 I I I I I III I IM I I I I I I l i l I I lil | l i l 1111 I I I I I 11 tli I t III lil l ili I I I I l I I 11.1 I I II I lili III I I 11 II I 'M lll l lil lM I l in.l l l;l l l!l l l
Djelo na polju
Tale mjesac je trjeba skopat zguodnje •suorte krompirja an ga spravit u shrambo. Gledejte, de ne buoste spravljali mokrega krompirja. Vjedati pa muorate tudi, de se ne smije krompir šušit previe časa na soncu, ker bi ratu zelen an bi Ušafu grenak saver (okus).
Na njivo, kjer je rastu zguod.nji krompir, lahko sada usejete jesensko rjepo ali Žeje.
Iz njive poberite u pravim času suh fižou, de se ne bo odpirou an zgubjou po njivi.
... na vartu
Sredi tega rajesca dozori (zdreleje) česen, čebula an šalotka (čebulin). Kadar je ljepa ura jih pospravite iz njive, osušite na soncu an shranite na čaštu, kjer naj bo dosti ajar j a.
Trjeba je parvezat h količu pomodoro (paradižnik) an nimar proč rjezat zalist-hike. Ce je potrjebno jih škropite z eno Parstuotno bakreno j apneno brozgo al z eno parstuotnim bakrenim japnom.
Vart je trjeba daržšt nimar čist od Plevela, ostanke pa spravjat na kup za kompost.
Kako morata runat z živino kadar je huda ura
Ce vas dobi huda ura na odpartem ne izgubite glave an ne gledejte zavetja Pod visokimi drevesi, cerkvenimi zvoniki ali visokimi hišami, ker strela rada tja Pade. Ce vas dobi huda ura prou na odpartem, pejite živino hitro damò. Naj-
Tuča je za usakega kmeta velika nesreča, ker u par minutah lahko uniči ves pardjeJek. Ce je zlo debela ar, gosta, uniči tud mladike an s tjem poškoduje prirastek enega do treh ljet.
Vjedejte, de boju konseguence tuče še buj velike, če buoste po tuči pustili Vinj ike usodi, zatuo dobro preberite kar bomo napisal. Pavjedal bomo kaj je trjeba nardit, če je bia tuča julija al avošta mjesca. U tjem času tuča ne nardi velike škode na lesu, ker je ta že dobro dozorel (zazdrelou) an zatuo nje trjeba parkrajšat mladik, ker bi zrasle nove mladike an ne bi dozorele. Prou takuo bi s takim djelnm uničili očesa, ki so potrjebna za rast trsa u drugem ljetu. Poškodovano trsje je trjeba dobro poškropit pruot peronosperi an žveplat pruot cidiju. Zbutano zemljo je trjeba pokopat al preorat, de ne bo rastu pie-veu.
Vinjike, ki so utarpjele veliko škodo zavoj tuče, je trjeba pognojit, de se trsje buj hitro popravi. Gnoji se ponavad kar je grozduje potargano.
Ne dajajte ugrjete trave živini
ZJo važno je, de vje u telem času usak kmet, de se ne smije dajat živini ugrjete trave. Ugrjeta trava se spravi u želodcu u tarde bale, ki se ne muore j o u želuodcu pomješat s želuodčnimi kislinami. Zavoj tega se tista trava ne
prebavi zadost an napenja živino. Vjedejte, de se ne smije kosit trave več ku tulk, ki jo poje živina u 24 urah. Nar-buojše je, de se kosi trava usak dan po dvakrat; zjutraj an zvečer. Posječena trava kadar je bla že od sonca pogreta hitro uvene (postane uédla), u rosi po-
Zberite že sada krompir za sjeme
Ce gledata sada njivo kjer raste krompir vidite, de so nekatjere rastline buj zelene an ljeuš rastejo an ne kažejo no-bednih znakou boljezni. Takuo najbuj zdrave rastline, ki muorajo bit tud sortno čiste, tuo se pravi, de muorajo imjet tinsko barvo (kolor) cveta an listou, zazna-mujte (senjajte) s palicami ali kohči Ne smijete pa zaznamovat tistih, ki imajo o-kuoli sebe boune sosjeue, ker se lahko godi, de je krompir že okužen (infetan), a se boljezen še »e vidi na pogled.
Tiste rastline, ki ste jih zaznamoval, jih muorate potlé še večkrat pregledat. Kar buoste krompir kopal, izkopajte najprvo tistega, ki ste ga zaznamoval. Krompir izkopajte u tistim času, kar še nje čisto do-zoreu (zazdreleu) an je cima še malo zelena. Ce se muore, izberite za sjeme tisti krompir, ki je imeu u zemlji manj kot deset krompirjeu an so od tistih več kot štiri drobni. Teža pardjelka usake rastline naj bo almnnj pou do enega kilograma. Varžite proč tisti krompir , ki je gniu, krastou al če nje normalno razvit.
Takuo skarbno zbran krompir ga dejte potlé u kište an ga spravite u čisto ar zračno kij et.
Kup na debelo
ŽIVINA ZA ZAKOL
po kg.
sječena pa se hitro ugreje.
III l l lll t I I I IIII lil I l!l l I ) ■!) Illl tllll I I I I I I I I I M I I I I I I I I III l;l IM I I I III I I I I I I I I 1:11 lil l l.l I I I I MII I III 111:11 I I I l l l l l t
Kako ie ttjeba runai z brejimi zajci
Krave	L.	200 do 220
VoU		210 » 240
Jenice	»	230 » 250
Ovce	»	150 » 160
Koze	»	90 » 100
Jarta	»	260 » 320
Praseta	»	203 » 220
ŽIVINA	ZA REJO	
		po glavi
Krave mlekarice	L. UOOOO do 175000	
Jenice breje	» 115000 » 165000	
Junci	» 120000 » 170000	
PERUTNINA -	ZAJCI	- JAJCA po kg.
Kokoši	L.	580 do 640
Piščanci	»	740 » 780
Race	»	530 » 545
Purani	»	580 » 630
Zajci	»	220 » 250
Jajca usako	»	28 » 30
ŽITARICE		
		po kuintalu
Ušenica	L.	7600 do 7800
Sjerak	»	6800 » 7100
Ušenična moka	»	8550 » 9650
Sjerkova moka	»	7200 » 7600
Ušenični otrobi	»	4200 » 4300
GRADBENI LES		
	po kubičnem m.	
Bukovi hlodi	L.	15000 do 15500
Orjehovi hlodi	»	18000 » 19000
Cerješnjovi hlodi	»	17500 » 18500
Smrjekovi hlodi	»	15000 » 16000
Jesenovi hlodi	»	18000 » 19500
DARVA’		
		po kuintalu
Bukove darvà suhe	L.	850 do 950
Bukova darvà surove »		700 » 800
Druge darvà	»	550 » 600
Bukovo oglje	»	3000 » 3200
Kadar je samica (femina) breja jo je trjeba zaprjet u zadost velik hljeuček an se je ne smije motit. Se ne smije pustit blizu otrok, psóu al mačk. De boju mladi zajčki buj močni an zdravi, je trjeba dajat breji samici dob&r fuotar. Ne smije se ji pa dajàt tak fuotar, ki pita kot je krompir al sjerak, ker bi se takuo samica previč odebelila an bi zatuo tež-kuo storiš. Dajajte ji dosti ovsa (vena), ječmena an korenjà.
Tjedan dni prej ku stor je trjeba hljeuček lepuo očedit an dobro ga poste-jàt s slamo an s senom, de bo samica takuo sama nardila gnjezdo. Kar si zač-né skubit dlako kaže, de bo u kratkim storiš. Kar samica rodi jo je trjeba pustit en dan čisto par mjeru potlé je pa trjeba pogledat kaj malih zajčkou imš, de se takuo vidi, če dobivajo usi zadost mljeka. Tisti, ki so debeli an ki imajo napeto kožo dobivajo zadost za jest, drugi pa, ki so majhani an imajo nagubano
kožo, ne dobivajo zadost mljeka. Cè so usi lepuo rejeni an samica doji na use seské, se ji pusti največ osem mladičou. Ce pa mislite mladiče naprej ridit za pleme (raso), jih pustite samuo Aest. Prou takuo rie puščajte več kot šest mla-dicou tistim samicam, ki so ble prvikrat breje. Slatotne mladiče uničite. De bojo samice an zajčki zdravi, jih ne prepuščajte več kot trikrat na ljeto.
Drugo dielo okuol vinjik
Tale mjesac je trjeba začet prekopavat okuol vinjik, de bo stala u zemlji dugo časa mokruota, ki pomaga, de grozduje debeleje. En pregovor pravi, de vajš za vinjike u tjem času več enkratno okopavanje kot pa dvakratno zalivanje.
Ce je bluo mokro ureme muorate še enkrat žveplat an škropit vinjike. Posebno muorate gledat na mlade vinjike, de ne ušafajo boljezni.
SADJE AN ZELENJAVA
p» kg.
Navadni fižou frišan	L.	50 do	60
Stročje fižou (uaire)	»	40 »	60
Špinaža	»	30 »	50
Krompir	»	20 »	40
Jabuka	»	30 »	50
Hruške	»	30 »	50
Breskve	»	25 »	45
SER AN MASLO			
		po kg.	
Mlekarniško maslo	L.	900 do	950
Domače maslo	»	800 »	820
Ser do dva mjesca star	»	410 »	450
Ser čez dva mjesca star	»	550 »	650
MENJAVA DENARJA
Zlata Sterlina
Napoleon
Dolar
Sterlina karta Švicarski frank Belgijski frank Francoski frank (ICO fr.) Avstrijski šiling Dinar
Zlato po gramu Srebro po gramu
6600
5625
623
1620
146
12,40
153
23,50
94
749
18
IVAN TRINKO:
IM1AŠD
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiimiiimiiimiiiimiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiii
ČRTICE IN SLIKE IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Ponesrečeni kadilec
Naposled je pc nemalih mukah vendar ža toliko uspel, da je lahko prenesel kakih šest ali osem potegljajev, kar se mu je zdelo za enkrat dovolj, da se pobaha, Čakal je torej ugodne prilike. Toda priliko je čakal tudi oče, ki je Drejčka za-siedoval in vedel, da se pripravlja za brvi nastop.
Bilo je neke nedelje. Poberin si je preskrbel v bratovi zalogi nov kos cigare, kar ni ušlo bistrim očetovim očem. Poletu je šel med tovariše in jih zvabil, da So se šli zabavat izpred ljudi h kleti, ki je samotarila na strani poleg domačega hleva. Ko se mu je zdelo pripravno, je izvlekel na dan kos cigare in ga vtaknil v Usta. Drugi so zazijali vanj.
»Lej ga, lej ga, kaj ima!« vzklikne eden.
»Kaj? Ti znaš kaditi?« vpraša drugi.
»Otročija! Ti boš kadil?« reče tretji.
In tako je vsak blevknil, kar se mu je ždelo primemo. On pa, meni nič, tebi hič, izvleče počasi še žveplenke in, mo-se držeč, zapali košček ter začne po-*a«l pušiti v precejšnje začudenje in hiorda tudi v tajno zavist ostalih, ki so
nemo buljili vanj.
Drejček je bil srečen in ponosen, češ, vidite, ali nisem mož! Kaj vi!
Že je bil izpuhnil parkrat malce dima, kar se pritihotapi od zadaj oče in se ustavi za kletnim oglom. Nekdo ga sicer zapazi, pa nič ne reče in tovarišem ne izda njegove navzočnosti iz gole želje, da bi videl, kaj se bo godilo; saj se mu je zdelo, da Drejček kadi v kontrabant, brez očetove vednosti.
Oče malce postoji in gleda, potem stopi nagloma med otroke. Kadilec prestrašen urno skrije cigaro, a oče mu jo mirno vzame iz rok.
Vsi so presenečeni molčali; par dečkov je zbežalo, kakor da so bili zasačeni pri hudodelstvu. Drugi, bolj brezobzirni, so ostali, da bi videli, kaj bo. Cernu se bati, saj niso nič slabega delali.
»No, Dreiček!« začne mimo oče, »nisem vedel, da si že tako moški. Vidiš ga! Kdo bi bil mislil?«
Drejček se rdeč in trepetajoč ni vedel kam deti. Rajši bi bil videl, da bi oče takoj vzkipel.
»No, no, ne boj se! Saj te ne bom;
kaj še! Hočem videti tudi jaz, kako znaš. Na in pokadi,« reče ter mu vrne kos še dimeče se cigare.
Drejček si ga ne upa vzeti.
»Vzemi!«
Drejček neče.
»Vzemi!« zagrmi vanj oče.
Drejček nerodno vzame kaznivi predmet in ga stisne v pest, da se hudo opeče, kar pa ni bilo najhujše.
»Kadi!« ukaže oče.
Nič.
»Drejček, kadi!« ponovi ostro oče.
Drejčku se ni hotelo. S sklonjeno glavo je stal kakor grešnik in molčal.
»Pobič, kadi!« zavikne gromko oče.
Deček jame ves zastrašen rahlo vleči.
»Krepko in hitro! Hočem videti, kako znaš.«
Potegnil je krepkeje, a je takoj odložil.
»Nadaljuj !«
»Ne morem!«
»Nadaljuj, pravim!«
»Ne morem več.«
»Ne moreš več? Kakšen kadilec si?«
Deček se je obotavljal. Tovariši so se muzali.
»Halo! Ali pa te klofnem.« *
Grozovito težko je ubogal. Povlekel je še psrkrat ter zopet odložil.
»Kadi! Hitro!«
»Ne morem več!« je komaj čutno zaječal pob.
Vidno ie bilo, da ni mogel. Bil je strašno bled.
»Do konca! Razumeš?« je neusmiljeno kričal vanj grezni oče.
Drejčku so se noge tresle.
»Slišiš, ali ne slišiš?« zagrmi zadnjič oče in zavzdigne roko, kakor da ga hoče udariti.
Ubogi otrok spravlja z velikim napo-rom nesrečni konec cigare v usta. Spreminjal je že vse barve; postajal je zaporedoma bled, žolt, zelen. Vid se mu je motil in glava mu je krožila. Drugi so se škodoželjno smejali in se zabavali. Nič se jim ni smilil.
Drejček ni več razločeval ničesar. Majal se je na nogah; ječal je in sopel. Nekaj ga je dušilo in mu sililo v glavo. Pred očmi se mu je meglilo; vroče in mraz mu jo postajalo. V želodcu se mu je kuhalo in vrelo. Hudo mu je prihajalo, strošno hudo, kakor še nikoli dotlej. Košček cigare mu je klaverno molel iz ust, kar mu nakrat noge cdrečejo, roke mu padajo ob bokih, usta se mu odprejo, začne bljuvati. Bled je bil kakor mrtvec.
Otroci so se ustrašili. Bilo jim je vendar preveč in zato so zbežali. Oče pa je mirno pobral nesrečnega kadilca in ga nesel domov.
Mati je, videč ga takega, strašno zavpila in se vrgla nanj.
»Molči, molči, saj ni nič hudega,« jo tolaži mož.
»Drejček moj, Drejček! Dete moje; kaj 'e s teboj?« je vpila mati, no da bi po slušala moža.
»Molči, ti pravim, saj ni nič. Cigara ga je omotila.«
Pa mati ni hotela razumeti in je le nadalje vpila. Bližnji sosedje, ki so sli-
šali javkanje in jojmenikanje, so prihiteli gledat, kaj se tako hudega gooi. Pol vasi se je kmalu zbralo na mestu. Oče se je jezil, da je nastal tak šum za piškav bob. Ljudem je na kratko povedal, kaj in kako, da so se smeje razšli, češ, dobro ga je prijel fanta. Zna pa, zna.
Mati je nesla ponesrečenca v posteljo. Obraz mu je močila z mrzlo vodo in ga po materinsko negovala in pomilovala, ž njim trpela ter se hudovala na trdosrčnega moža.
Drejček se je nekaj časa nemirno premetaval. V glavi se mu je še vednu vrtelo in v ušesih mu je šumelo. Toda sveža voda mu je dobro dela, tako da je naposled začel čumeti in je končno trdno zaspal.
Prespal je omotico in se vzbudil. Nekako čudno mu je vendar bilo. Vstal je čmeren in nejevoljen na očeta, ki ga je spravil v tako sramoten položaj pred tovariši. Občudovati in zavidati bi ga bili morali. Kaj pa je postalo mesto tega iti kaj šele bo, ko pride zopet med nje? Že sama misel na to mu je hudo dela. In vsa nesreča radi očetovih muh. Uh, ta cče!
Mati ja tudi nekam tako mislila in se togotila. Oče pa se je v pesu smejal, ker je vedel, da bo nauk uspešen.
In res Drejček ni nikoli več poskusil kaditi; kar stresnilo ga je, kadar sc je spomnil na cigaro. Zasovražil jih je enkrat za vselej.
Nauk je bil uspešen, toda samo za kajenje.
Stran 4
MATAJUR
■Štev. 70
jllUUi
n
Za naše mlade bralce
M
Dragi mladi bralci!
Nje dugo od tega kar sem hodu po naših vaseh an se poguoriu z dostimi otroki. Uprašu sem jih, če se jim dopa-dejo pravce, ki so pisane na »Matajurju«. Povjedali so, de jih radi berejo, samuo, de jih je premalo. No ja, sem vas pa uslišu an donàs sem vam jih napisu kar cjelo stran. Ce buosta brumni an jih buoste radi bral, bom skarbui, de bo od sada napri nimar kej ljepega za vas. Kar buoste prebral žornal, dejte ga tud drugim naj ga preberejo. Ce kaduo od vas poznà kajšno Ijepo domačo pravco mi jo lahko pošje po pošti, de jo bom stuoru napisat za use naše mlade bralce.
Vas prou lepuo pozdravlja vaš »Matajur«.
Lé jo, lé jo ...
(Rezijanske narodne popevke)
Lé jo, lé jo, kje na je: tùp te selène muzulé; am bira travo ni kozé àn kozličam rožice ànu jàjnatam orófole; dnu mlé om bira jdbalke tdna ni viliki jdblino.
Predi, predi...
Prèdi, prèdi, préslica! Prunči, frùnói uretenó dnu naredi dótu moj hčer è ka na je ura, k’ na se ženč.
Huda mačeha an brumna Marica
Huda žend je poročila ’dnegà ubogega možd, ki je imeu čičico Marico. Potle so imjel še 'dno hčer, ki jo je sevjede mačeha buj rada imjela. Marico pa, ki je brumna an Ijepa čečica, je ne muore
 .......................  ||l
Maček an kokoš
Enkrat sta živjela maček an kokoš skupe na seniku. Próu srečna an kon-tenta sta bla.
En dan je na senik parskakala miška. Maček jo je sčbit vidu an se zagnù u njo.
Kokoš je prestrašeno zakokodekala an gledala, kaj se bo godilo. Maček je biu na uso muoč superbo, de je ujeu miško. Malo časa se je igni z njo, potlé ji je zaviu vrat an jo pohrustu.
Stopu je pred kokoš an je jau:
»Ali znaš ti loviti miši?«
Maček je na aste besjede moučii. Muo-rau je na tihem priznati, de ima kokoš prču.
V'✓472
»Ne, tega pa ne znam,« je odguorila kokoš.
Cez nekaj časa pa je kokoš znesla jajce. Obarnila se je h mačku an ga prosila:
»Š’čii, muc, ali znaš ti jajca znesti?«
»Ne, Jega ne znam,« je muoru priznati mačdkT
»Potlé sem jest useglih buj modra an buj koristna od tebe! Ti znaš loviti miši, a jih potlé sam poješ. Jest pa nesem jajca, ki jih ljudje jedo. Ti ridiš samega sebe, jest pa dajem jajca mojemu gospodarju an ga ridim.
Lesica an petelin
Lesica ne zahrabila petelina. Tiščala ne ga u zobe an teklà, za z njem nasititi nje te male.
Na hči tu uàsi, kar ne zahledala le-sico, ne zahčuknila:
»Lesica na nesé petelina! Lesica na nesé petelina!«
Tàboto e petelin džau lesici:
»Kako te moreš, lesica, tuole potar-pjeti? Ti bi muorla rejči: Kuo to tebé importà, če lesica na nosi petelina?«
Lesica ne žej sama nje ba dosti kon-tenta. Ne se obarnila an ne zalajala za hčerjo: »Kuo to tebé interesa, če lesica na nesé petelina!«
Petelin o nje več čakou. Skočču e iz lesičjih ust, spoletóu jna |no ióusn an e potep od kontenteče začeu kikirikati an se ji zbelejàti.
fttfn TTflp»
SL
ec an rte
Zec e srjétou riča an ga saludóu:
»Eh bratrič, kako ardo an dlakovo ob-ljeko t’ maš!«
»T‘ jušto praviš,« e uštičano džau rir. Ma me Pie no me varjejo pred zobmi od pecà anu od uouka. A to tebé varje pred njemi še tuoja mehna peliča?«
Zec e se vergonjóu an moučeč e šču skakoč indavant.
.. mačeha spodi Marico spat u korito ..
videt; zatuo jo tuče, ji daje malo za jest an še tuo takuo kot se daje psu. Namje-sto, de bi jo lo&ld spat u pastejo je muorla uboga. Marica spati u koritu.
Kar mačeha vidi, de je čečica useglih dobrd an de Ijeuš raste kot njena hči, premišljuje kakuo bi ubogo seruotico spodila od hiše an zatuo si izmisli tuole:
En dan pošje svojo hčer an Marico vouno prat; svoji hčeri da bjelo vouno, Marici pa čarno an ji jezno pavje: »Če ne buoš oprala tisto čarno vouno takuo bjelo, kakor jo bo moja hči, mi ne hodi več damù.« Uboga Marica joče, prosi an guon, de tistega djela ne muore nardit. Kar vidi, de je mačeha neusmiljena, uza-me vouno an gre jokuč s sestro laštro. Kar prideta h vodi, odvežejo svoja brje-mana an začneta prat. Kar naenkrat se jim parbliža ena Ijepa deklica bjelo cblječena an jih pozdravi: »Dobra sreča, parjatelce! A četd, de vam poma-gam?« Hčerka od mačehe reče se smejoč: »Meni ni trjeba pomoči, moja nonna bo preča bjela, a vouna naše Marice ne bo hitro bjela.« Potlé stopi tista Ijepa deklica h žalostni Marici an ji pore-C-è: »Daj! Bomo videli, če se bo dala ta vouna bjelo oprati.« Obeduje začneta sa-dd prat an hitro se čarna vouna bjeli
ku snjeh. Kar je use oprano, bjela par-jatelca gre proč. Kar mačeha vidi bjelo vouno, se čuduje an jezi, zak’ njema nobednega uzroka (motiva), de bi preganjala Marico.
Potlé pride huda zima an mraz. Huda mačeha še nimar misli, kakuo bi spu-dila od hiše Marico. Sada ji ukuaže: »Uzami košič an pojdi u goro, tam mi naberi zdrjelih jagod za novo Ijetol če mi jih ne boš parnesld, je buojš zaté, de ostaneš na gori!« Seruotica milo joka, prosi an guori: v>Kakuo naj sada u tej ostri zimi ušafam zdrjele jagode?« Nič ni pomagu jok, uzeti je muorla košič an jeti od hiše u jagode.
Kar hodi usd razjokana po gori, jo sreča dvanajst inaku, ki jih lepuo pozdravi, Oni jo uprašajo: »Kam greš, ljuba mala, takuo razjokana po telem snegu?«
Ona jim use lepuo povje kakuo djela z njo mačeha.
Inaki ji rečejo: y>Mi ti čemo pomagat, če nam znaš povjedat, katjeri mjesac je narbuojši tu Ijete.
Marica reče potlé: »Usi so dobri, a mjesac marec je narbuojši, ker nam parnaša največ upanja.«
Inaki so bli kontenti, ki je takuo lepuo odguorila an ji rečejo: »Le pojdi u tisto parvo dolinco, tam boš ušafala jagod tekaj, ki jih boš tjela.« An rje> Marica parnese mačehi za novo ljet.0 pùn koš ardečih jagod an povje, de so jih ji pokazali inaki, ki jih je srečala na gori.
Nekaj časa potlé, kar je huda zima prešld, reče mati svoji hčerki: »Pojdi tud ti u goro po jagode, morebit, de uša-faš tiste inake an ti dajo kajšno veliko srečo, sa so jo dal še umazani Marici.«
Hči se nobel oblječe, uzame košič an gre u goro. Kar pride gor, rjes sreča tiste dvanajst inakou, ki jim napuhnjeno reče: »Pokažite mi, kje rastejo jagode.«
Inaki rečejo: »Dobro. Ge povješ, katjeri mjesac od ejelega Ijeta je narbuojši?«
Onà sóbit odguori: »Usi so hudi, mjesac marec pa je narbuj hud.«
Po tjelih besjedah se zaoblači an pride huda ura, de je komaj paršld dami-Tisti dvanajst inaku so bli mjesci v Ijete.
Ker je bla Marica zlo Ijepa an dobra je tuo zvjedu hitro ves svjet dn zatuo dan bogàt gospuod piše njeni mačehi, de jo pride snubit. Mačeha, ki je puna
t
Kar nodi usa razjokana po gori, jo sreča dvanajst Paku...
SPISAL: O. ZUPANČIČ
Zlata ptička
ILUSTRIRAL: M. MEDVET
Zlato ptičko so ujeli trije fantje mladi.
Kdo imel bo zlato ptičko? Vsi bi ptičko radi.
Zlata ptička govorila: »če me izpustite, prvo željo vam izpolnim vsakemu — želite?
Prvi fantič je govoril:
»Da; mi tako čašo — vedno pijem, ne popijem!« »»Želel si, imaš jo!««
Drugi fantič ;e govori!
»Daj mi tako mošnjo -vedno štejem, ne prešteješ: Uslišala je prošnjo
nevidje, ne povje od tega nič Marici an misli ponudit bogatemu gospuodu svojo hčer.
Kar pride tisti dan, mačeha spodi Marico zguoda spat u korito. Potlé očisti hišo, parpravi večerjo, lepuo oblječš tvojo hčer an jo stuor sedet za mizo, de je majo pletla. Malo potlé pridijo snubci, mačeha jih peje u hišo an jim pore-čč: »Tle je moja hčerka laštra.« A kaj pomaga, u hiši so imjel petelina, ki začne na uso muoč kikirikati: »Ku-ku-ri■ ku, Ijepa Marica u koritu! Ku-ku-ri-ku, Ijepa Marica u koritu «
Kar snubci čujejo an zastopijo petelinovo kikirikanje, ukažejo mačehi, naj hitro parpeje Marico iz korita. Kar ja vidijo se začudejo kakuo je Ijepa an jo peje jo še isti večer za sabo. Marica je bla s svojim možem kontenta an je živjela zlo dougo, mjeseci pa so bli nimar njeni dobri parjatelji.
Tretji fantič je govoril: »Daj mi srce tako — hudi časi, vedro čelo, jasno uro vsako!«
& mmmm1
:«U
Kar želeli, so imeli, va so šli po sveti, vsak po svoje so živeli na tem božjem sveti.
a
H
tm ?
Prvi fant samo popival, no jarkéh polegal, drugi fant je kvartopiril, se s sleparji kregal.
Tretji fant o zori vstajal hodil je na delo, v mraku je domov se viačal pa zapel veselo.
Druge oblječe, a je samo goló. Kaj je tuo?
(vói)
Bjcle kokoške izpod strjehe gle^uji, ® so nimar mokre. Kaduo so?
(3fa3Z)
Use polje pojé, pa še nje sito. Kaj je?
(mm)
Par enih uratah zalaja, par ta drugih pa okoje (ugrizne). Kaj je?
(v%$nj)
Kedaj so hruške narbuojše?
(i/vjsn n os uvpvx)
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. šH z dnem 26.7.1950 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorič*