Leto XXXVII
Št. 28
Murska Sobota 18. julij 1985
CENA 40 DIN
NASLOV
Nadpovprečni rezultati
Brigadirji so po prvih desetih dneh dosegli na delovišču mladinske delovne akcije na Goričkem nadpovprečne rezultate, saj presegajo dnevne norme za 58 odstotkov. In če k temu dodamo še udarniški dan, ki so ga izvedli v četrtek, so lahko z delom 175 brigadirjev več kot zadovoljni. Vse brigade so dosegle udarniške rezultate. Najbolj se je izkazala brigada iz Trbovelj, ki je presegla normativ za 435 odstotkov, sledijo ji brigada iz Zenice z 259, pionirska brigada iz Nove Gorice z 200, brežiška četa s 181 in brigada z Orahovca s 168 odstotki. Poleg aktivnosti na delovišču so pokazali veliko prizadevnost v interesnih dejavnostih, kjer večino aktivnosti vodijo in organizirajo sami. Na kulturnem področju jim prihajajo v goste razne skupine. V okviru idejnopolitičnega usposabljanja je mladim v ponedeljek predaval republiški sekretar SZDL Geza Bačič o nacionalnem vprašanju.	J. Votek
3.OBČINSKI SAMOPRISPEVEK
Za šole in ceste
Letos, predvidoma decembra, bo razpisan referendum za tretji občinski samoprispevek. Prvi občinski samoprispevek v murskosoboški občini je bil sprejet za obdobje 1976—1980, namenjen je bil, tako kot drugi, za gradnjo šolskih in zdravstvenih objektov.
Občinski samoprispevek za obdobje 1986—1990 bo namenjen za gradnjo šol in posodobitev (asfaltiranje) lokalnih cest. Zbralo naj bi se 426 milijonov 622 tisoč din. S temi sredstvi se bo asfaltiralo okrog 50 kilometrov cest, še vedno pa ostane čez 300 kategoriziranih cest, ki bi bile potrebne obnove. Zato so mnoge ceste spet ostale zunaj programa. Od trinajstih predvidenih jih je kar šest ostalo iz prejšnjega srednjeročnega programa. Dodatni problem v cestnem gospodarstvu so regionalne ceste, kajti spet so prišle pod skrbništvo občin, te pa ni- ' majo denarja niti za nujno obnovo. Tako so na primer problematične ceste Moravske Toplice—Martjanci, Murska Sobota—Gederovci, Dolič— Kuzma, Cankova—mejni prehod Cankova in še druge.
Tudi od sedmih dograditev ali graditev novih šolskih objektov sta dve ostali še iz prejšnjega oziroma sedanjega srednjeročnega programa. Tudi za prihodnost je le malo verjetnosti, da bo zastavljen program v celoti uresničen, kajti tehnični izračun je bil narejen na podlagi cen prejš-njegaJeta, ,za vnaprej pa nihče ne ve, kakšna bo še stopnja inflacije. Poleg prihodka iz občinskega samoprispevka bodo finančni viri za gradnjo šolskih objektov tudi prispevki krajevnih in samoupravnih skupnosti in organizacij združenega dela, republiški viri, prenos sredstev iz preteklega referenddumskega programa in lastna sredstva. Za modernizacijo lokalnih cest pa bodo Viri financiranja še sredstva občinske cestne skupnosti, sredstva cestne skupnosti Slo-venije, sredstva krajevnih skupnosti in prispevek delovnih organizacij.
Osnove in stopnje prispevka za posamezne kategorije ljudi bodo ostale v glavnem nespremenjene. 1 odstotek naj bi se odmerjal od čistega osebnega dohodka iz delovnega razmer-j« oziroma nadomestil, 1 odstotek od pokojnin, 2,5 odstotka od katastrskega dohodka •n 1 odstotek od čistega osebnega dohodka iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Sprememba je le v prispevku začasno zaposlenih na tujem, namesto dosedanjih 800 din v tem srednjeročnem obdobju J?jki v prihodnje prispevali “*000 din letno. Predsedstvo občinske • konference socialistične zveze je na zadnji seji, v sredo, 10. julija, sprejelo šele osnutek programa. S tem se začenja javna razprava, ki bo trajala do 15. avgusta. Vse Pripombe bo zbirala občinska konferenca SZDL ter jih posredovala skupščini občine Murska Sobota. B. Peček
Za razširitev sodelovanja
Na povabilo občiskega komiteja zveze komunistov Murska Sobota je bila na tridnevnem obisku v Sloveniji delegacija socialnodemokratske stranke iz In-golstadta. Minuli peteK jo je v Ljubljani sprejel predsednik republiške konference SZDL Franc Šetinc. Na pogovoru pri njem so se člani delegacije, ki jo je vodil Franz Stark, posebej zanimali za delovanje sistema socialističnega samoupravljanja. Že v Ljubljani in tudi ha sobotnih poeovorih s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine v Murski Soboti so predlagali, da bi Ingolstadt in Murska Sobota kot partnerski mesti pobudnici za širše kulturno sodelovanje med Bavarsko in Slovenijo. Za začetek naj bi iz Ingolstadta prenesli v Mursko Soboto in pozneje v druga slovenska mesta likovno raz
stavo. Z naše strani ob že tradicionalnih oblikah sodelovanja iščemo tudi možnosti gospodarskih stikov. Zato so goste iz Ingolstadta popeljali na ogled proizvodnje v mešano firmo Eureko
PRAZNIK Zim V SPODNJI g ŠČAVNICI
V nedeljo pripravlja kmetijska zadruga Gornja Radgona skupaj s krajani Spodnje Ščavnice praznik žetve. V okvira tega praznika naj bi obudili običaje in šege, ki so bili v navadi v preteklosti. Tekmovalca žanjic in koscev, ki jib pripravljajo, bodo regionalnega po* mena, saj bodo na njem sodelovale žanjice in kosci iz radgonske ptujske, soboške in lenarške občine. Najprej bodo tekmovale žanjice, ki bodo s srpi žele pšenico, zatem pa kosci s po dvema žanjicama. Po tekmovanju bo krajši kulturni program, ki gba pripravljata folklorna skupina iz Spodnje Ščavnice in pevski zbor Zadružnik kmetijske zadruge iz Gornje Radgone.	jv
Uvedba ukrepa družbenega varstva v Mizarstvu
KJE SO VZROKI?
Da trajajo motnje, takšne in drugačne, v Lesnininem tozdu Mizarstvo že dalj časa, dokazuje začasni ukrep družbenega varstva, ki je bil uveden pred dobrima dvema letoma. Začasni kolektivni organ in družbenopolitične organizacije so skupaj z matično delovno organizacijo takrat vložili vse napore, da vzroke za nastale motnje odpravijo. Pripravili so program ukrepov, ki pa so bili žal izpeljani le delno, zato so se težave v tem tozdu nadaljevale tudi lansko leto po prenehanju ukrepa družbenega varstva in v letošnjem letu. Osnovni razlogi za neuspešno poslovanje so težke gospodarske razmere lesnopredelovalne industrije in padec kupne moči prebivalstva, slaba organizacija dela, ki se kaže v preveliki porabi materiala in v predolgih izdelavnih časih na enoto izdelka ter pomanjkanje lastnih obratnih sredstev.
Ob zaključnem računu ob koncu leta 1984 so izdelali predlog sanacijskega programa, ki ga je delavski svet DO Lesnina (z nekaterimi manjšimi dopolnitvami) sprejel, potrjen je bil tudi na izvršnem svetu SO Ljutomer, zbor delavcev tozda Mizarstvo pa ga je zavrnil. Osnovni razlog za zavrnitev je verjetno ta, da je v njem zapisano tudi to, da bo potrebno zmanjšati število zaposlenih in ustrezneje organizirati finančno in kadrovsko stanje in ga prilagoditi nastalemu gospodarskemu položaju v lesnopredelovalni industriji.
DO Lesnina je kljub zavrnitvi še naprej pripravljena pomagati svo-jemu tozdu, vendar pa je kot pogoj postavila, da se v njem uvede ukrep družbenega varstva in glede na motnje v samoupravnih odnosih in huje oškodovanih družbenih interesih (o tem govorita 619. in 620. člen Zakona o združenem delu) je izvršni svet, skupaj z družbenim pravobranilcem samoupravljanja, zborov združenega dela in krajevnih skupnosti SO Ljutomer predlagal sprejetje začasnega družbenega varstva, kar so zbori na zadnji seji tudi sprejeli. Imenovan je tudi začasni kolegijski organ; predsedoval mu bo Martin Novak, diplomirani inženir lesarstva, v njem pa bodo še Jože Panič (dosedanji direktor tozda) in Franc Burger, na zboru združenega dela pa so sprejeli še dodatni predlog, da se v ta organ imenuje tudi direktor Marlesovega tozda Tovarna Pohištva, ki naj bi skrbel za usklajevanje med obema tozdoma. Zakaj je to pomembno? Za rešitev Lesnininega tozda Mizarstvo je predvidena združitev obeh lesnopredelovalnih tozdov v Ljutomeru. Nosilec predloga v združitvi je DO Marles, ki bo pripravila tudi elaborat o tem. Poskusi združitve so že bili, vendar neuspešni. Mogoče bo prav ta trenutek prevladal zdrav razum.
Dušan Loparnik
pri Pomurskem tisku, kar jih je izredno zanimalo. Od tam je tudi naš posnetek. Gostitelji so ih opeljali še na ogled jugoslovanskega bienala male plastike v soboški galerji.
OD DRŽAVNIH DO EVROPSKIH PRVAKOV
Horvat—Marič evropska prvaka
Na reki Lizer v Spittalu v Avstriji je bilo mladinsko evropske prvenstvo na divjih vodah v spustu in slalomu, ki je bilo obenem generalka za prvo svetovno prvenstvo. Tekmovanja se je udeležilo 15 reprezentanc, v naši reprezentanci sta nastopila v spustu člana BD Mura iz Kroga Miran Marič in Niko Horvat in dosegla izreden uspeh. V kategoriji C—2 sta v spustu zmagala s prednostjo 11 sekund in tako postala evropska mladinska prvaka. Sedemnajstletna kanuista iz Kroga sta se izkazala že na zadnjem državnem članskem prvenstvu, kjer sta kot mladinca osvojila drugo mesto. Lepe možnosti, da se povzpneta na najvišjo stopnico v državi, pa imata od koncu tega tedna na državnem mladinskem prVenstvu.	F. M.
Na starem rokavu Drave v Mariboru je bilo 31. državno prvenstvo v športnem ribolovu, katerega organizacija je bila poverjena RD Maribor, Sodelovalo je 8 moških in 7 ženskih reprezentanc republik in pokrajin ali 75
tekmovalcev in tekmovalk. Največ uspeha so imeli predstavniki Slovenije, ki so zmagali v obeh konkurencah.V slovenski reprezentanci so nastopili: Miro Matjašec, Peter Dimitrovski, Nikola Bukovinski, Miha Petek in Bojan Božič. Med izbranci so torej kar trije pomurski tekmovalci: Božič
NA OČEH JAVNOSTI
Z dialogom nad »troedino resnico«
Da sta urejanje prostora in varstvo okolja področji, ki živo zadevata življenjske interese ljudi, da sta zavoljo tega toliko bolj in nenehno na očeh javnosti, je že dolgo spoznana nujnost. Če se tisti, ki tod vedrijo in oblačijo, vztrajno in »brambovsko« ograjujejo za tako imenovano »troedino« resnico (upravna praksa, prost preudarek in dobra vera), če brezprizivno in končnoveljavo zavračajo, da bi kjerkoli in kadarkoli »grešili«, če skratka hočejo za vsako ceno ostati pred javnostjo »brezmadežni«, zna biti tako početje silno nevarno. Na zadnjem (julijskem) zasedanju murskosoboške občinske skupščine se je izkazalo kot izmikajoče se in zavajajoče hkrati, kar z drugimi besedami pomeni, da je bilo odločno premalo volje in hotenja iti do konca.
Koliko je bilo celotno prizadevanje z vsemi ozadji in poprejšnjimi dogajanji rezultat trdega in discipliniranega miselnega dela, koliko je odsevalo razvit smisel in občutek za dojemanje pojavov v njihovem vzročno-posledičnem bistvu in celotrjosti, koliko je uspevalo probleme in vprašanja sporočati diferencirano in niansira-no — o vsem tem še najbrž ni čas, da bi sodili. Lahko kvečjemu ponudimo nekaj za dialog ali nemara polemiko zrelih izzivov, zavedajoč se možnih enostranosti in pretiravanj.
Kljub temu, da gre — širše gledano — za dovolj standarden vzorec ravnanja in obnašanja, je primer spornih gradbenih parcel za Šiftarjevim mlinom v Murski Soboti na resda skrajnosten, toda prepričljiv način razkril, da nam še dolgo ne bo uspelo premagati sebičnosti, odtujevanja in manilpu-liranja na vseh ravneh. Zelo resno nas svari in izziva, kako nujno je spoprijeti se s pojavom, imenovanim prevelika in-štitucionalizacija parcialnih interesov, ki spričo svoje togosti odpira tudi širok prostor za posredovanje politično-upravljal-skih sestavov. Prevladalo je spoznanje: kolikor manj je delegatska skupščina — kot oblika združevanja samoupravljanja in politične oblasti — uveljavljena v svoji vlogi referenčne točke samoupravnega izražanja in strnitve interesov, toliko bolj je izražena težnja, da se interesi politizirajo. Kot odlo-
BOJAN BOŽIC DRŽAVNI PRVAK
(MS) ter Matjašec, član RD Gornja Radgona je bil tretji (10.550), Miha Petek, član RD Gornja Radgona pa šesti (6.100).,
Osvojitev naslova državnega članskega prvaka v športnem ribolovu pomeni za 20—letnega Bojana Božiča, velik uspeh, čeprav je že doslej osvojil naslova mladinskega in članskega državnega prvaka v troboju. Prav zato je zelo hvaležen starešinam v
Šiftar državni mladinski prvak
V Postojni je Dilo državno atletsko prvenstvo za starejše mladince in mladinke, na katerem je sodelovalo okrog 280 atletov in atletinj iz 70 jugoslovanskih klubov. Tekmovanja se je udeležil Tudi Vito Šiftar, član AK Pomurje iz Murske Sobote in letošnji republiški članski prvak, v teku na 100 m s časom 10,92 je s prednostjo treh metrov zmagal in tako postal državni prvak med starejšimi mladinci.
čilen argument so se jim tokrat pridružili prost preudarek, upravna praksa in dobra vera, to »srečno sožitje troedine resnice«, ki ni dopuščalo kaj prida možnosti in odločanje delegatov.
Nedavna odstopna izjava preddsednice družbenopolitičnega zbora murskosoboške občinske skupščine je problematiko osvetlila še z drugih zornih kotov. Najprej, da ta zbor še ni v zadostni meri izkoriščen kot možnost, da bi bila delegatska skupščina bolj usposobljena za dialog z izvršnim svetom in upravnimi organi. Še več, delegati so se to pot prepričali, da jim družbenopolitični zbor ni bil — saj jim glede na razplet dogodkov niti ni mogel biti!? — v oporo in pomoč, da bi bili trdnejši in močnejši, ampak je, preprosto rečeno, obrnil plašč po vetru. Očitna razklanost med organi občinskih družbenopolitičnih organizacij, zlasti ZK in SZDL, pri opredeljevanju odgovornosti za nastale razmere, se je kot bumerang vrnila na zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine, ki je zato dobesedno izzvenelo kot razglašen orkester oziroma odprta scena, na kateri so vloge povsem zamešane in zamenjane. To pa je zelo nevarna težnja, ena tistih, ki zavirajo ustvarjalno navzočnost celotne samoupravne delegatske baze pri oblikovanju in uresničevanju skupščinskih odločitev.
Ribnici, ki so omogočili, da je lahko sodeloval na letošnjem državnem prvenstvu v športnem ribolovu in dosegel velik uspeh. Z uspešnim nastopom na državnem prvenstvu so vsi trije pomurski tekmovalci med kandidati za sodelovanje na svetovnem prvenstvu, ki bo septembra v Italiji. Čakata jih le še dva nastopa na izbirnem tekmovanju v Vukovarju 28. avgusta. F. Maučec
aktualno doma in po svetu
Šele vojski, ki je nastopila z oklopnimi vozili, je uspelo razgnati demonstrante. Povod za demonstracije v Portdawnu v severni Irski je bila proslava 295. obletnice zmage protestantskih sil nad katoliškimi v bitki ob reki Boyne. Protestanti so kot izziv, uprizorili demonstracije v katoliškem delu mesta. 28 policistov je bilo ranjenih.
(Ne)sporazumi
V zadnjih skupščinskih razpravah o načrtovanju razvoja je bilo dvajset delegatov iz Srbije proti načrtovanju v republiki Srbiji na temelju dogovora s pokrajinama, češ da bi se tako to izenačilo z načrtovanjem v federaciji. Razlog je menda v tem, da se znotraj te republike doslej niso mogli sporazumeti o skupnem načrtovanju, a plan republike mora obstajati, če naj je to načtovanje vključeno v načrtovanje vse dežele. Poleg tega obstaja nasprotovanje odločanju po koncenzusu, češ da je takšno odločanje samo izjemno rezervirano za najpomembnejša vprašanja vse dežele in ga ni potrebno prenašati navzdol.
Ti in podobni nesporazumi zvenijo kot prepričanje, da čas odločanja v imenu državljanov oziroma narodov še ni minil, oziroma da čas popolnega samoupravnega odločanja še vedno ni nastopil. Nemara pa je to le rezultat predolgotrajnega zgolj forum-skega odločanja v praksi in nedoslednega spoštovanja delegatskega sistema? Ljudem pač pride marsikaj podobnega na misel, pač v pomanjkanju znanja o vzrokih najrazličpejših nesporazumov, ki
PISMO IZ BEOGRADA
globus
Prihodnje leto 6 milijard
Zvezni izvršni svet je skupščini posredoval analizo o gospodarskih gibanjih v tem letu in hkrati napoved za razvoj naše države v letu 1986. Po teh napovedih, ki obsegajo tudi plačilo posojil, bo morala Jugoslavija prihodnje leto odplačati 3,9 milijarde dolarjev glavnice in okrog 2 milijardi dolarjev obresti.
2500 jih še iščejo
Američanom še vse do zdaj ni uspelo ugotoviti kaj je z usodo 2500 bivših ameriških vojakov v Vietnamu. Pogrešani ameriški vojaki in neutemeljena poročila o Američanih, zaprtih v vietnamskih zaporih še trinajst let po umiku ameriške vojske iz Vietnama. Vietnam je po letu 1975 vrnil posmrtne ostanke 76 ameriških vojakov. Sedaj kaže, da je Vietnam pripravljen nekoliko popustiti, saj je predlagal pogajanje na najvišji ravni.
Spričo tega bo treba po mnenju ZIS izvoziti približno za 13,2 milijarde dolarjev, s storitvami pa zaslužiti okrog 4,1 milijarde, kar pomeni, da bi moralo biti vsega deviznega dohodka z nakazili in obrestmi približno za 20,9 milijarde
dolarjev. To narekuje za prihodnje leto nominalno zvečanje izvoza blaga in storitev za 11,1 odstotka glede na predvideni izvoz v letošnjem letu in za 11,6 odstotka zvečanja izvoza na konvertibilno tržišče.
Naj bi bila »raca«
Papež Janez Pavel II. naj bi pisal komentarje za britanske in ameriške liste. »Opažanja Janeza Pavla II«, tako naj bi bili ti komentarji naslovljeni, vsebovali pa bi poglede papeža na aktualne dogodke v zvezi z mladino, družino in na aktualne mednarodne
dogodke.
V Vatikanu so to novico sprejeli s smehom in jo takoj tudi demantirali.
Sedaj, v tej pasji vročini, se pač tudi v časopisih pojavlja več tako imenovanih novinarskih rac, ki se jim z drugo besedo reče kar laž.
ŽETEV BO SLABŠA
Ni tako, kot so trdili nekateri še pred dobrimi tremi tedni; pšenice bo letos manj. Po oceni statistikov bodo naželi letos okoli 4,9 milijona ton, kar bo za okoli 600 tisoč ton manj kot lani^ovprečni letošnji pridelek je okoli 3,66 tone na hektar, to pa je za 180 kilogramov manj kot lani.
Čeprav bo letošnji pridelek povprečen, ga bo vseeno dovolj za domače potrebe, če bomo odkupili predvidenih 3,2 milijona ton.
Rekordne letine smo imeli leta 1974 in 1976, ko smo naželi 6,2 oziroma 5,9 milijona ton, odkupili pa precej manj kot 3 milijone ton.
imajo menda en sam skupni imenovalec: preveliko zaverovanost samo v pravice družbenopolitičnih skupnosti, da suvereno odločajo o dogajanjih znotraj »svojih« skupnosti, a ob pomanjkanju te iste zavzetosti za izpolnjevanje pravicam enakih dolžnosti, za enako skrb za skupne interese vseh v naši deželi?
O tem nam na najrazličnejše načine govorijo bolj ali manj poučeni o dogajanjih, Id se v zvezi s tem kažejo v pomanjkanju • enotnega tržišča, v tehnološki neenotnosti tako imenovanih velikih sistemov in na druge načine. Vse to je precej odmaknjeno navadnemu občanu in tako umno govorjeno, da nam prve predstave o resnosti zadev ne dajejo. Tako ostaja vtis, da gre za iskanje krivcev za takšno stanje, kar vodi v konfrontacijo na vseh ravneh odločanja, kakor so na primer spopadi v Beogradu med krajevnimi skupnostmi in občinami o ekoloških vprašanjih (varovanje človekovega okolja). V teh razpravah namreč često slišimo, naj odstopi ta ali oni predsednik občine, sicer da bodo protestno odstopili ti ali oni funkcionarji krajevnih skupnosti — kot da bi se samo s takšnim kadrovskim premikanjem lahko karkoli rešilo, pa brez temeljnih sprememb v odnosih v teh istih skupnostih.
Res je sicer, da so kadrovske spremembe potrebne povsod, kjer dosedanji funkcionarji ne delujejo kot je ustavno uzakonjeno, vendar to ne sme biti rezultat politikantskega tekmovanja, kdo bo koga spodrinil, da bi bil med občani bolj priljubljen, čeprav ne prinaša v življenje nič novega, nič drugačnega delovanja od tistega, ki je spodrinjen. Vsakdo se pač mora dokazovati z za vse koristnim delovanjem, če hočemo uspešno odpravljati vse nesporazume — od majhnih do največjih. Tako je namreč vsakdo lahko koristen sebi toliko kot drugim, sicer se vse spreminja v goli egoizem, v katerem vsakdo skrbi samo zase, pa skrit za velike besede o skupnih koristih, ki da jih ogrožajo samo vsi drugi, ne pa tudi on sam s svojim bolj ali manj nadrejenim delovanjem v imenu družbe.
Kako je s tem, lahko vidi vsak v svojem okolju, ko odmerja svojo vlogo pri uresničevanju samoupravljanja. Glede tega nimamo ravno rožnatih izkušenj, kot se vidi iz takšnih časnikov, kot je beograjska »Osmica«, ki je postala popularna prav zaradi prikazovanja teh najmanjših nesporazumov v delovnih organizacijah in občinah, kjer je toliko nepravilnosti pri upravljanju z družbenimi sredstvi, da se je uredništvo nekoč že ustrašilo, da njihov časnik postaja — pritožna knjiga.
-Za odpravljanje teh nesporazumov, ki se prečesto sprevračajo v preganjanje posameznikov, ki se upajo upreti raznim pritiskom in nasiljen, pa- je edino zdravilo — odkrito javno razpravljanje o vsem, kar je spornega, ker se na ta način sporazumevanje uveljavlja nasproti preganjanju; tako se odstranjajo ovire za boljše delo in gospodarjenje. Sporazumevanje in dogovarjanje je torej neizogibna pot k osvobajanju dela in uveljavljanju vseh svobod v družbi, ki je sicer še preveč obremenjena s starim — v glavah in obnašanju ljudi tudi na visokih funkcijah.
Da nam je pri tem velika ovira nizka materialna osnova samoupravljanja, je nemara tildi res, vendar je ta naša prevelika zadolženost in premajhna produktivnost hkrati tudi kazen za dosedanje prepočasno uresničevanje samoupravljanja. Takšna je pač dialektika, kar pomeni, da si samoupravljanje moramo izboriti s premagovanjem vseh ovir, ker je čakanje, da nam ga nekdo ponudi na krožniku, očitno iluzorno upanje.	Viktor Širecj
LONDON — Pred dnevi so našli obe skrinjici z indijskega potniškega letala boe-ang 747, ki je pred tedni strmoglavilo v Atlantik, nedaleč od irske obale. Tako bo dokončno ugotovljeno, ali je šlo za eksplozijo, ali za kakšno napako v letalu.
BUDIMPEŠTA - Začetek žetve na Madžarskem je pokazal, da bodo naželi okoli 7,4 milijona ton žitaric, kar bo blizu lanski rekordni žetvi — 54 stotov na hektar.
PEKING — V poplavah in drugih naravnih nesrečah je na Kitajskem v minulih treh mesecih umrlo 500, ranjenih pa je bilo več kot 3900 ljudi. Uničenih je bilo tudi milijon domovanj.
PARIZ — Letošnja trgatev na francoskem šampanjskem področju bo najslabša v zadnjih petdesetih letih. Kriva je ostra zima in vlažna pomlad. V nekaterih predelih trgatve sploh ne bo.
EGIPT — 160 kilometrov, zahodno od Aleksandrije bodo v kratkem začeli graditi prvo jedrsko elektrarno v Egiptu.
BAGDAD — V nekaj mesecih bo Irak razpisal licitacijo za graditev druge faze naftovoda čez Saudsko Arabijo, dolgega 970 kilometrov. Skupni stroški gradnje bodo znašali okoli 2 milijardi dolarjev.
ADIS ABEBA - Afriški dolg je presegel polovico celotne letne afriške proizvodnje — 170 milijard dolarjev. To so ugotovili na nedavni konferenci organizacije afriške enotnosti.
WASHINGTON -Predstavniki Libije, Irana in DLR Koreje so obsodili izjavo ameriškega predsednika Reagana, v kateri je rečeno, da so Iran, Kuba, Libija, DLR Koreja in Nikaragva »konfederacija terorističnih držav.« Reaganovo izjavo ocenjujejo kot nekakšen alibi za morebitne agresivne posege ZDA v teh državah.
DAKA — Zaradi velikih poplav v vzhodnem Bangladešu je že nekaj časa od sveta odrezanih okoli 20 tisoč prebivalacev. Reka Gumti je zvišala gladino za preko dva metra nad nevarno mejo.
globus
Cestni dinar do Pomurja ne seže
PREHUDO KRŠČENA VINA
Skupščina cestne skupnosti petih letih. Osnutek programa Slovenije je pred nedavnim predvideva do leta 1990 iz-obravnavala investicije v naše gradnjo predora Karavanke, cestno omrežje v prihodnjih kar bo stalo po predračunu
Dva predloga za nagrado
Norveška javnost se ogreva za predlog Ameriškega združenja pravnikov, da bi letošnjo Nobelovo nagrado za mir podelili nikaragovskemu*predsedniku Danielo Ortegi. »Dodelitev nagrade Ortegi bi zdramila vest človeštva, spreobrnila ameriško javnost in nemara prisilila ZDA, da se lotijo realnih sprememb, je o predlogu zapisal Arbeiderbladet.
24,8 milijarde dinarjev, gradnjo južne obvoznice v Ljubljani 5,6, odsek Šmarje Sap — Višnja Gora 3,5, tretjo etapo hitre ceste skozi Maribor 3,2 milijona dinarjev. Delegati so na skupščini zahtevali tudi nekaj denarja za investicijsko vzdrževanj^ regionalnih cest, ki smo jih v zadnjih letih močno zanemarili. Osnutek programa predvideva namreč le denar za vzdrževanje, nič pa za nove asfaltne prevleke. Na
Več milijonov steklenic vrhunsko označenih vin z avstrijskega Gradiščanskega (Burgenland) je bilo zastrupljeno s snovjo, ki jo poznamo kot »antifriz«. Škandal so razpihnili, v zahodnonemški javnosti, ki vino že vrača. Na Dunaju označujejo celotno zadevo kot gospodarsko katastrofo.
Zdravstvene in inšpekcijske službe so že aprila zaznale, kaj se dogaja z uvoženimi avstrijskimi vini, vendar so javnost o tem obvestile šele pred kratkim. Tudi avstrijske oblasti so že aprila zaplenile 44 tisoč hektolitrov vina.
Dietilen-glikol se uporablja
bo. To ustreza čedalje* večjemu povpraševanju po sladkih vinih v ZR Nemčiji. Antifriz povzroča pri pivcu driske, bruhanje, po-
nerju Tyrellu, ki je — kot trdi obtožnica — dolga leta ponarejal vina tako, da jih je s sladkorjem »poplemenitil« v razred pozne trgatve in izbranega grozdja.
Kot je slutiti iz odmevov v javnosti, ljubitelji vin v ZR Nemčiji zlepa ne bodo več segli po avstrijskih vinih. To pa utegne imeti resnično katastrofalne gospodarske posledice, saj je Avstrija doslej v ZR Nemčijo izvozila 75 odstotkov vina, namenjenega za izvoz.
BOB GELDOFF
DANIEL ORTEGA
NOVA METLA
Po nedavnem glasbenem špektaklu v Londonu in Philadelp-hiji, katerega pobudnik je bil glasbenik Bob Geldoff, dobiček prireditve v znesku 54 milijonov dolarjev pa je namenjen lačnim v Afriki, pa se je v britanskem parlamentu pojavil predlog, da naj bi letošnjo nagrado za mir podelili Geldoffu. Neki laburistični poslanec, ki je sprožil to pobudo, je dejal, da je Geldoff za lačne v Afriki »napravil več kot kdorkoli v zgodovini.«
Zadnji politični premiki v najvišjem partijskem vrhu so pripeljali tudi do prvih večjih kadrovskih sprememb med sovjetskimi ministri, ki so že dolgo tarča kritik, da se prepočasno odzivajo na kremeljske pobude. Konec preteklega tedna so tako zamenjali šefe kar dveh pomembnih resorjev (črne metalurgije in lahke industrije), drugim, ki jih je čez petdeset, pa postavili direktna vprašanja, kaj so do sedaj naredili za uveljavitev »nove ekonomske politike«, ki jo je napovedal Mihail Gorbačov pred dvema mesecema.
Kaže, da je prva zmaga novega partijskega voditelja dobljena, ne glede na to, da je bilo v preteklih dveh tednih slišati veliko opozoril o odporih in nasprotovanjih z različnih strani, in da je sedaj na vrsti kadrovska reorganizacija vlade in ministrstev, ki so po mnenju mnogih osrednja točka, okrog katere se bodo lomila kopja' upravnih sprememb in intenzivnejše proizvodnje. V Kremlju so namreč že pred časom dejdli, da je treba po eni strani,zmanjšati število ministrstev, po drugi strani pa kadrovsko obnoviti celotno upravno strukturo.
Predolgo in nestrpno
Seje republiške skupščine so predolge in slabše, ker so gradiva zanje preobsežna in slabo pripravljena, dnevni redi so prenatrpani, uvodne besede predolge. To je že lini ugotovil zbor združenega dela. Tudi delegati smo se nalezli malce čudnih manir. Nekonstruktivni smo, lokalno obarvani in včasih tudi neodgovorni: okrog štirinajste ure začnemo nekateri uhajati in še najbolj se mudi tistim, ki so doma najbliže skupščinskemu poslopju.
Vse to se dogaja, čeprav je vse v bistvu jasno: uvodničarji naj v skladu z 22. členom poslovnika o delu ZZD pred razpravo povedo le tisto, kar se je pomembnega zgodilo tik pred sejo oziroma po razposlanem gradivu, delegati pa naj pozabijo na načelnosti in naj bodo na ta račun bolj konkretni. Če bi bilo v slovenskem parlamentu več razprave in dialoga, potem bi bilo najbrž tudi vprašanje »begavčkov« rešljivo samo od sebe. In končno, kakršnakoli užaljenost bi bila čisto odveč, če bi predsedujoči komu zavoljo dolgoveznosti in ponavljanja znanih stvari vzel besedo — odveč zato, ker to možnost po poslovniku ima.	v
Po lanski razpravi so se stvari za kak mesec ali dva obrnile na bolje, potem pa so spet zašle v utečene kolesnice. Nekaj podobnega se utegne zgoditi tudi to pot. Dejali bi — ko bi se vsaj. Pred vrati je na primer šop deviznih zakonov, ker pa je dosedanja praksa namernega ostajanja za govorniškim odrom sprta z logiko, se kaj lahko zgodi, da bomo še čez leta obžalovali odločitve, ki so bile sprejete zaradi dolgoveznosti na eni in (morda) prevelike nestrpnosti na drugi strani, povzemamo po Delu.
STRAN 2
VESTNIK 18. JULIJA 1885
od tedna
MURSKA SOBOTA — Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL so člani obravnavali in sprejeli smernice za izdelavo srednjeročnega razvoja Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost za naslednje srednjeročno obdobje s pripombo, da je zaradi nizkih osebnih dohodkov zaposlenih in neurejenega sistema financiranja potrebno pripraviti podrobno poročilo o stanju, na osnovi katerega bodo potem tako predsedstvo kot ostale družbenopolitične organizacije skušale rešiti vprašanje nadaljne usode Vestnika in Nepujsaga ter radia slovenski in madžarski program.
MURSKA SOBOTA — Na zadnji seji skupščine območne vodne skupnosti Mura so kar nekaj točk dnevnega reda namenili nekaterim vsebinskim vprašanjem s področja izvajanja vodnogospodarske dejavnosti. V ospredju razprav je bilo predvsem pomanjkanje finančnih sredstev, zato vseh načrtovanih del tudi-ne bodo mogli izpeljati. Tudi na področju vodnega gospodarstva je republiška solidarnost iz leta v leto manjša, saj če se je še pred leti kar 70 odstotkov vseh del financiralo iz solidarnostno združenih sredstev, je ta delež zdaj padel že na manj kot polovico.
GORNJA RADGONA — Minuli teden so ustanovili občinsko počitniško zvezo. Na ustanovni konferenci so sprejeli pravila, program dela in finančni načrt. Izvolili so tudi organe zveze. Počitniška zveza naj bi pomagala predvsem mladim pri organizaciji dopustov in preživljanju prostega časa.
GORNJA RADGONA — Po ocenah je bila proizvodnja v Avto-radgoni v primerjavi s prvim polletjem lani večja kar za 94 odstotkov. Vendar to ne zadostuje kot pokazatelj uspešnega poslovanja. Na to v največji meri vplivajo porabljena sredstva, ki pa po ocenah niso majhna, in rasti ni moč določiti. Plan pa so presegli za 10,9 odstotka, tako da je bil letni plan dosežen 51-odstotno.
GORNJA RADGONA — V okviru jugoslovanske pomoči nerazvitim državam je Elrad v lanskem letu izdelal 5 pretvorniško-oddajni-ških sistemov. Plačilo je bilo klirinško. Po zelo dobro opravljenem poslu so naročili še 15 sistemov, ki bodo plačani v dolarjih. Tačas sta v izdelavi dva sistema z osmimi pretvorniki, ki jih bodo predali kupcu v avgustu. Po končanem poslu bodo sklenili pogodbe za nove sisteme. Vrednost posla znaša 52.000 dolarjev.
GORNJA RADGONA — Na republiškem tekmovanju kovinarjev za memorial Franca Leskoška-Luke so sodelovali tudi trije delavci iz Elrada. Vsi so dosegli solidne rezultate. Anton Dirbenk pa je bil tretji.
GORNJA RADGONA — V industrijski coni na Meleh je bila pred kratkim zgrajena nova pokrita avtobusna postaja. Za gradnjo so dali denar organizacije združenega dela, krajevna skupnost in samoupravna komunalna skupnost. Nova postaja je prilagojena tudi za ustavljanje členkarja.
do tedna
JANŽEV VRH
Nova asfaltna prevleka
Na cesti Janžev vrh — do križišča v Očeslavcih, na cesti Radgona—Spodnji Ivanjci—Maribor, je bilo vsako leto več lukenj, ki so jih cestarji s težavo zakrpali. Na mnogih mestih je skozi asfalt prebila ilovica in je bilo krpanje zato neuspešno. Prav zato so se cestni delavci lotili obnove tega dela cestišča. Obnova in položitev asfalta v dolžini 2,5 kilometra bo veljala 1,6 milijona dinarjev.	L. K.
noršinci
Postopoma, vendar zavzeto
Dokaj zavzeto so se v Noršincih pri Murski Soboti že pred mnogimi meseci lotili gradnje novega gasilskega doma, ki je zdaj končno pod streho. Opravili so 5.600 prostovoljnih delovnih ur, ob zbranem denarju pa so prispevali tudi precej gradbenega materiala. Garažo za novo vozilo bodo predali namenu že četrtega avgusta, ko bodo praznovali 60-letnico gasilskega društva, ostale prostore pa bodo dogradili v prvi polovici prihodnjega leta.	'is'
Zahteven, a še vedno skromen program
Na seji soboškega izvršnega sveta so se najprej seznanili z analizo izvajanja resolucije o uresničevanju srednjeročnega plana v letu 1985 oziroma z »majsko analizo«. Nato pa je bi-lo precej govora o‘osnutku sprememb samoupravnega sporazuma o štipendiranju, ki ga je izdelal odbor za dolgoročno načrtovanje kadrov, izobraževanja in štipendiranja pri Zvezi skupnosti za zaposlovanje SRS. Med drugim so se zavzeli, da štipendija ne sme presegati 55 odstotkov namesto 60 odstotkov, kot je navedeno v dokumentu, povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za prvo trimesečje tekočega leta. Po mnenju članov soboškega izvršnega sveta je treba dati večji poudarek regresiranju dijaških in študentskih domov. Zlasti naj bi zagotovili večjo zasedenost dijaških domov, da bi bilo učencev—vozačev čim manj. Vztrajajo pa tudi pri razlikah v štipendijah med tistimi, ki živijo izven kraja šolanja, in tistimi, ki stanujejo v kraju šolanja. Izvršni svet je sprejel sklep, po katerem bi vsa stališča iz organizacij združenega dela in delegatskih klopi posredovali skupnosti za zaposlovanje.
Precejšnja pozornost pa je bila namenjena tudi razpravi o načrtu programa tretjega občinskega samoprispevka za obdobje 1986—1990. Kot je znano, je bil prvi občinski samoprispevek v soboški občini sprejet za obdobje 1976—1980; namenjen pa je bil gradnji šolskih in zdravstvenih objektov. Z enakim namenom so občani sprejeli tudi drugi občinski samoprispevek v letih 1981 — 1985. Novi občinski samoprispevek pa bi veljal za srednjeročno obdobje 1986—1990. Zbrani denar bi porabili za gradnjo šolskih objektov in posodobitev (asfaltiranje) lokalnih cest. Člani soboškega izvršnega sveta so se seznanili z delovnim gradivom, ki ga je ob sodelovanju samoupravnih interesnih skupnosti za vzgojo in izobraževanje ter cestno dejavnost izdelala posebna komisija. Izvršni svet je sprejel omenjeno gradivo z obrazložitvijo, da je treba do izdelave predloga programa 3. občinskega samoprispevka v javni razpravi proučiti možnosti prelivanja sredstev, ki jih ie treba kar se da skrbno trošiti. Sele nato naj bi se v omenjenih sisih dogovorili za natančne vire zbranega denarja.
Soboški izvršni svet je ocenil, da je program zahteven, spričo
GORNJA RADGONA
Silosi velika pridobitev
V pekarni Mura v Gornji Radgoni, ki zaposluje 27 delavcev in deluje v okviru delovne organizacije Intes iz Maribora, so te dni začeli uporabljati dva silosa za moko. Doslej so moko skladiščili v vrečkah, kar je bilo sila zamudno in težko. V obeh silosih bodo lahko skladiščili 100 ton moke. Silosne naprave so grajene tako, da je moč postaviti še en silos za 50 ton moke, tega naj bi postavili s sredstvi sklada republiških rezerv.
Z zgraditvijo novih silosov so sprostili nekaj prostorov, ki jih bodo preuredili za delovne prostore. Povemo lahko, da so v pekarni Mura zelo varčni, Saj so pisarne uredili v garažah, jedilnica in garderoba pa so v podstrešnih prostorih.
Na sliki: pekarna Mura v Gornji Radgoni, v ozadju novi silosi.
Ludvik Kramberger
potreb pa še vedno premajhen. Zato vse do izdelave programa tretjega občinskega samoprispevka za obdobje 1986 — 1990 ne
smemo govoriti o prednostnem vrstnem redu gradnje objektov v šolstvu in cestni infrastrukturi.
Milan Jerše
DROBNO GOSPODARSTVO
| Posojila za obrtnike |
Visoke obresti za posojila na obratna in za osnovna sredstva Iso tudi v Pomurju povzročile, da je manjše zadolževanje oziroma  se je povpraševanje uskladilo z možnostmi denarnih zavodov, v I našem primeru Ljubljanske banke—Pomurske banke v Murski I Soboti.	"
Kako do posojila? V Pomurski banki so povedali, da posoji- lo za naložbe v obrt odobrijo na podlagi namenskega varčevanja I  ali po enkratnem vezanju dinarskih sredstev oziroma prodaje de-   viz. Na vrednost dinarskih sredstev odobrijo 250 odstotkov kredi- B ta, če pa interesent proda devize in veže njihovo dinarsko proti-
I vrednost, dobi 300 odstotkov posojila na ta znesek. Višina posoji-  la je torej odvisna od višine vezanih sredstev in ni kakih drugih B omejitev. Obrestna mera pa je odvisna od namena kredita. Obre-
Isti znašajo od 14 do 46 odstotkov, odplačilna doba pa je do 10- m let. V Pomurski banki so v prvem trimesečju tega leta odobrili 13 I posojil v skupni vrednosti 8 milijonov 331 tisoč dinarjev. Obrtni- I ki so jih porabili za opremo poslovnih prostorov, gradnjo poslov- * nih objektov, nakup strojev in prevoznega sredstva.
V Ljubljanski banki—Pomurski banki v Murski Soboti pa K I obrtniki lahko najemajo tudi posojilo za obratna sredstva, torej  B za tekoče poslovanje. Za ta posojila je precejšnje zanimanje, če- B prav je obrestna mera višja kot za kredite za naložbe oziroma os-Inovna sredstva. Za odobreni kredit za obratna sredstva je treba  plačati od 41 do 62 odstotkov obresti, odplačilna doba pa je do I 12 mesecev. Ugodno je, ker za ta kredit ni treba plačati pologa,  pač pa mora občan—obrtnik le poslovno sodelovati z banko. Le-rta v določenih (izjemnih) primerih izplača del kredita v gotovini. 
Š. SOBOČAN I
»Na podlagi 8. člena zakona o prometu z nepremičninami (Ur. list SRS, št. 19/76)
razpisuje
Občina Murska Sobota
v ponedeljek dne 5. avgusta 1985 ob 8,00 uri v prostorih sejne sobe pri jedilnici občine Murska Sobota
JAVNO DRAŽBO
za prodajo
I.	poslovnega prostora v Murski Soboti, Ul. Arhitekta Novaka 1, v izmeri 36,48 m! (bruto) za izklicno ceno din 602.821,50,
II.	poslovnega prostora v Murski Soboti, Titova 31, v izmeri 34,93 (netto) za izklicno ceno din 611.748,50.
Splošni pogoji dražbe so:
1.	Varščina znaša 62.000,00 din za vsak poslovni prostor'posebej in jo je treba plačati na žiro račun št. 51900-697-45015 SO Mur ska Sobota dopričetka dražbe.
2.	Plačilo izdražbene cene za posamezni poslovni prostor mora biti izvršeno v roku 15 dni od dražbe.
3.	Poslovna prostora sta zasedena.
Vse informacije lahko’dobite pri premoženjsko pravni službi občine Murska Sobota, soba št. 24/III.«
Poročilo o zadevi sprejetja manjšega odmika od zazidalnega načrta »Naselje
ob Ledavi« v Murski Soboti
Pregled omenjene zadeve sva opravila pri upravnem organu občine Murska Sobota 18.6. 1985 Niko Vladimirov, pomočnik predsednika Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora in Majda Fortun, samostojna svetovalka za pravne zadeve. Pri pregledu so bili tudi tov. Pongrac, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota, tov. Horvat, predsednik Občinskega komiteja za urejanje prostora, in tov. Ori, Predstavnik Zavoda za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota. Na podlagi predloženega materiala sva ugotovila naslednje:
Na obravnavanem spornem območju so bila izdana tri lokacijska dovoljenja, in sicer na podlagi manjšega odmika od zazidalnega načrta »Naselje obLe-davi« sprejetega na 119. seji Izvršnega sveta SO Murska Sobota, 18. 12. 1984. Zadevno območje se po ugotovitvah ne ureja z omenjenim zazidalnim načrtom, ampak z urbanističnim načrtom za mesto Murska Sobota (uradne objave pomurskih občin, št. [8/67) in dopolnitve v novembru 1971), po katerem je sporno območje označeno kot zelene povr-sme in na katerih gradnja stanovanjskih objektov ni možna. V zadevi je bilo tudi ugotovljeno, da srednjeročni družbeni plan občine Murska Sobota za obdobje 1981 -1985, ki je bil 13. 11. 1984 s sklepom občinske skupščine usklajen s 7. členom Zako-na o varstvu kmetijskih zemljišč Pred spreminjanjem namembno-stl (Ur- 1. SRS, št. 44/82), to ob-močje uvršča med zazidljive po-V^ine’ ^er Murska Sobota v skladu s 54. členom Zakona o prostora (Ur. I. SRS, št.
h n' sprejela Odloka o uskladitvi omenjenega urbanisti-nega načrta s sprejetim srednje
ročnim družbenim'planom občine oziroma so sporne površine v urbanističnem načrtu opredeljene drugače kot v srednjeročnem družbenem planu, velja, da je omenjeni urbanistični načrt v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine. To pa tudi pomeni, da se ga do omenjene uskladitve ne more uporabljati oziroma v danem primeru izdajati lokacijskih dovoljenj na njegovi podlagi.
V zvezi s Konkretno odločitvijo Izvršnega sveta SO Murska Sobota oziroma pristojnega občinskega upravnega organa je treba ugotoviti, da manjši odmik od prej navedenega zazidalnega načrta v obravnavanem primeru ne pride v poštev, saj spornega območja ta zazidalni načrt ne ureja, prav tako pa z manjšim odmikom od sprejetega zazidalnega načrta ni mogoče v smislu določb 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. 1. SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) širiti območja, ki ga konkretni urbanistični dokument ureja.
Posejali so velikana, vzklil pa je pritlikavec
Novica, da raste v občini Bačka Palanka na približno 550 hektarjih, posejanih s koruzo, namesto visokorodnega novosadskega hibrida SK-606, pridelanega v delovni organizaciji Seme, Sombor, .pritlikava koruza, ki je podobna pokovki, je povzročila v Somborju v teh dneh izredno stanje. Komite za družbeno samozaščito in samoupravna delavska kontrola sta pričela ukrepati, da bi ugotovila odgovornost. Delavski svet Semena je na izredni seji ugotovil, da je za pomešanje hibrida in neke druge zgodnje sorte kriva malomarnost. Napake ni odkrila niti kontrola, tako da je bilo seme v prodaji in je napaka vidna šele sedaj. Oškodovani pa so seveda predvsem kmetje, ki so posejali to seme.
Po mnenju prisotnih predstavnikov SO Murska Sobota je glede na »določene nedorečenosti in nepreciznosti določbe 3. odstavka 15. člena Zakona o urbanističnem planiranju«, ki se nanaša na to, kaj se ne šteje za manjše odmike od urbanističnega dokumenta, Izvršni svet SO Murska Sobota dovolil manjši odmik od zgoraj navedenega zazidalnega načrta v »dobri veri«, da je omenjeno določbo pravilno uporabil ter da je podobne zadeve tudi v preteklosti že urejal z omenjeno določbo o manjših odmikih.
Na podlagi tako ugotovljenega resničnega dejanskega stanja je treba zaključiti, da upravni organi SO Murska Sobota ne bi smeli izdati spornih lokacijskih dovoljenj, ker za to (v času odločitve) niso imeli zakonite osnove. Lahko pa tudi ugotovimo, da srednjeročni družbeni plan občine vključuje sporno območje v zazidljive površine, iz česar je možno zaključiti, da sedaj obstaja po določ
bah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, št. 18/84) možnost za izdajo lokacijskih dovoljenj na tem območju, vendar šele po sprejetju Odloka o usklajenosti urbanističnega načrta s srednjeročnim družbenim planom občine in po sprejetju ustreznega prostorskega izvedbenega akta.
DODATEK
k poročilu o zadevi sprejetja manjšega odmika od zazidalnega načrta »Naselje ob Ledavi« v Murski Soboti
24. 6. 1985 sta se na našem komiteju zglasila predstavnika SO Murska Sobota (tov Horvat, predsednik komiteja za urejanje prostora, in referentka za premoženjsko pravne zadeve pri SO) ter v zvezi z omenjeno zadevo posredovala dodatne podatke in pojasnila, ki jih na pregledu v Murski Soboti, 18. 6. 1985, prisotni predstavniki SO niso imeli.
SO Murska Sobota je 12. maja 1977 sprejela Odlok o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v mestu Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 12/77), s katerim so povzeli in dopolnili določbe odlokov o posameznih zazidalnih načrtih v mestu Murska Sobota — predvsem so natančneje definirali meje posameznih zazidalnih načrtov in povzeli določbe o režimu zazidave (določbe posameznih pravilnikov za izvajanje zazidalnih načrtov). Omenjeni odlok v 5. členu definira mejo zazidalnega načrta Na-elja ob Ledavi tako, da ta načrt »obsega območje med Lendavsko cesto na jugu, železniško, progo na vzhodu, opuščeno strugo Pucon-skega potoka na severu in potokom Ledava na zahodu« in nadalje, da Se »na tem območju dovoljuje gradnja prostostoječih in
dividualnih medetažnih, visoko-pritličnih ali pritličnih podkletenih stanovanjskih hiš«, iz česar izhaja, da so po citiranem odloku sporne površine v mejah tega zazidalnega načrta.
Ugotovljeno pa je bilo tudi, da se je s tem odlokom sicer razširil zazidalni načrt na sporne površine, vendar pa so vse grafične priloge (kakor tudi vse ostale sestavine) zazidalnega načrta Naselje ob Ledavi (sprejetega v decembru 1971 leta) ostale nespremenjene — torej lahko smatramo, da sporno območje tudi s tem odlokom ni bilo ustrezno urbanistično obdelano ter bi se tudi v tem primeru morala SO držati
Jugoslavija za Afriko
50101-678-51579
JUGOSLOVANSKI RDEČI KRIŽ JE DOSLEJ POSLAL ZA LAČNE V AFRIKI BLIZU 50 MILIJONOV DINAR-________________JEV________________
Iz Jugoslavije je letos odšlo osem pošiljk pomoči lačnim in bolnim Afrike. Rdeči križ Jugoslavije je poslal Etiopiji za 18,084.768 dinarjev hrane, Maliju za 2,127.467 dinarjev zdravil in Sudanu za 28.795.395 dinarjev hrane — skupno je v petih pošiljkah poslal za nekaj več kot 49 milijonov dinarjev.
Zveza sindikatov Jugoslavije je poslala svojo pomoč v treh pošiljkah v skupni vrednosti 34,903.327 dinarjev, in sicer hrano v Etiopijo, Tanzanijo in Mozambik.
Na žiro računu, ki ga je Republiški odbor Rdečega križa Slovenije odprl posebej za zbiranje denarne pomoči za Afriko (50101 —678 — 51579, Za pomoč Afriki), se je do konca junija zbralo skupno 26,608.976,50 dinarja prispevkov občanov in organizacij.
Med mednarodno rock akcijo za pomoč Afriki konec minulega tedna so na zaslonih slovenskih televizorjev izpisali tudi številko in naslov tega žiro računa, čeprav akcija za pomoč Afriki po Jugoslovanskem rdečem križu poteka ves čas in niso v teh dveh dneh niti pričakovali kakšnega izrednega odziva.
prvega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju in sprejeti omenjeno dopolnitev z vsebino, kot jo določa isti zakon v 8. členu.
Ker po izjavah prisotnih predstavnikov SO Murska Sobota v spornem primeru ni šlo za nezazidljive površine, hkrati pa so se tudi zavedali, da zazidalni načrt Naselje ob Ledavi oziroma odlok o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v mestu Murska Sobota ni popoln, so se odločili za postopek manjšega odmika od sprejetega zazidalnega načrta.
Niko Vladimirov Majda Fortun
VESTNIK 18. JULIJA 1985
STRAN 3
TEŽAVE V SOBOŠKI PANONIJI SE ŠE NAPREJ ZAOSTRUJEJO
Prodaja pada, zaloge rastejo, delavci na prisilne dopuste
Zaostrene razmere gospodarjenja vse bolj pritiskajoa tudi na pomursko združeno delo. Težave so še posebno izrazite v tistih organizacijah združenega dela, kjer so bili na spremenjene pogoje gospodarjenja premalo pripravljeni. Na težaven gospodarski položaj v največji meri vplivajo tako imenovani objektivni, zunanji vzroki, na katere delavci ne morejo učinkovito vplivati, zato je njihova nemoč še toliko večja. Položaj je sicer od področja do področja, pa tudi od ene organizacije združenega dela do druge različen, praksa pa potrjuje, da so razmere bolj kritične tam, kjer je delovno premalo intenzivna proizvodnja. To pa velja skoraj za celotno pomursko kovinskopredelovalno industrijo, ki se prav iz teh razlogov srečuje tudi z izgubami. K tem je v zadnjem času svoje prispevalo še zmanjšano povpraševanje po njihovih izdelkih, zaloge se kopičijo, ob pomanjkanju lastnih obratnih sredstev pa predstavljajo obresti za kredite že eno največjih postavk v stroških proizvodnje.
ŽE OB POLLETJU IZGUBA
V delovni organizaciji Panonija v Murski Soboti so uspevali obvladovati položaj in poslovati brez izgube vse do letošnjega leta, zdaj pa je postal položaj izredno resen in zaskrbljujoč tako za delovni kolektiv kot tudi za družbenopolitično skupnost. Že iz podatkov za prvo trimesečje je bilo moč razbrati, da je ta delovna organizacija poslovala na robu rentabilnosti, ob polletju pa se izgubi več ne morejo izogniti. Tozd Blisk bo sicer zaradi nekaj uspešno izvedenih del v zadnjem času polletje zaključil brez rdečih številk, medtem ko v tozdu Kmetijska mehanizacija napovedujejo izgubo v višini okrog 30 milijonov dinarjev. V delovni organizaciji pravijo, da takšna izguba še ne pomeni katastrofe za Panonijo, je pa znak, da je treba takoj resno in učinkovito ekonomsko ukrepati, da se razmere ne bi še poslabšale. Kljub vsemu pa se vsaj po sedanjih napovedih izgubi ne bo mogoče izogniti tudi ob koncu leta, vendar jo bodo skušali spraviti v okvire interne sanacije.
PRODAJA PADLA NA POLOVICO
Osnovni vzrok za nastale težave je v izredno zmanjšanem povpraševanju po izdelkih Panonije.
Kmetijski program predstavlja v tej temeljni organizaciji 87-od-stotni delež v skupni proizvodnji, v primerjavi z lanskim polletjem je letos prodaja v povprečju manjša za 40 odstotkov, pri nekaterih izdelkih pa tudi za 70 odstotkov.
Da je položaj takšen, so si v delovni organizaciji v veliki meri krivi tudi sami, saj so bili na zaostrene razmere na tržišču premalo pripravljeni. Časi, ko so kupci sami prihajali po blago, komercialisti pa so sprejemali le naročila, so minili. Danes je blago treba znati prodajati, potrebno je znati najti kupca in se zato seveda drugače organizirati. Čakati v teh razmerah le na grosiste, je najslabša rešitev in ne vodi k izboljšanju položaja. Žal pa je kriza povpraševanja prišla prehitro, zato se v Panoniji v kratkem času takšnim razmeram ne morejo prilagoditi. To še toliko manj, ker jim primanjkujejo ustrezno usposobljeni strokovni kadri, saj v kadre za prodajo takorekoč niso vlagali. Kljub vsemu pa so v zadnjem času nekaj premikov na tem področju le naredili, iščejo nove poti za prodajo blaga, samo v juniju pa so obdelali več kot 70 trgovin po Jugoslaviji, da bi ugotovili stanje zalog Panonijinih izdelkov na jugoslovanskem tržišču. hkrati pa tudi stanje zalog
konkurenčnih organizacij in prodajno politiko le-teh.
680 MILIJONOV V ZALOGAH
Posledica manjše prodaje so seveda zaloge, ki bi bile še znatno večje, če v Panoniji ne bi zmanjševali obsega proizvodnje. Slednje je sicer v nasprotju z ekonomskimi zakonitostmi, saj manjša proizvodnja pomeni dražjo proizvodnjo, višje cene in s tem še manjše povpraševanje po njihovih izdelkih, vendar v Panoniji pravijo, da se jim v tem trenutku bolj splača, če ne delajo, kot pa da delajo za zalogo.
Da predstavljajo zaloge izredno breme, potrjujejo tudi nekateri podatki. 1. januarja so skupne zaloge, preračunane na nove planske cene, znašale 620 milijonov dinarjev, povprečna vrednost zalog v prvem poletju je bila 680 milijonov dinarjev, v juniju pa se je že spustila na 650 milijonov dinarjev in ima tendenco padanja.
Tretjino vrednosti vseh zalog predstavljajo surovine in so torej največji problem zaloge gotovih izdelkov. Če ne bi imeli težav s pomanjkanjem lastnih obratnih sredstev, zaloge gotovih izdelkov niti ne bi bile preveč problematične, saj predstavljajo le 15-dne-vno proizvodnjo, ker pa se položaj na tržišču ne izboljšuje, napovedujejo, da bodo-zaloge predstavljale breme v kolektivu še vse do konca septembra. Kot že rečeno, pa je problem še v tem, ker zmanjšujejo proizvodnjo, tako fizično kot vrednostno, ta pa zato postaja dražja.
Da je proizvodnja draga in vpliva na negativni finančni rezultat, je vzrok tudi v pomanjkanju trajnih obratnih sredstev. Tozd Kmetijska mehanizacija v tem trenutku le 10 odstotkov pa iz kratkoročnih, za katere znaša obrestna mera zdaj že 74 odsto
tkov. Na račun tega je temeljna organizacija v prvem polletju plačala 200 milijonov dinarjev negativnih obresti, to pa je 60 odstotkov več, kot so izplačali za osebne dohodke zaposlenim.
PRISILNI DOPUSTI’
Obseg proizvodnje v Panoniji se zmanjšuje, produktivnost je v upadanju, ne kaže pa, da bi se položaj kaj kmalu izboljšal. Zasedenost proizvodnih zmogljivosti v obeh tozdih je nepopolna, pa tudi do konca leta napovedi niso najbolj spodbudne, Na osnovi doslej pridobljenega dela bo v tozdu Kmetijska mehanizacija v avgustu primanjkovalo delo za 130 delavcev, v septembru za 180 delavcev, v‘oktobru za 150, v novembru in decembru pa za povprečno 140 delavcev. Zato so vse sile usmerili v iskanje novih in dodatnih naročil tako na domačem ' kot tujem tržišču, v okviru sestavljene organizacije IMP pa iščejo tudi možnosti za prerazporeditev delavcev v druge temeljne organizacije, kamor so doslej že prerazporedili kakšnih 20 delavcev.
Nekoliko boljši je položaj v tozdu Blisk, kjer imajo pri montažni dejavnosti zmogljivosti zasedene do konca septembra, medtem ko je v proizvodnji zasedenost prav tako zaskrbljujoča.
Rešitev za Panonijo bi pomenil le preustroj proizvodnje, vendar ta ob pomanjkanju sredstev in kadrov tako hitro ni možen. Začasno bodo težave zaradi pomanjkanja dela ublažili nekateri dodatni programi, prve pa že uspešno uresničujejo. Tako so pridobili dodatno delo na Železarno Ravne, tako imenovani program za posebne namene, ki naj bi jim zagotovil letno 30 tisoč proizvodnih ur, od tega 8 tisoč ur že v letošnjem tretjem četrtletju. Pred podpisom pogodbe je še en
program za Železarno Ravne, za katero bodo iz njene surovine izdelovali posebna stikala, proizvodnja teh pa naj bi stekla v zadnjem letošnjem četrtletju. Nekaj dela so dobili tudi od Tovarne polnilne opreme Radenske, za katero delajo na svojih strojih, to pa prestavljajo mesečno okrog 2 tisoč proizvodnih ur. Nekaj mož-/hosti se kaže tudi pri tozdih IMP, in to predvsem pri strojni obdelavi in livarstvu, prve pa bi že v zelo kratkem času lahko realizirali za 40 tisoč proizvodnih ur.
SPODBUDNO PRI IZVOZU
Ob padcu prodaje na domačem tržišču so v Panoniji vse sile usmerili v iskanje možnosti izvoza. Izvoz pa je tudi edina svetla in spodbudna točka v njihovem poslovanju, saj je bil le-ta v prvem letošnjem polletju kar 4,6-krat večji kot v enakem lanskem obdobju, računajo pa, da bodo do konca leta izvozili šestkrat več izdelkov kot lani. Panonija bo tako postala največji izvoznik v sozdu IMP, vrednost izvoza do konca leta pa naj bi do
OSNOVNOŠOLSKI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD MURSKA SOBOTA
Trstenjakova 73
na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja objavlja dela in naloge
kuharja
za določen čas
na podružnični šoli v Krogu (nadomeščanje delavke)
Pogoj: KV kuhar in 1 leto delovnih izkušenj
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: OSNOVNOŠOLSKI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD MURSKA SOBOTA, Trstenjakova 73.
segla 450 milijonov dinarjev.
Panonija je v zadnjem času zlasti močno osvojila poljsko tržišče, za katero so pred kratkim podpisali pogodbo o izvozu 5 tisoč parkovnih kosilnic v vrednosti milijon dinarjev. Preko firme Pegorrarro so močno prisotni na italijanskem tržišču, kjer se ponujajo možnosti za izvoz v vrednosti 1 milijarde lir. Z nemško firmo Becker so se prav zdaj dogovorili za dodatna dela v vrednosti 660 tisoč mark, v Nemčiji pa so dodatno poiskali še firmo Korpel, s katero bodo sodelovali pri klasičnem izvozu svojega kmetijskega programa. V okviru maloobmejnega blagovnega prometa pa so podpisali tudi pogodbo z Madžarsko v vrednosti 30 tisoč dolarjev.
Kljub dobrim in obetajočim izvoznim rezultatom, pa ti ne dajejo takšnih dohodkovnih učinkov, ki bi ublažili težavne razmere zaradi domačega tržišča, prav tako pa ne morejo nadomestiti tudi več kot milijardnega izpada pri prodaji na domačem trgu.
Ludvik Kovač
Podpora inovativnim dejavnostim
Na seji skupščine raziskovalne skupnosti Gornja Radgona so delegati najprej obravnavali uresničitev finančnega načrta in programske usmeritve raziskovalne skupnosti v preteklem letu. V lanskem letu je raziskovalna skupnost zbrala 1,752.305 dinarjev. Sredstva so bila porabljena za dogovorjene raziskovalne naloge, ki jih je bilo 6, in za razdelitev nagrad in priznanj inovatorjem. Na seji skupščine so med drugim sklenili, da za lansko leto prejme priznanja 29, nagrade in priznanja pa 23 inovatorjev ozirbma skupin.
V letošnjem letu bo raziskovalna skupnost financirala 9 raziskovalnih nalog, vse so z agroživilskega in tehničnega področja. V ta namen bo skupnost namenila 1,720.000 dinarjev. Poleg tega bodo še naprej spremljali in materialno spodbujali inovativno dejavnost.
J. Votek
DELOZA Zagorje ob Savi
Tozd Konfekcija Velika Polana
Komisija za delovna razmerja
RAZPISUJE
za šolsko leto 1985/86
1	kadrovsko štipendijo za poklic
strojni mehanik,
IV. stopnja zahtevnosti strokovne izobrazbe.
Višina kadrovske štipendije je določena z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom.
Prijave naj kandidati vložijo do 31. 7. 1985 na gornji naslov na obrazcu DZS-SPN 1 s prilogami:
—	overjen prepis ali fotokopija zadnjega šolskega spričevala, — potrdilo o vpisu v šolo,
—	izjavo kandidata, da nima pogodbe za štipendiranje z drugo pravno osebo.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili do 20. 8. 1985.
rašica
tovarna pletenin ljubljana n. sol. o.
TOZD otroške pletenine BEL TINKA telefon: 345 361	BELTINCI
telex: 31-496 YU RAŠICA telegram: RAŠICA LJUBLJANA železniška postaja: VIŽMARJE (rejon 53)
Rašica
Tovarna pletenin Ljubljana n. sol. o., tozd Otroške pletenine Beltinka n. sol. o.
Beltinci, Štefana Kovača 3	*
objavlja javno dražbo osnovnih sredstev:
1.	Pralni stroj za kemično čiščenje INOX C 12, leto izdelave 1972, inv. št. 75-35-1, izklicna cena 350.000,00 din.
2.	Verižni stroj STANDARD — fin. 10, leto nakupa 1972, inv. št. 36.77, izklicna cena 12.000,00 din.
Dražba bo v soboto, 27. 7.1985, ob 10. uri na sedežu tozda Beltinka Beltinci, Štefana Kovača 3.
Dražbeni pogoji: osnovna sredstva bomo prqdali po načelu videno—kupljeno. Pred dražbo je treba položiti 10-odstotno varščino od izklicne cene. Prometni davek plača kupec. Osnovna sredstva morajo biti plačana v 8 dneh po dražbi, sicer varščina zapade.
Ogled osnovnih sredstev je mogoč 2 uri pred začetkom dražbe v Beltincih, v ulici Štefana Kovača 3.
sozd zcp, ljubljana, n. sub. o.
TOZD za vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota, o. sub. o.
cestno podjetje maribor n. sub. o.
62000 Maribor, Iztokova ul. 30
poštni predal: 107
Nitoh. c. (062) 37-161
Po sklepu DS CPM TOZD za WC Murska Sobota se objavlja
JAVNA DRAŽBA
naslednjih rabljenih osnovnih sredstev:
1.	TRAKTOR ZETOR tip 8045 CRYSTAL letnik 1979	inv. št. 11036	izklicna cena 6000.000,00
2.	AVTO INV 1600 R spec. P. K. letnik 1975	7562	70.000,00
3.	OSEBNO VOZILO VW 1300 J model 113021 letnik 1974	6840	60.000,00
4.	KOSILNICA ALPINA letnik 1974	6938	5.000,00
Dražba bo v petek, 26. 7. 1985, ob 10. uri na sedežu tozda za vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota, Lendavska c. 64, M. Sobota. Ogled osnovnih sredstev je možen dan pred dražbo na sedežu tozda. Interesenti morajo predhodno položiti 10-odstot-no varščino od izklicne cene. Davek plača kupec.
Osnovna sredstva prodamo po načelu »OGLEDANO—KUPLJENO«
Obrtno podjetje KOMUNA Beltinci objavlja po sklepu Komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge
treh
KV mizarjev
Pogoj: KV mizar ali priučen z večletno prakso
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s poskusnim delom 2 meseca.
Pisne prijave s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo do 25. 7. 1985 na upravo podjetja.
O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po poteku objavljenega roka.
ZGEP POMURSKI TISK TOZD KARTONAŽA
Murska Sobota, Lendavska 1
DELAVSKI SVET TOZD KARTONAŽA
Razpisuje
po določilih statuta in na podlagi sklepa področje dela
INDIVIDUALNEGA
POSLOVODNEGA
ORGANA -
direktorja tozda Kartonaža (reelekcija)
Prijavljeni morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še posebne pogoje:
— visoka strokovna izobrazba
—	3 leta prakse na vodilnih delovnih mestih
—	imeti morajo organizacijske sposobnosti in izkušnje pri utrjevanju samoupravljanja.
Imenovani bo združil dela in naloge za dobo štirih let.
Prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Tozd Kartonaža, M. Sobota, Lendavska 1, z oznako na pisemski ovojnici »za razpisno komisijo«. Prijavljeni bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri, izbira med prijavljenimi pa bo opravljena v roku 30 dni po preteku razpisa.
. sozd imos sgp konstruktor n. sol. o., maribor tozd opekarna dolga vas n. sol. o., lendava
IZREDNA PONUDBA
•	zajamčena kakovost
•	sezonski popust do 31. julija 1985
Cena brez davka
Modul 6/1	,	84,27 din 73,28 din
Polnilo 6/1	79,67 din	69,28 din
V. polnilo	99,28 din	86,34 din
• brezplačen prevoz do 30 km oddaljenega gradbišča • m2 stropa stane že od 1.461 dinarjev
Oglasite se osebno ali po telefonu 069/75 037
STRAN 4
VESTNI^ 18- JULIJA 1985
kulturna obzorja
GRADOVI V POMURJU
Grad Beltinci
Sredi obsežnega baročnega parka je graščina z okroglimi stolpi, brez posebnih arhitektonskih odlik, vendar značilen predstavnik zgod-njebaročnih, okoli pravokotnih notranjih dvorišč razvitih graščinskih stavb. Nekoč baročno zasnovan grajski park še vedno vsebuje nekaj eksotičnega drevja, med katerim je nekaj izrednih primerkov (gorski javor, visokoraščena magnolija, velikolistna katalpa, rdeči in močvirski hrast, koprivovec, visokorasli tulipanovec).
Graščina je bila v 13. stoletju najprej last rodbine Jure. Leta 1265 je pripadla lendavskim plemičem Hoholdom, ki so se nazi-vali tudi Banffyji. Leta 1644 se je graščina osamosvojila. Prvo poročilo o gradu vsebuje dnevnik rodbine Banffy iz leta 1532. Takrat je imelo glavno poslopje pravokotno obliko. Obdajalo ga je obzidje s štirimi stolpi, okrog katerega ie bil jarek, napolnjen z vodo iz Črnca.
Leta 1708 so graščino poškodovali Kruci. Ko je turška nevarnost minila, so obzidje odstranili. Zadnji lastnik srednjeveškega gradu je bila rodbina grofov Zi-chy.
1950. leta so v obnovljeni stavbi gradu odprli nižjo gimnazijo, ta je obstajala do leta 1957, od takrat je v njem domovala osnovna šola. Tako je grad služil šolskim namenom, vse do leta 1978, •n bil tudi primemo vzdrževan. Vsi prostori grajske stavbe so bili uporabni.
Po izselitvi osnovne šole je grajsko poslopje ostalo zapuščeno in s tem dostopno vsakomur. Grad, ki je skozi vihrava stoletja ohranil svojo stavbeno uporabnost, je v kratkem času postal neuporaben zaradi neodgovornih dejanj — odnašanja vseh vgrajenih materialov (okenski okvirji in krila, vrata, parketi itd.).
Čuden dvoriščen prizidek na fotografiji beltinskemu gradu go-‘ovo ni okras, sicer pa od takrat, ko so ga zapustili šolarji in učitelji, nezadržno propada in čaka boljših časov. Foto: Š. Celec
Zakon o varovanju naravne in kulturne dediščine nalaga, da so nosilci varovanja naravne in kulturne dediščine delovni ljudje in občani.
Žal so »nekateri« s svojim ne-Preniifljenim ravnanjem naredili V®1 iko materialno škodo. Zob časa je načel tudi zunanjost grajske stavbe in ostrešja.
Zavod za spomeniško varstvo Maribor je leta 1981 izdelal idej-ni Projekt izrabe grajskih prosto-rov za potrebe kulturnega doma * namenom, da se grad ohrani kot kulturni spomenik. Zavod je tudi nakazal možnost pridobitve novih površin (večnamenske dvorane) — možno kot samostojno zgradbo, vključeno v grajski kompleks in okolje. Ostalo je pri 'dejnem projektu.
, Krivično.bi bilo, če bi za tak-sen odnos do naravne in kulturne dediščine v tem primeru krivi
li samo krajevno skupnost Beltinci, saj je to problem splošnega odnosa do naravnih in kulturnih dobrin, ki je vse prej kot primeren. Zato nas na tem področju čaka težko delo, in to:
1.	Razsvetljevanje ljudi in primernejši odnos do naravne in kulturne dediščine,
2.	določanje namembnosti oziroma uporabnosti gradov,
3.	zagotavljanje denarnih sredstev za ponovno oživitev gradov.
Krajevna skupnost Beltinci se je glede na svoje zmožnosti lotila delne obnove grajske stavbe, in to tako, da je pritlične prostore začasno odstopila za skladiščne prostore Potrošniku, tozda Preskrba in DO Rašica, tozd Beltin-ka.
Krajevni skupnosti Beltinci primanjkuje določenih obrtnih storitev in so se zato odločili, da prostore gradu, ki so na razpolago, ponudijo obrtnikom.
Zavod za spomeniško varstvo Maribor je v sodelovanju š Kulturno skupnostjo Murska Sobota začel s prekritjem ostrešja, da se na ta način prepreči propadanje.
Na podlagi kratkih navedb se vsiljuje vprašanje: kaj bo z beltinskim gradom in parkom v prihodnje? V naslednjem srednjeročnem obdobju 1986—1990 je v predlogu SaS o temeljih plana Kulturne skupnosti Slovenije zapisano, da bo Kulturna skupnost
Slovenije sodelovala s petdesetodstotnim deležem pri zagotavljanju denarja za obnovo grajske stavbe in grajskega parka v Beltincih. Upajmo, da bo ta predlog SaS o temeljih plana za obdobje 1986—1990 Kulturna skupnost Slovenije v kratkem sprejela. Drugi del sredstev bo potrebno poiskati v krajevni skupnosti in Kulturni skupnosti Murska Sobota.
Dosedanji, ne ravno najboljši odnos do naravne in kulturne dediščine je potrebno takoj spremeniti in ne dovoliti nadaljnjega uničevanja kulturnih dobrin naših prednikov. Pravilen odnos do naravne in kulturne dediščine je dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov in ne samo funkcionarjev v krajevni skupnosti, družbenopolitičnih .organizacijah ali poklicnih kulturnih ustanovah.
Dane KATALINIČ
ŠTEFAN GALIC: VIOLINA - 283 — 44, barvni lesorez, 1983
PREJELI SMO
SLOVENŠČINA
V JAVNOSTI
Želel bi opozoriti o zelo neodgovornem odnosu do maternega jezika nekaterih organizatorjev javnih prireditev.
V soboto, 6. julija, je bila v zdravilišču Moravske Toplice organizirana »Moravska noč«. To je tradicionalna zabavno-kultur-na prireditev na prostem z dobro jedačo in pijačo. Vendar se poleg vsega dobronamernega in pozitivnega na tej prireditvi pojavlja tudi (in to ne prvivč) že omenjen malomaren odnos do slovenskega jezika. Namreč, v sklopu an-samabla Ivice Šerfezija je bil tudi napovedovalec, ki je v odmorih »zabaval« prisotne v srbohrvaškem jeziku. Nimam nič proti hrvaščini in Hrvatom, pravico pa imam, da na javni prireditvi v domačem kraju poslušam domačo govorico — slovenščino. Na žalost imajo organizatorji prepor gosto pred očmi le finančno plat prireditve in ob tem pozabljajo na svoj jezik.
Že tako smo v vsakdanjem življenju preveč pod »vplivom« drugih jezikovnih skupin, v javnosti pa bi človek pričakoval več posluha za materin jezik, predvsem od organizatorjev raznih prireditev v družbenem sektorju. Tako ni čudno, če enako prakso povzamejo po raznih privatnih veselicah. Po vseh takih in podobnih spodrsljajih je iluzorno pričakovati, da bo slovenščino rešila uporaba v šolah ali na primer Jezikovno razsodišče v Ljubljani. Stanko Gerič
ZA LITERATE
Zveza kulturnih organizacij in Zveza sindikatov Slovenije s soorganizatorji razpisujeta natečaj za udeležbo na VII. srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji. Srečanje bo oktobra v Mariboru, pogoji pa so naslednji: Sodelujejo lahko,le avtorji, ki razen v samozaložbi še niso izdali knjige, in to š proznimi ali dramskimi deli (do 10
strani) ter pesmimi (do 6) v vseh jezikih narodov in narodnosti Jugoslavije (razen slovenskega). Dela morajo biti napisana s pisalnim strojem in v treh izvodih ter poslana pod šifro. Hkrati z literarnimi prispevki morajo v posebni-zaprti kuverti posredovani še ime in priimek, naslov, datum in kraj rojstva, izobrazba, poklic, narodnost, delovna organizacija ali šola. Literarna dela je potrebno poslati do 1. avgusta na naslov (ZKO, Ljubljana, Kidričeva 7), tričlanska žirija pa bo izbrala najboljša za predstavitev na literarnem večeru in v posebni publikaciji.
Lendavski slikar se predstavlja Akademski slikar Štefan Galič, sicer grafik specialist, doma iz Lendave, je lani sodeloval na 10. mednarodnem bienalu grafike v Krakowu (Jugoslavijo je ob tej priliki zastopalo deset likovnih umetnikov). Letos pa je ponovno potrditev svojega umetniškega dela doživel s povabiiom^za sodelovanje na 16. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani, kjer zastopa Jugoslavijo 57 umetnikov. Med njimi je z dvema grafikama predstavljen tudi pomurski umetnik, ki izhaja iz lendavske likovne tradicije, bb
O POMURSKI
KINEMATOGRAFIJI
Minuli petek se je sestal programski svet za kinematografsko dejavnost kina Park in poleg osrednje točke dnevnega reda — priprave za festival domačega filma v Pulju, ki bo od 20. do 27. julija letos, obravnaval še nekatere aktualne zadeve s tega področja.
Že nekaj let je jeseni v pomurskih kinematografih izbor najnovejših filmov s festivala v Pulju. Tudi letos bodo v oktobru ljubitelji domačega filma lahko videli na filmskih platnih dokaj pester izbor domačih filmov, ki bo letos pod naslovom Dnevi domačega filma — izbor Pulj 85. Izbor bo pripravljen na podlagi ogleda filma, ocene publike in ocene žirije. Z upoštevanjem vseh teh treh kriterijev bomo dobili v naše kraje gotovo izredno dober izbor jugoslovanskih filmov.
O filmskem programu so prisotni soglašali, da bo še naprej takšna usmeritev, kot je bil dogovor na programskem svetu s prejšnjih sej, seveda, če bo mogoče dobiti ustrezne filme in roke pri distribucijah. Vse bolj se opaža, da ljudi na našem območju zadnje čase zanimajo vse bolj fantastični in pustolovski filmi, medtem ko ogled erotičnih filmov upada.
Še vedno pa ni med občinstvom zanimanja za res dobre in kakovostne filme. Ob takih filmih je dvorana dobesedno prazna, tako da celotni izkupiček ne pokrije niti zneska obrabnine za film, kje pa so potem še ostali stroški. Da pa bi prej ljudi ustrezno informirali o dobrem filmu, je težko, kajti v ocenjevanje filmov se je težko spuščati, prej bi si ga bilo potrebno ogledati (kar v naših razmerah spet ni mogoče) in nato napisati spremno besedilo, kar pa zahteva čas, to v danih razmerah spet ni mogoče.
Naslednje leto bi bilo prav, da bi se povezali z mladinskimi delovnimi brigadami in tudi za njih predvajali ustrezne filme. Več stika bo potrebno najti s šolami, posebno pri ogledih predstav in pri sodelovanju ob še tako minimalnih urah filmske vzgoje. Nedavni seminar za filmsko vzgojo v Ljubljani je pokazal, da po šolah dejansko pri tem predmetu samo izobražujejo, in to tako, da narekujejo nekaj o zgodovini filma, nekaj o filmih, nato o domačih filmih in igralcih, in s tem je tudi konec. Želja pa je ravno v vzgajanju in to takšnem, da bi učenec vsaj do neke mere znal razločevati estetske, tehnične, tekstne, idejne in druge prvine ob ogledu filma. Seveda je to do neke mere ovira, ker še niso povsem udomačeni video rekorderji, ki so za filmsko vzgojo kot nalašč najbolj ustrezni, saj se lahko posneti film prekine, se o njem pogovarja, se nato ponovi ali nadaljuje.
Skrajni čas je, da se začne z resno filmsko vzgojo in da film ne bo samo zabavno, ampak tudi vzgojno sredstvo. Sociologi namreč ugotavljajo, da je film eden najmočnejših preoblikovalcev človeka in njegove osebnosti, tako v zunanjosti kot notranjosti.
Z druge strani pa se izvajalci na tržišču srečujejo z dobesedno trgovino. Distributerji so prisiljeni kupovati tudi slabe filme že iz finančnih vidikov. Te slabe filme potem do neke mere kar vsiljujejo tudi izvajalcem ob dobrih filmih, izvajalci pa so nato na prepihu med hotenji kulture, politike in etike, na drugi strani pa dejanskih uporabnikov. Uskladiti vse to pa je zelo težko ob številčno tako majhni izbiri filmov in finančnimi možnostmi, na drugi strani pa s hotenji dejanskih uporabnikov.
Na koncu so bili prisotni seznanjeni še z nekaj statističnimi podatki. V prvem polletju letos je bilo v soboškem Kinu predvajanih 99 filmov, od tega 5 domačih in 5 šolskih. Predstav je bilo vsega 353, vseh obiskovalcev 54.038. Zelo velik obisk je beležil film Veselo gostovanje, ki si ga je ogledalo 2.946 obiskovalcev. Največ je bilo ameriških filmov (38), sledijo italijanski (14), zahodnonemški (13), francoski (12) itd.
Pričakovati je, da se bodo vroči poletni meseci, večerno delo na vrtu, počitnice in ostalo poznalo pri obisku v soboškem kinu, kar je pač značilno za vsa manjša mesta pri nas v tem obdobju.
Na otvoritvi knjižnice v Križevcih pri Ljutomeru, ki je pomembna pridobitev za ta kraj s kulturno tradicijo v ljutomerski občini, so se zbrali tako mladi kot priletnejši bralci. Med njimi je na sliki knjižničarka Ina We-ixl. posnetek pa priča o urejeni notranjščini prostora, med tem ko bi za zunanjščino težko rekli kaj podobnega. V novi knjižnici je 2000 knjižnih enot.
hb
Foto: M. Tivadar
Kulturni koledar
Razstave
MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled 7. jugoslovanski bienale male plastike. Razstava je ob delavnikih odprta od 8. do 13. in od 17. do 19. ure; v soboto od 8. do 12. ure in v nedeljo od 9. do 12. ure.
LENDAVA - V Galeriji Lendava so razstavljene intarzije Janeza Bošnaka, skulpture iz železa Bogomila Kotnjeka in keramike Jožefa Totha.
JANEZ BOŠNAK
BOGOMIL KOTNJEK
JOŽE TOTH
LJUTOMER - V Galeriji Ante Trtenjak so na ogled likovna dela iz stalne zbirke omenjene galerije. •
RADENCI - V Razstavnem salonu hotela Radin razstavlja.svoja dela akademski slikar Franc Mesarič iz Murske Sobote.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so - Sheldon: KRVNA ZVEZA (Založba Obzorje), K. Leskovec: MOJ ARO (Mladinska knjiga) in P. Simon Ašič: POMOČ DOMAČE LEKARNE (Mohorjeva družba Celje).
vestnik 1 a. julija i sas
STRAN 5
Intervju
TISKOVNA KONFERENCA V GORENJU ELRAD
Po novem nižja in višja »električna« sezona
Za razvoj več kot le 6 odstotkov dohodka
Ker so se v zadnjem času pojavila številna vprašanja odjemalcev električne energije, pa naj gre za problematiko stikalnih ur, višje in nižje cene, prednost enotarifnega in dvotarifnega merjenja, porabe električne energije ali za plačevanje po položnicah, smo se odločili, da poiščemo konkretne odgovore. Pri tem nam je pomagal tovariš Boris Kukanja, vodja prodajno-prevzemne službe tozda Elektro Murska Sobota.
Očitno postaja problem stikalnih ur vse večji?
»Na območju Elektra Murska Sobota je bilo v letu 1984 26464 odjemalcev, od katerih jih je 7011 imelo stikalne ure. Pri tem je treba vedeti, da imajo stikalne ure samo dvotarifni števci. Z Uradnim listom št. 7, izdanim 6. marca 1985, smo začeli nastavljati stikalne ure po 11. členu tarifnega sistema. Tarifni sistem, ki velja od 1. aprila 1985, upošteva čas merjenja cenejšega toka (nočni tok) glede na povprečni dnevni diagram obremenitve elektroenergetskega sistema SRS. To je čas cenejše tarife od 13. do 16. ure in od 22. do 7. ure zjutraj. Ure so nastavljene vedno po srednjevropskem času in se ne prestavljajo ob prehodu na poletno merjenje časa. Stikalne ure morajo biti premaknjene do 31. marca 1986, kar monterji delajo.
— Kako pa je z različnimi cenami elektrike v dveh sezonah? Kot kaže, je med odjemalci električne energije prav tu največ nejasnosti !
»Elektrika je dražja januarja, februarja, marca, oktobra, novembra in decembra, druge mesece pa je cenejša. Po tarifnih postavkah se obračunava elektri-* čna energija, dobavljena od prvega odbirka merilnih naprav v začetku posamezne sezone. Odnos med cenami v dražji in cenejši sezoni je 1,5:1, kar pomeni, da gre za 50 odstotkov višjo ceno.«
— Kakšne pa so prednosti enotarifnega in dvotarifnega merjenja?
»Po tarifnem sistemu za prodajo električne energije, ki velja od 1. aprila 1985, je cena za del energije pri uporabnikih za gospodinjski odjem pri enotarif-nem metjenju za 20 odstotkov nižja od cene dražje tarife pri dvotarifnem metjenju. Zaradi tega so gospodinjstva z enotarif-nim merjenjem pri veljavnem cenovnem razmerju VT:MT (2:1) v ugodnejšem položaju, če je količina porabljene električne energije med nižjo tarifo manjša kot 40 odstotkov od celotne porabljene električne energije. Ce je količina porabljene električne
energije med nižjo tarifo večja kot 40 odstotkov, pa je ugodnejše dvotarifno merjenje.«
— Zanimivo bi bilo zvedeti o povprečni porabi električne energije naših odjemalcev?
BORIS KUKANJA - Vodja prodajno-prevzemne službe tozda Elektro Murska Sobota.
»V SR Sloveniji je znašala povprečna mesečna poraba elektrike pri enotarifnem merjenju 138 kilovatnih ur, kar je enako kot leta 1983, pri dvotarifnem merjenju pa 308 kilovatnih ur. V povprečju je za leto 1984 to bilo 238 KWh. Na območju Elektra Murska Sobota pa je znašala povprečna poraba 215 KWh. Povprečna cena kilovatne ure v preteklem letu je bilo 499,13 din, kar velja seveda za gospodinjstva. V štirih mesecih letos pa se je ta cena povzpela na 627,95 din. V obe povprečni ceni je prišteta obračunska moč varovalke. Povejmo še to, da smo na področju Elektra Murska Sobota v letu 1983 prevzeli 139 milijonov 672 tisoč 722 KWh, leta 1984 .pa 146 milijonov 22 tisoč 174 KWh, kar znaša 4,5-odstotno povečanje. Prodali pa smo 126 milijonov 112 tisoč 376 KWh električne energije v letu 1983 oziroma 134 milijonov 333 tisoč 215 KWh v letu 1984, kar pomeni 6,5-od-stotno povečanje.«
— Kako pa je s plačilom električne energije mesečno? Zakaj ne bi odjemalci plačevali enomesečno?
»Električno energijo plačujejo gospodinjstva s položnico ali
prek tekočega računa. Letno dobi odjemalec 5 položnic, oziroma mu banka (odjemalcu, ki ima tekoči račun) vsakega 18. v mesecu odtegne od osebnega dohodka mesečni obrok za plačilo električne nergije. Glede na enotni program v SRS ni možno, da bi odjemalec dobival 12 položnic. Odjemalcem s tekočim računom pa avtomatično plačuje električno energijo banka. Če kljub temu plačujejo s položnico in bi radi plačevali prek banke mesečno, morajo v banki pokazati položnico zd plačilo električne energije. Tam izračunajo polovico obroka in ga evidentirajo. Tako vsakega 18. v mesecu odbijejo znesek od osebnega dohodka za plačilo električne energije. Pri mesečnem plačilu je pomembno, da odjemalec na položnicah izpiše osnovne podatke, obvezno pa številko odjemnega mesta, katere prepiše iz novih dobljenih položnic. Roki zapadlosti so 10., 15. in 20. v mesecu, čas plačila je omejen na dva meseca. Če v tem času ne plača električne energije, mu ERC v 14 dneh izpiše opozorilo oziroma nalog za ustavitev dobave električne energije po 15. dnevih od opozorila.«
— In za konec še nekaj o izračunu položnic?
»S 1. aprilom 1985 smo prešli na cenejšo sezono, v kateri je cena KWh za 50 odstotkov nižja od cene v dražji sezoni, torej od 1. oktobra. Sedanji izračuni položnic temeljijo na izračunu količine električne energije za 6 mesecev po cenejši sezoni in 6 mesecev po dražji sezoni, kar se pomnoži s ceno KWh v tistem obdobju. Nato se prištejejo obračunske moči varovalk in vsota deli s 5, ker je pet položnic. Od 1. oktobra letos pa naj bi plačevali odjemalci električno energijo posebej v cenejši in posebej v dražji sezoni. Tako bi za vsako sezono dobili 3 položnice. Dodatne položnice, o katerih j? bilo veliko govora, bi po novem odpadle. Zaradi podražitve električne energije 1. januarja 1985 so izračunani za vse tiste odjemalce, pri katerih je podražitev večja kot 4000 dinarjev, sorazmerni deleži podražitve od spremembe tarifne postavke do meseca obračuna. Po-novem predlogu naj bi se dodatna položnica obračunaš vala v enem izmed treh obrokov cenejše oziroma dražje sezone.«
Milan Jerše
Tiskovna konferenca, ki so jo pred nedavnim sklicali v Gorenju Elrad ob praznovanju 30-letnice, je imela namen seznaniti novinarje z razvojem te delovne organizacije in pripravami na naslednje srednjeročno in dolgoročno obdobje.
Razvoj delovne organizacije smo že podrobneje predstavili, zato je prav, da tokrat namenimo več pozornosti postopnemu preustroju proizvodnje, na katerega se pripravljajo v naslednjem obdobju. V Elradu bodo osrednjo pozornost namenili proizvodnji avdio in video opreme. Izdelovali bodo antene s priborom, koaksialne kable in sisteme za individualni sprejem satelitske'* televizije. Usmerili se bodo tudi v izdelovanje tehnološke opreme, ki naj bi bjla dopolnilni program, poslovne opreme, pri tem imajo v mislih elemente in sisteme za brezžične računalniške povezave, in sestavnih delov za
KOMUNA BELTINCI
Prizadevanja za boljše gospodarjenje
Komuna Beltinci z delovnimi enotami Mizarstvo, Keramičar-stvo, Mlin in Skupne službe, ki zaposluje blizu 80 delavcev, se v zadnjem obdobju, tako kot sorodne delovne organizacije, zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in zmanjševanja naložb, srečuje z nekaterimi težavami, ki vplivajo na rezultate gospodarjenja. Poleg objektivnih težav pa. so tudi subjektivne težave, kot so pomanjkanje ustreznih kadrov in služb ter nezadostna organiziranost razpoložljivih kadrov. Zato so se v zadnjem obdobju v delovni organizaciji tudi trudili na samoupravnem področju. Po večletnem upadanju dohodka, akumulacije in realnih osebnih dohodkov je Komuna vseeno lanskoletno poslovanje sklenila pozitivno. Zaradi zmanjšanja proizvodnje pa so prvo četrtletje sklenili z izgubo. Izpad realizacije in dohodka zaradi nevzdržnih zimskih razmerje bil najbolj očiten v delovni enoti Keramičar-stvo. Težave so tudi zaradi pridobivanja del glavnih izvajalcev, kjer Komuna sodeluje kot kooperant, ter naglo naraščanje cen materialom tudi za 100 odsto
zabavno elektroniko in belo tehniko.
To so programske celote, kjer se lahko pojavijo kot nosilec proizvodnje. Sedaj so v obdobju ocenjevanja tržnih možnosti. Poleg tega pa pomeni taka proizvodna usmeritev razvojno intenzivnost in proizvodno zahtevnost programov. Po vsestranski proučitvi bodo pripravili prednostne programe, kar bo moralo zagotavljati stabilnost v delovni organizaciji.
Delovna organizacija se je doslej razvijala izključno na temeljih lastnega razvoja in lastnega znanja. Usmeritev je poleg tega bila v povečanju fizičnega obsega proizvodnje, saj je trenutno zaposlenih 1300 delavcev, od tega 700 nekvalificiranih. Površine za delo pa obsegajo 26.000 kvadratnih metrov. Za razvoj v tem trenutku skrbi 80 strokovnjakov, ki delajo na razvojnem in projektivnem področju. Za razvoj pa na
tkov. Zaradi sklenjenih pogodb za leto dni naprej pa teh podražitev ni mogoče v celoti uveljaviti. Kljub vsem težavam pa po besedah direktorja Maksimiljana Gyereka pričakujejo, da bodo prvo polletje, kakor tudi poslovno leto, zaključili brez izgube z minimalno akumulacijo. Zato si morajo zagotoviti delo ter ga kakovostno in s čim manjšimi stroški opraviti. Stanje v posameznih delovnih enotah pa je zelo različno. Tako imajo v delovni enoti Mizarstvo do konca leta vse zmogljivosti zasedene. Prav tako bodo zasedene zmogljivosti v mlinu, kjer uslužnostno meljejo predvsem za zasebni sektor, medtem ko tačas še nimajo zagotovljenih del do konca poslovnega leta. V Komuni že več let tudi zaostajajo z osebnimi dohodki za povprečjem v občini, na kar so vplivali predvsem resolucija, ki predvideva zaostajanje osebnih dohodkov za dohodkom, rezultati poslovanja in pa razmere na tržišču. Zato so se tudi lotili nove sistematizacije delovnih mest ih spreminjanja pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ker je prejšnji že zastarel. S tem želi
menjajo le 6 odstotkov dohodka delovne organizacije. Toda glede na tehnološko zahtevnost in intenzivnost usmeritve delovne organizacije bo potrebno določeno prestrukturiranje tudi znotraj delovne organizacije — med delovno silo. V panogi, v kateri je Elrad, danes nekvalificirana delovna sila ne ustvarja zadostne akumulacije, ki bi jo bilo mogoče usmerjati v razvoj. V tej panogi pa vse bolj prevladuje znanje, ki je osnovno merilo za vlaganje v leto. Ce hoče Elrad iti v korak z razvitimi, kar mu je do sedaj uspevalo, bo moral oziroma več vlagati v lastne kadre. Ustrezne razvojne rešitve in vlaganja pa bo potrebno iskati tudi znotraj sozda, kajti sami so verjetno premajhni, da bi na tem področju zmogli dohajati razvite. Kot kaže, se je tudi položaj znotraj sozda spremenil, saj so organizacije mnogo bolj povezane kot so bile prej.
Janez Votek
jo doseči boljše nagrajevanje po delu in kakovosti dela.' Z novim načinom nagrajevanja, ki so ga začeli uveljavljati s prvim aprilom letos, so maso osebnih dohodkov povečali za 35 odstotkov, s prvim majem pa še vrednost točke za L1 odstotkov. Tako je v Komuni znašal osebni dohodek v mesecu aprilu v povprečju 26.500 dinarjev, v maju pa 30.300 dinarjev. Vodstvo Komune pa si tudi prizadeva spremi-, njati zastarelo miselnost pri nekaterih zaposlenih za odgovornejše in boljše gospodarjenje. Prva razmišljanja o združitvi beltinskih kolektivov Komune in Graditelja so se začela že pred desetimi leti, vendar se od začetnih razgovorov iz objektivnih in subjektivnih vzrokov ni nič premaknilo. Zadeva o povezovanju je postala aktualna zopet letos, ko so se v prizadevanja za iskanje možnosti združevanja vključili tudi krajevni dejavniki v Beltincih. Tada tudi tokrat od skupnega razgovora vseh dejavnikov ni prišlo, ker, kot kaže, ni pripravljenosti za združitev v obeh delovnih kolektivih.
Feri Maučec
Pred 40 leti je vzhajala krvava zarja
Na njegovo željo smo obiskali Imreta Kovacsa v Redicsu, Peto-fijeva ulica 62, v sosednji obmejni vasi na Madžarskem. Kovacs je kljub svojim 60 križem krepak možak, napreden obrtnik-tesar, član madžarske delavske partije od leta 1945, torej eden najstarej-ših partijcev v tem delu Madžarske in član različnih partijskih organov vse do županijskega. Redno spremlja politični in gospodarski razvoj svoje države in se zanima tudi, kako je pri nas. V dnevnem časopisu Zalai hirlap, ki nam ga je ponudil, smo opazili, da je skoraj tedensko tudi ka-a obširnejša vest o političnem gospodarskem razvoju in dolnjih v sosednji Jugoslaviji, sopis s simpatijami spremlja razvoj. Kovacs nam je pove-
, da na drugi strani meje zelo i poslušajo radio Murska So-i, razumejo seveda v celoti džarske oddaje, pa tudi iz slo->skih oddaj kaj povzamejo, tateri pa za silo razumejo tudi vensko. Zelo jim je pri srcu -ti ljudska glasba, pesmi in evke. Zelo dobro vidijo tudi . izijski program iz Ljubljane, vacs nam je opisal vse televi-ve oddaje ob 5. obletnici smr-aršala Tita.
ovacs je že po zgledu očeta čen antifašist in se nikoli ni jal s sodelovanjem Madžar-s fašistično Nemčijo. Pravi, e odpor do tega sodelovanja tredvojna in medvojna leta
čutil velik del tega obmejnega prebivalstva. Večina Madžarov je odklanjala tudi njilaštvo.
Redics je obmejna vas na drugi strani Dolgovaških goric, ki jo naši obmejni prebivalci dokaj dobro poznajo, saj je prva večja vas ob dolgovaškem obmejnem meddržavnem prehodu.
Kovacs nam je povedal, da je zadnje mesece vojne spomladi 1945 pobegnilo iz madžarske vojske, ki je že bila v celoti pod nemško komando, na stotine Madžarov, ki se niso hoteli boriti za umirajoči fašizem. Peš so prihajali iz Szombathelya, Kormen-da in drugih mest. Med temi ubežniki je bil tudi Kovacsev oče. V samem Redicsu se jih je po raznih skrivališčih skrivalo najmanj 15 ubežnikov.
V Redicsu je bilo leta 1945 kakih 40 do 50 njilašev, njihov vodja Ferenc Varga je še zadnje dni pred osvoboditvijo Madžarske lovil in podil mlade Madžare v nemško vojsko. V Lentiju je bila njilaška komanda za ta sektor, na čelu te pa velik njilaški, krvnik, ki je ob osvoboditvi Lentija pobegnil in se nekaj časa skrival v bunkerju v bukovniškem gozdu.
V zadnji skupini madžarskih mladeničev-leventov, ki jih je njilaški vodja Varga polovil po Redicsu, je bil tudi Imre Kovacs. Skupina je štela 20 mladeničev. Varga jih je poslal v Čakovec, kjer bi se morali javiti v gradu,
Zanimiv sobesednik, madžarski antifašist Imre Kovacs, v pogovoru z Ivom Orešnikom, foto: J. Šabjan
kjer je bila kasarna. Potovali so preko Lendave. V Lendavi pa so iz skupine trije pobegnili, med njimi tudi Imre Kovacs. Spominja se, da je bilo to na veliki petek. Pomikali so se čez Dolgova-ške gorice z željo priti čimprej domov. Ko so se tako skrivali po goricah, so dobili od nekega starejšega prekmurskega partizana puške. Po goricah je bilo še mnogo Nemcev oziroma njihovih patrulj. V neki kleti so opazili dva Nemca, ki sta se gostila pri obloženi mizi in pridno natakala vino. Z obema so opravili po hitrem postopku in jima odvzeli orožje. Tako se je ta madžarska skupina zadrževala po Lendavskih in Dolgovaških goricah vse do 5. aprila 1945, ko so gorice zasedali Rusi. Nemci so se s kakimi 50 vozili umikali iz Lovaszi-ja, kjer so za seboj požgali naftne vrtine, proti jugoslovanski meji in čez gorice. Kovacseva skupina jih je kakih 6 do 10 postrelila iz zasede. Nemci so še 6. in 7. aprila v skupinah tavali po goricah, čeprav so bili tam že tudi Rusi. Še 6. ter 7. in 8. aprila so se Nemci skrivali še tudi po okoliških gričkih Redicsa, čeprav je bil Redics osvobojen že 3. aprila, v sosednjih vaseh, n. pr. Nemes-medvesu, pa so bili 4. aprila zadnji boji. Padlo je nekaj Nemcev in Rusov. Starejši prebivalci sosednje vasi Nemesmedves pa najbrž nikoli ne bodo pozabili 5. aprila 1945. Ta dan je neki pijan
nemški polkovnik s skupino svojih vojakov nenadoma vdrl v to vas iz okoliških hribov in naročil vaškemu županu, da skliče vse prebivalce na sredo vasi. Ko so še vaščani zbrali, je pijani Nemec preko župana odredil, da se vsi vaščani v najkrajšem času spakirajo in se umikajo z njimi v Nemčijo. Vaščani so se uprli in to odklonili. Tedaj pa je pijani polkovnik ukazal topniški in strojnični ogenj iz okoliških hribov. Krogle in granate so kosile vse povprek. Ljudje so "se razbežali reševat sebe in živino. Velik del vasi je pogorel zaradi zažigal-nih granat. V tem divjaškem početju je po vasi obležalo okrog 50 mrtvih vaščanov. Uničeno je bilo tudi mnogo živine. Kdo ve, ali so ti Nemci kje prejeli zasluženo kazen za to grozodejstvo v mirni vasici Nemesmedves.
Imre Kovacs se je živ vrnil domov. Sodeloval je z Rdečo armado. Pri njegovi hiši so imeli bencinsko postajo za oskrbo vojaške tehnike. Sam pravi, da se Rusi tudi na Madžarskem niso slabo obnašali, sicer pa so se hitro pomaknili na jugoslovansko ozemlje. Dalj časa pa je tam ostal ta-koimenovani GPU, vojaška policija, ki je predvsem zasledovala skrite Nemce in njilaše.
Imre Kovacs nam je hotel predvsem povedati, da so tudi mnogi Madžari po svojih možnostih v danih objektivnih okoliščinah dali svoj prispevek v protifašističnem boju.
AN 6
VESTNIK 18. JULIJA 1985
kmetijska panorama
Z zakoni do večje proizvodnje?
V zadnjem času takorekoč*ne mine zasedanje republiške skupščine, da delegati ne bi imeli na dnevnem redu vprašanj s področja kmetijstva. Razmere v kmetijstvu se v zadnjih mesecih tako zaostrujejo, da je treba nemudoma ukrepati, izvršni svet pa zato išče najprimernejše rešitve. Žal pa te še vedno ne nakazujejo izhoda, oziroma se običajno zatakne, ko je treba ukrepe izpeljati v praksi.l
Že na aprilskem zasedanju so delegati obravnavali predloge za izdajo dopolnjenih in spremenjenih kmetijskih zakonov, in sicer zakona o kmetijskih zemljiščih, zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev, zakona o združevanju kmetov in zakona o preživninskem varstvu kmetov. Razprava je bila takrat izredno živahna, saj so sestavljalci predlagali nekatere bistvene spremembe, ki bi lahko imele v praksi nekatere neugodne posledice. Na osnovi takratnih razprav in pripomb, ki so jih dobili s terena, so pripravili osnutke sprememb in dopolnitev omenjenih zakonov, o njih pa so delegati ponovno razpravljali sredi prejšnjega tedna. Razprava tokrat sicer ni bila tako živahna, povzemamo pa le nekatere najbolj bistvene ugotovitve.
Nov trosilec apna
Tovarna kmetijske mehanizacije Creina iz Kranja in Potrošnik — Agrooprema iz Murske Sobote sta v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Panonka organizirali demonstracijo novega trosilca apna in umetnih gnojil PS 3512. Trosilec je namenjen trošenju apna na večjih površinah družbenega sektorja in na melioriranih površinah. Glede tehnike trošenja je izboljšava v tem, da preprečuje kajenje apna. Na demonstraciji v Murskih Petrovcih so trosili hidrolizirano apno, nato pa še apnenčevo moko, ki je težja, se sploh ne kadi in je tudi cenejša. Vendar se ne dobi v zadostnih količinah, da bi lahko kalcificirali vse meliorirane površine.
Pujski po 330 dinarjev
V prejšnji številki Vestnika smo poročali o novih cenah živine, ki veljajo v Pomurju od 8. julija, med drugim pa smo tudi zapisali, da so pujski za nadaljnje pitanje po 350 dinarjev kilogram. Kot so nam pojasnili v Kmetijski zadrugi Panonka, je kalkulacija za ceno pujskov res narejena na 350 dinarjev, vendar odkupujejo pujske po 330 dinarjev kilogram. Dokončni obračun
ZMERNE CENE
ZELENJAVA	M, Sobota G. Radgona		Lendava	Ljutomer
solata	150-170		100	100
paradižnik	100	140	130—140	127,24
paprika	246-300	250	230-250	187,57
kumare	72-100	100	70-80	72,30
krompir	. . 82-100	100	90-110	78,67
zelje	78-100	80	70-80	61,50
čebula	08-150	90	100	90
grah	147—200			120
ohrovt	140-150			
koleraba	140-150		150	
cvetača	150-187		200	
SADJE				
jabolka	147-200	150		150
višnje	180			
hruške	150—250	150	220	
breskve	100-150		120-130	104
marelice	200-250			
lubenice	100		160	
nektarinke	221-250			
banane	480		400	
jajca	15,5-18,5		24,5	
(Te cene so veljale konec prejšnjega tedna)
Največ razprav je bilo o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih, saj so v posameznih občinah že med razpravo o predlogu za spremembo tega zakona predlagali številne dopolnitve prvotnega besedila. V Pomurju so se razprave vrtele predvsem okrog določanja statusa kmeta, zemljiškega maksimuma za nekmete in varstva kmetijskih zemljišč. Pri določanju statusa kmete je glede na sklepe skupščinskih zborov obveljala že doslej veljavna ureditev, po novem naj bi se spremenili le kriteriji dosežene vrednosti kmetijske proizvodnje kot merilo za določanje glavne ali dopolnilne dejavnosti. Doslej je ta znašal tretjino povprečnega osebnega dohodka zaposlenih v 'občini, po novem pa znaša dve tretjini povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v občini. V razpravi na skupščinskih
v organizirani reji bo namreč opravljen ob koncu leta, rejci pa morajo pri tem izpolnjevati določene pogoje, med drugim morajo- oddati letno najmanj 15 pujskov po plemenski svinji. Razlike 20 dinarjev pa rejci ne bodo dobili izplačane v gotovini, pač pa bodo deležni nižje obrestne mere pri kreditih. Tako torej plačujejo pujske po 330 dinarjev kilogram.	L. K.
POGLED v trgovine in na tržnice
zborih so se okrog tega določila pojavili nekateri pomisleki, med drugim tudi ta, kaj upoštevati v vrednosti kmetijske proizvodnje, ali samo doseženo vrednost organizirane tržne proizvodnje, ugotovljene na podlagi dokumentacije o oddaji pridelka ali pa tudi vrednost proizvodnje za lastne potrebe. Vrednost proizvodnje pa bi morala biti prav tako odvisna tudi od obsega kmetijskih zemljišč in od naravnih pogojev, kjer se ta zemljišča nahajajo.
Največ hude krvi pa je povzročilo (ioločilo, po katerem nekme-tje ne bi smeli imeti v lasti kmetijskih zemljišč na prvem območju kmetijskih zemljišč. V osnutku dopolnjenega zakona so pripombe na določilo že upoštevane in lahko nekmetje, ki so že lastniki zemljišč na prvem območju, ta obdržijo, še naprej pa je prepovedan nakup teh zemljišč za nekmete.
ABC Pomurka okrepila sodelovanje z JLA
Na osnovi dolgoletnega dobrega sodelovanja, ki se je začelo z oskrbo JLA z mlečnim prahom in drugimi mlečnimi izdelki iz Tovarne mlečnega prahu, ki so ' ga z leti razširili na oskrbo s svežim mesom, mastjo, konzervami, sadjem, zelenjavo, poljščinami, plemensko živino in drugim, so predstavniki JLA — načelnik in-tendantske uprave SSNO, generalmajor Anton Juričič, direktor uprave za oskrbo in rekreacijo aktivnih vojnih oseb in oseb zaposlenih v oboroženih silah, generalmajor Milun Ognjanovič, poveljnik teritorialne obrambe SRS generalmajor Edi Pavčič ter polkovnika Milko Kranjc in Milorad Stojkovič z Ljubljanskega armadnega območja — nodoisa-
Pravilna strniščna setev
Zaradi razširjenosti živinoreje v Pomurju in s tem velike potrebe po živinski krmi, bo morala biti setev strniščnih dosevkov taka, da bo ustre-
zala razmeram in potrebam. Jesenski pridelek teh dosevkov naj bi bil bogat s suhimi snovmi in proteini. Tako kot imamo rano in pozno žetev pšenice, imamo tudi rano in pozno setev strniščnih dosevkov. V rani setvi so zaradi pridelka suhe snovi in pridelka proteinov na prvem mestu koruza, nato krmni grah s koruzo, krmna ogrščica starška in mnogocvetna ljuljka, v pozni setvi pa jara grašica z ovsom, krmna ogrščica in krmna repica. Za podoravanje pa je najprimernejša oljna redkev raula.
Na posvetu kmetijskih strokovnjakov na Kmetijskem šolskem centru v Rakičanu so obravnavali poleg, trenutno aktualne, strniščne setve tudi že jesensko setev žit. Pravilen izbor sort žit, ki ustrezajo razmeram v neki pokrajini, in pravilni agrotehnični ukrepi sta dva najpomembnejša dejavnika za pridelavo kakovostnega in velikega pridelka. Jeseni naj bi tudi v Pomurju začeli s stezasto setvijo, ki omogoča boljšo zaščito in je že uveljavljena v državah z intenzivnim kmetovanjem.
Mikro in makro poskusi s sortami ozimne pšenice so pokazali, da spadajo v najvišji kakovostni razred vse ranejše sorte z nižjo slamo, to so nizija, iskra in mo-slavka, ter ranejša sorta z višjo slamo, to je novosadska 2, ki so •najprimernejše za setev na na-
Kar zadeva varstvo kmetijskih zemljišč, so v Pomurju mnenja, da je sicer razumljiva skrb za zaščito najboljših površin, ob tem pa ne bi smeli pozabljati na težave, ki jih bo dosledno izvajanje zakonskih določil povzročalo na ravninskih predelih, kjer je večina zemljišč vključenih v prvo območje. Po novem zakonu naj bi bila namreč tod onemogočena kakršnakoli gradnja za nekmete, pa čeprav bi pomenila le zaokroževanje določenih krajevnih središč.
Na preostale tri kmetijske zakone bistvenih pripomb ni bilo, le v zakonu o preživninskem varstvu naj kriterij za pridobitev pravice do preživninskega varstva ne bi bila dva hektarja, pač pa vrednost kmetijskega zemljišča.
Spremenjene in dopolnjene zakone naj bi delegati republiške skupščine sprejeli jeseni.
L. Kovač
li pogodbo o poslovno—tehničnem sodelovanju.
Na sedežu ABC Pomurke so proučili nove možnosti vključitve Pomurke v oskrbo JLA s svežim mesom in mesnimi izdelki, s katerimi naj bi Pomurka oskrbovala tudi vojaškogostinske ustanove na območjih, kjer ima svoja predstavništva. Dogovorili so se tudi o oskrbi JLA z izdelki DO Mlekopromet Ljutomer in Agro-merkur. Proučili so možnosti izvoza Pomurkinih izdelkov preko JLA. Posebno pozornost so namenili znanstveno—tehničnemu sodelovanju pri uvajanju novih izdelkov, pri čemer so predstavniki ABC Pomurke seznanili goste s predvidenimi naložbami.v sozdu ABC Pomurka. B.Hegediiš
šem območju. Izmed poznejših sort pšenice z nižjo slamo so se uvrstile v predlog sortnega izbora ozimnih žit sorte superzlata, baranjka, dika, lonja, sana in Zagrebčanka, od poznejših sort z višjo slamo pa balkan, mačvan-ka, jugoslavija, zvezda, una in košava. Poleg teh sta se med poskusnimi sortami dobro obnesli tudi sorti Slavonija in dukat, ki spadata prav tako v prvi kakovostni razred, imata nizko slamo, sta odporni proti škropljenju in preneseta močno gnojenje z dušikom.
Med sortami ozimnega ječmena so v naši pokrajini najbolj uveljavljene sorte partizan, novosadska in francoska sorta anta-res. Od sort ozimne rži se je že uveljavila sorta danko, še vedno pa so problemi pri nakupu semena.	B. Peček
Koruzni posevki v letošnjem letu
V Pomurju zasejemo letno čez 20.000 ha koruze. Zaradi različne tehnologije so posevki in pridelki ob spravilu zelo različni. Na to vplivajo različni agrotehnični ukrepi, prehrana koruznih posevkov, zaščita pred škodljivci in pleveli ter kakovost semena priporočenih hibridov.
Na to temo je bil v Murski Soboti 2. julija kratek posvet, na katerem smo poskušali na osnovi stanja posevkov ugotoviti vpliv posameznih tehnoloških ukrepov na takšno stanje.
Znano je, da smo'pri pridelavi koruze v prejšnjih letih imeli probleme s kakovostjo semena in z vznikom koruze. Različni hibridi posameznih selekcijskih hiš in dodelovalnih organizacij so se ob vzniku različno obnašali, posevki so bili neizenačeni, sklep neprimeren in rezultat ie bil slab pridelek. Zna
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
no je, da je jugoslovansko semenarstvo v krizi, ki se odraža v proizvodnji neprimernega ali slabega semena, tipična posledica takšnega stanja je koruza. Po obstoječih zakonskih predpisih je seme za prodajo primerno, za tem »primerno« pa se lahko skrivajo določene pomanjkljivosti.
Pomurje spada v klimatsko območje, ki nima idealnih-razmer za pridelovanje koruze. Ohladitve med setvijo (od 24. 4. do 25. 5.) povzročajo težave, oziroma zavirajo vznik ali razvoj mladih rastlin, posebej če te izvirajo iz slabega semena; s slabo energijo kalivosti. Takšno .seme pa je rezultat lastnosti hibrida, drobnih ali poškodovanih zrn in neprimerne dodelave semena. Kmetje in strokovne službe smo poskušali primerjati stanje posevkov pri nas in v sosednji Avstriji; ugotovili smo, da so avstrijski posevki boljši.
Da bi odpravili napake, ki izvirajo iz semena, smo v letoš-njem-letu organizirali nekaj pogovorov s selekcionarji in do-delovalci koruze. Na osnovi tega smo porabnike oskrbeli s semenom, ki je bilo sortirano po velikosti in preizkušeno v hladnih razmerah (cold test). Zaradi preverjanja tehnologije smo imeli nekaj pogovorov z avstrijskimi pridelovalci in primerjali vzorce njihovega semena z našimi. Kakšni so bili rezultati?
V začetku naj prikažem nekatere značilnosti semena hibridov, ki se sejejo v Avstriji oziroma v obmejnem območju z Jugoslavijo. Avstrijski kmetje sejejo hibride iz ranih skupin 200—300, ki imajo hiter mladostni razvoj tudi v nekoliko hladnejših razmerah. Setev se začne po 15. aprilu. Seme v glavnem pridelujejo v Avstriji in dodelujejo na svetovno najmodernejših strojih, ki dajejo vrhunsko kakovost v sortiranju in obdelavi semena s kemičnimi sredstvi (captan + TMTD). Agrotehnični ukrepi so izredno natančni, dosledni. V prodaji je mnogo hibridov različnega izvora. Sejejo 2—3 cm (zgodaj) in 5—6 cm (okrog 1. maja) globoko Gostota setve je 14—16 cm v dobro pripravljeno zemljo.
Da bi dobili pregled nad kakovostjo našega semena in pri
TURNIŠČE: cene pujskov
Že nekaj časa je na sejmu v Turnišču opaziti izredno nihanje v ponudbi in povpraševanju. So četrtki, ko pujskov takorekoč ni oz. zelo malo in je povpraševanje vc!? ko je velika ponudba, pa ni povpraševanja.
Minuli četrtek, 11. julija, so rejci ponujali o’:i cg 100 pujskov, starih od 7 do 10 tednov, prodali pa sc ; < h. og 60 pujskov. Temu primerna je bila tudi cena, ki c; gibala med 0.000,00 in 12.000,00 dinarji za par.
Sejem v Turnišču se začne vsak četrtek cb n. uri }
merjavo s tujim, so inšpekcijske službe iz Pomurja od posameznih partij semena odvzele vzorce, ki so bili analizirani na Kmetijskem inštitutu Slovenije v Ljubljani in delno na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Odvzetih je bilo 17 vzorcev, pri katerih so ugotavljali kalivost po standardni metodi kalivost v hladnih razmerah ter širine in debeline zrna. Vzorci so zajeli selekcije OS (Osijek), ZP (Beograd), BC (Zagreb), LG (Francija), austria (Avstrija) in pioneer (IPK Osijek). Za lažje ra
zumevanje navajam komentar k analizam brez številčnih pokazateljev: vzorci so bili primerni ali zelo dobri, enaki tujim hibridom, edino vzorec hibrida pioneer 3732 je bil nekoliko slabši, ampak še uporaben (91 %). Po kalivosti v hladnih razmerah (cold test) pa so v glavnem primerni, nekateri zelo dobrim, dva primera sta nekoliko slabša, to je 4500 kg KZ Radgona OSSK 247 in vzorec LG 11 iz Avstrije. Na osnovi tega bi lahko sklepali, da je bilo kupljeno seme za potrebe pridelave koruze na območju Pomurja primerno in po svojih lastnostih enako ali podobno vzorcem tujih hibridov.
Vznik koruze po setvi je bil dober, kjer so bile izpolnjene vse zahteve dobre setve: priprava tal, natančna setev, insekticidi proti talnim škodljivcem in seveda primerno seme. Ker smo v setev vključili tudi tuje hibride, smo ob razvoju lahko ugotovili razlike v mladostnem razvoju. Te razlike so se pozneje izravnale, so pa še zmeraj razlike v obliki rastlin, listov, barve itd.
Nenormalnosti, ki so še na koruznih poljih,-pa so posledica drugih vplivov: slaba prehrana rastlin, priprava tal, neprimerno seme, zaskorjenost (nalivi), voda na površinah, škodljivci v zemlji (neuporaba insekticida) in neprimerno ali slabo delovanje herbicidov. Zakaj napake?
Izredne podražitve reprodukcijskega materiala & povzročile manjšo porabo. V prvem polletju.je za 20 do 30 odstotkov manjša poraba umetnih gnojil od načrtovane (ugotovitve posveta v Rušah 10. 7. 1985). Pri herbicidih so uporabili več enostavnih pripravkov (radazin) in so se pojavili nekateri pleveli (kostreba).
Sredstva proti talnim škodljivcem uporabljamo na 15—25 odstotkih površin, odvisno od področja. Zaradi pogostega deževja in sprotnega zbijanja tal je bila zaradi večkratnega bra-nanja priprava tal prefina, kar je pozneje povzročilo močno zaskorjenost. Kljub porabi načrtovanih količin semena se na našem območju še zmeraj seje okrog 25 odstotkov neprimernega semena.
Geza Džuban, kmet. inž.
$ do 15. avgusta
• t do 50 km brezplačni prevoz
$ »ad 50 km 10% POPUST
'S. 77<’v. • .	''' •	: '
IZREDNA PONUDBA
• INFORMACIJE:
1^1 KRIŽEVSKE OPEKARNE B k	KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
 r	BOREČI 36	69242 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
telefon: 82-517 ali 82-552
PRODAJA:
Križevske opekarne in vse trgovine z gradbenim materialom
VESWIX 18. JULIJA 1935
STRAN 7
Ven iz malodušja in neučakanosti
URBANIZACIJA NE POMENI REŠITVE ZA OBROBNA NASELJA
ODPRTOST JE POVEZANA Z
Po Vučji vasi že dalj časa kroži tale, ki jo je ponovil Jože Paldauf: »Najprej so nam trgovino zaprli, kapelo so nam podrli, šolo so nam vzeli, telefona nimamo, Darinko pa le tu in tam ...« Precej nejevolje je bilo, zdaj pa skušajo vsak sam in vsi skupaj iz malodušja. Pohiteti bo treba, pravijo, saj cene iz dneva v dan rastejo, neučakanost pa tudi.
V OSPREDJU JE TELEFONIJA
Za današnje čase je skoraj nevzdržno, da na takšni razdalji kot je Križevci pri Ljutomeru — Radenci še vedno ni nobenega telefona. Pa bodo, dosti jih bo, vendar nihče ne more zanesljivo reči kdaj. Predsednica vaškega odbora Slavica Kolbl pravi, da bi morali z deli začeti vsaj v avgustu, ker bo sicer spet prišlo do takšnih ali drugačnih zavlačevanj. Doslej je vsak bodoči naročnik že prispeval 60 tisoč dinarjev, sedem milijonov pa bo za to investicijo — najeli so tudi kredit — referendumskih sredstev. Najbolj se zatika zaradi premajhne zmogljivosti telefonske centrale v Križevcih pri Ljutomeru. Začeti bo treba in to čimprej, saj v kraju, vsaj zdaj, volje za prostovoljno delo ne manjka.
UPRAVIČENO NEGODO-
VANJE
Dosti godrnjanja je bilo, ko
BOGOJINA
Tretje srečanje invalidov
Društvo invalidov Murska Sobota, ki nenehno skrbi za dobro počutje svojega članstva, je pripravilo v Bogojini že tretje letošnje srečanje, ki so se ga udeležili invalidi z območja Bogojine in okolice. Prvi dve letošnji srečanji sta bili v Bodoncih in Mačkov-cih, četrto pa bo 27. julija v Beltincih. Udeležencem srečanji je predstavil razvoj KS Bogojina predsednik sveta Pavel Horvat, o pomenu srečanja in skrbi za člane društva invalidov pa je govoril predsednik Jože Farkaš. Poleg tradicionalnih srečanj, ki so vsako leto v drugem kraju, je Dl Murska Sobota letos organiziralo izlet na Madžarsko, kjer so obiskali Monošter, Szombathely in Balaton. V programu pa imajo organizacijo izleta na Pohorje in
V RADGONI BIJEJO PLAT ZVONA
V občini Gornja Radgona pride na 3600 prebivalcev 1 mladoletni prestopnik, medtem ko je slovensko povprečje 1 prestopnik na 7700 prebivalcev, zato so v tej družbenopolitični skupnosti resnično zaskrbljeni, zlasti pa na centru za socialno delo, ki je v teh dneh pripravil o problemu poseben posvet
Veliko mladih prestopnikov
»Je res tako hudo?« smo vprašali direktorico centra za socialno delo Mirko Klenar.
»Da. Stanje resnično zaskrbljuje. O tem problemu je pred nedavnim razpravljal tudi izvršni svet skupščine občine Gornja Radgona in ugotovil, da je bilo lani manj odraslih storilcev kaznivih dejanj, medtem ko je mladoletnikov, ki so prišli navzkriž z zakonom, več.«
»Imate morda podatke o prestopništvu za nekaj let?«
»V letu 1966 je bilo obravnavanih le 7 mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, v letu 1972 jih je bilo 28, 1974. leta 31, lani pa 48, od tega je bilo največ mladih prestopnikov z območja krajevne skupnosti Radenci. Po problemski konferenci, ki so jo pripravili v tej KS, je na tamkajšnjem območju manj prestopnikov, jilj je pa zdaj spet več v krajevni skupnosti Radgona. Letos smo >evi-dentirali< na območju naše občine že 24 mladoletnih prestopnikov, od teh je 19 dijakov oziroma učencev, 4 so delavci in le 1 je nezaposlen.«
»Iz kakšnih družin pa je po vaših ugotovitvah največ mladoletnih prestopnikov?«
»Ugotavljamo, da so storilci pretežno iz >urejenih< - družin: njihovi starši imajo največkrat dobro zaposlitev, hiše, avte ... Zdi pa se, da le ni vse tako idealno, kot je videti na prvi pogled, zato njihovi otroci z raznimi protipravnimi dejanji opozarjajo na
je prišlo do prešolanja otrok v križevsko šolo. Upravičeno. Stara šolska stavba je bila resda precej dotrajana, ker ni nihče skrbel za sprotno vzdrževanje, več nejevolje pa je bilo, ko so po komaj sedmih letih zaprli vrata nove šole. Obsojali so načrtovalce šolske mreže, ki se tako močno ne bi smeli ušteti. Po vrsto mesecih so se vsaj nekoliko pomirili, saj so vrata nove šolske stavbe spet odprta, čeprav ne za pouk.
NAMESTO POUKA PROIZVODNJA
To poletje je postalo v nekdanjih učilnicah šole v Vučji vasi spet živahno. Za to sta, skupaj z ljutomersko obrtno zadrugo,
Za stenami nove šolske stavbe v Vučji vasi brnijo šivalni stroji. Za to sta, skupaj z ljutomersko obrtno zadrugo, poskrbela Hinko in Sonja Domine.
v Slovensko Bistrico (13. julij) ter izlet v Jasenovac, na Kozaro, v Banja Luko in Jajce (9. in 10. avgusta). Srečanje invalidov v Bogojini je bilo prisrčno, za kar
I Gasilci so gonilna sila
Gasilsko društvo v Motvarjevcih, ki bo čez dve leti slavilo " 95-letnico, ima dobre stike tudi s sosednjo republiko Madžar-Isko. V krajevni skupnosti so gasilci nekakšna gonilna sila. So H zelo aktivni, saj so organizirali sektorske vaje, proslave in teča- I je za izprašane gasilce. Obnovili pa bodo tudi gasilski dom.  Glede števila mladih v svojih vrstah nimajo problemov saj  imajo kar dve desetini.	K. Ščavničar 
se, nanje ... Starši se namreč nemalokrat v svojem nenehnem pehanju za gmotnimi dobrinami odtujujejo otrokom, le-ti so često prepuščeni sami sebi ali pa zaidejo v slabo družbo. Na nobeni šoli v radgonski občini nimajo socialnega delavca, ki bi urejal določena vprašanja in tako vplival na preprečevanje raznih dejanj. Zgodi pa se tudi, da starši dajejo s svojim vedenjem otrokom potuho; nekateri imajo >svoje< moralne norme, svoje otroke zagovarjajo, četudi so krivi.«
To je le nekaj ugotovitev. Nedavni posvet v Radgoni je izve-nel kot klic staršem, vzgojiteljem, mladinski organizaciji, krajevni skupnosti ... in seveda mladini, da je stanje, kakršno je, nevzdržno in ga je treba čimprej spre-
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
Pionirji na taboru Sutjeska
Skupina desetih učencev pionirskega odreda Miro Križanič iz osnovne šole Branko Bernot-Aljaž Križevci pri Ljutomeru se udeležuje 14-dnevnega pionirskega tabora Sutjeska v Divljanih pri Nišu. Pionirji iz Križevec predstavljajo Slovenijo na taboru, na katerem sodelujejo pionirji iz vseh republik in pokrajin. Mladi Križevčani se zelo veselijo srečanja s sovrstniki iz drugih krajev Jugoslavije, hvaležni pa so DPM občine Ljutomer in nekaterim delovnim organizacijam, ki so jim plačali stroške prevoza, da so se lahko udeležili tabora. F. M.
poskrbela Hinko in Sonja Domine. Poldrugi milijon sta vložila v notranje preurejanje, šolske klopi pa so zamenjale delovne mize s šivalnimi stroji. Doslej je uspešno končalo priučevalni proces sedem žensk iz domače in sosednje Stare Nove vasi, dela je dovolj. Če se bo našel še kakšen partner, bo lahko imelo zanesljivo zaposlitev kar dvajset delavk. Prostora je dovolj.
Kakšna pa bo usoda stare šolske stavbe? Zanesljivega odgovora še ni, nekateri pa namigujejo, da bi tudi tam vpeljali kakšno primerno obrt. Do takrat pa bodo za objekt pred nadaljnjim propadanjem skrbeli predvsem gasilci.
pa Se tole
V Vučji vasi se torej trudijo, da bi se izvlekli iz malodušja in neučakanosti. Na trgovino, ki bi bila zdaj očitno komajda rentabilna, so že pozabili, kapelo pa bodo zgradili prav tako kot je bila stara, ki jo je do tal porušil tovornjak s tujo registracijo.
Janko Stolnik
so poskrbeli tudi šolarji osnovne šole Bogojina s pestrim in zanimivim programom, člani Dl s posameznimi točkami in invalidski pevski zbor. F. Maučec
meniti. Navedli so vrsto konkretnih nalog. Vsi se zavedajo (vsaj na posvetu so se), daje bolje preprečevati kot kaznovati. Mladoletno prestopništvo bodo zmanjšali, če se bodo prav vsi bolj zavzeli za otroke oziroma mladoletnike. Poleg večjega nadzora nad početjem je potrebno mladino spodbuditi za razne družbeno koristne dejavnosti, za kar pa so potrebni tako gmotna sredstva kot objekti. Telovadnica TVD Partizan, kamor so svojčas mladi precej zahajali, je zaprta.
V lanskem letu so mladoletniki radgonske občine storili tudi 84 prometnih prekrškov, v glavnem zaradi vožnje motornih vozil brez izpita. Prav bo torej, če se nekdo zavzame, da jih čimprej čimveč opravi ustrezen preskus znanja za vožnjo kmetijskih traktorjev in koles z motorji. Zlasti slednja mladi radi »osedlajo«, čeprav jim ne grozi le kazen, ampak tudi telesna poškodba, ker pač nimajo ustreznih izkušenj oziroma ne poznajo predpisov.
' Š. SOBOČAN
Človek nima pravega občutka za prostor, ko se ustavi v Spodnji Ščavnici. Kraj kot tak ni nič posebnega, le za tistega, ki se stalno vozi po magistralni cesti, so opazne velike spremembe v zadnjih štirih letih. Te spremembe niso posledica nekega vlaganja v materialnem smislu. Vse, kar imajo, so uspeli urediti z lastnimi sredstvi in varčevanjem. Morda zveni nekoliko čudno, toda v krajevni skupnosti so sredstva, namenjena za plačevanje tajnika krajevne skunosti, usmerjali v gradnjo infrastrukturnih objektov.
Vse, kar je bilo zapisanega in bo še zapisanega o krajevni skupnosti Spodnja Ščavnica, je dokaj -standardno na prvi pogled. Toda, če postavimo to pisanje v širše okvire, je primer Spodnje Ščavnice in zaselkov, ki so v tej krajevni skupnosti izrazit dokaz neveščega propagiranja in ravnanja naše družbe v preteklosti, ko je videla možnost razvoja le v čim hitrejši urbanizaciji, kar se v današnjem času kaže kot izredno negativno in kar neko družbo, ki naj bi bila zdrava družba, hromi in zavira njen napredek.
6 ZASELKOV ALI »NASELIJ« V KRAJEVNI SKUPNOSTI
V krajevni skupnosti Spodnja Ščavnica je 6 naselij. V bistvu lahko govorimo o dveh naseljih: Spodnji Ščavnici in Lomanošah, ostala štiri naselja pa so zaselki, razmetani po gričih. Žal ni podatkov o prebivalstvu, razen zadnjega popisa, ko so popisovalci našteli 1266 prebivalcev v 340 gospodinjstvih. Čeprav podatkov iz preteklih popisov ni, lahko z gotovostjo trdimo, glede na izkušnje v drugih podobnih okoljih, da je število prebivalstva padalo in še pada, zlasti aktivni del populacije. Vzrok je v pretirani urbanizaciji, ki je zaradi komunikacijske nerazvitosti zahtevala . selitev v mestna središča. Sicer pa se stanje popravlja z razvojem komunikacij. Vendar je tudi to še premalo za ostajanje ljudi v svo-
BRODARSKO DRUŠTVO BISTRICA
Letos klubski prostori
Na Bistrici so imeli najprej sekcijo Brodarskega društva Krog, nato pa so ustanovili samostojno društvo. Le-to ima več kot sto članov, od teh je 20 tekmovalcev. Ob Muri pri mostu so pred petimi leti zgradili čolnarno, letos pa še klubske prostore, pri čemer jim je s posojilom pomagala krajevna skupnost. Ob čolnarni občasno prirejajo zabavne prireditve, da si tako zaslužijo denar za čolne (trenutno jih imajo že 18) in za stroške udeležbe na tekmovanjih. Letos so, oziroma še bodo, sodelovali na vseh pomembnejših tekmovanjih, ki potekajo v okviru tekmovalnega programa Slovenske reke 85.
BODISLAVCI Slavnostna zaobljuba
V nedeljo je s slavnostno zaobljubo 30 mladincev prosto* voljcev enot TO v novem vzgojno-izobraževalnem centru SLO končalo enotedensko izobraževanje bodočih pripadnikov enot TO. Tega dela izobraževanja se je udeležilo tudi 17 žensk, ki so opravile 4-dne-vni program izobraževanja. Pomembna novost pri letošnjem programu izobraževanja je ta, da s<rxvodstvo vključili pripadnice, ki so končale služenje vojaškega roka oz. šolo za rezervne vojaške starešine. V tem delu izobraževanja žensk je svojo enoto vodila Jackie Steržaj — rezervna vo- . jaška starešinka. V enem tednu skrbno pripravljenega in strokovno bogatega programa so se mladinci prostovoljci in ženske seznanili z vsemi elementi SLO in DS, vključno z nekaterimi vojaškimi veščinami, svoj prispevek pa so dali tudi družbenopolitični delavci občine Ljutomer. Komandant tabora v Bodislpvcih je bil Alojz Novak, sklepno prireditev pa so pripravili v počastitev dneva borcev in 40 let osvoboditve.	,D. L.
ODTUJITVIJO
jem okolju. Žal tudi širša družbena skupnost, ki je kljub krizi še naprej megalomansko usmerjena, ne kaže posebnega interesa za razvoj obrobja.
RAZVOJ V ZADNJIH PETIH LETIH
Tako so okolja kot je ščavniško odvisna od samih sebe in gospodarske moči svojega vitalnega dela prebivalstva in navsezadnje tudi od politične zavesti le-teh. Kot kaže su v Spodnji Ščavnici dosegli vrhunec ravno v minulih štirih letih, ko so ob pomoči samoprispevka in privarčevanih sredstev uspeli urediti komunalno infrastrukturo (fazen vode) in krajevno skupnost še bolj odpreti v svet. Do nedavnega jo je namreč s svetom povezovala le magistralna cesta. V zadnjih štirih letih so asfaltirali cesto od Spodnje Ščavnice do Zbigovec. Sodelovali so pri gradnji nove samopostrežne trgovine, za katero so prispevali zemljišče in prostor za kurilnico. Telefonske priključke je dobilo 42 naročnikov. Zgrajena je tudi ulična razsvetljava v vrednosti 85 starih milijonov. Uredili so 4 transformatorske postaje in en del avtobusne postaje v Lomanošah.
Izglasovali so tudi že samoprispevek za naslednje srednjeročno obdobje, v katerem bodo do konca zgradili avtobusno posta-
strializirali.
Janez Votek
Središče krajevne skupnosti in Spodnje Ščavnice, ki je bilo urejeno v tej petletki.
Vneto se' pripravljajo tudi na sklepno tekmovanje, ki bo 17. avgusta na Muri, udeležili pa se ga bod,o številni tekmovalci brodarskih oziroma kajakaških društev Slovenije. Kot nam je povedal predsednik Brodarskega društva Bistrica Alojz Ozbetič, so
za gradnjo kirurgije
Društvo upokojencev M. Sobota (namesto venca za pok. Gustava čižka, M. Sobota) — 1.000,00 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto venca za pok. Gizelo Karas M. Sobota) — 1.000,00 dih; Marija Zrim, M. Kuzmiča 6, M. Sobota (namesto venca za pok. Gustava Čižka, M. Sobota) — 1.500,00 din; Društvo invalidov M. Sobota (namesto venca za pok. člana Viljema Horvata, Lončarovci, in Jožeta Kuronja, Neradnovci) — 2.000,00 din • Radenska TOZD Moravske Toplice (namesto venca na grob pok. očeta Jožeta Koltaja) — 4.900,00 din; Klub Maksa Perca M. Sobota (namesto venca pok. Viktorju Šoštariču) — 3.000,00 din; Ema Polanič, M. Sobota (namesto venca za pok. Emila Doro) — 2.500,00 din; Društvo upokojencev Bakovci (namesto venca na grob pok. Katarine Vogrinčič) — 1.000,00 din; Štefan Hujs, M. Sobota, Cvetkova 22 (namesto venca na grob pok. prim. dr. Gabriela Kastelica) — 3.000,00 din; Ibolka Hoffman, Peischingergasse 11, 2700 W. s. Neustadt, Avstrija (namesto venca na grob Kristine Bohar, Šulinci) — 2.000,00 din; Osnovna organizacija sindikata občine M. Sobota (namesto venca na grob pok. Emila Dore) — 1.000,00 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto venca za pok. Antona Megliča, Krog) — 1.000,00 din; Anica in Ivan Lunežnik M. Sobota, Mladinska 34 (namesto šopka za grob pok. prim. dr. Gabriela Kastelica) — 1.500,00 din; Člani strokovnega kolegija DO MURA M. Sobota (namesto venca pok. Vladu Rataju, M. Sobota) — 11.500,00 din; Potrošnik OOS TO ME M. Sobota (namesto venca na grob upokojencu Avgustu Horvatu, Filovci 133) — 2.000,00 din; Krajevna skupnost Prosenjakovci (namesto venca na grob pok. očeta Ti-borja Balajca, Čikečka vas 45) — 2.000,00 din; OO ZS Mlinopek M. Sobota (namesto venca na grob pok. očetu Valentina Žižka) — 3.000,00 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto venca za pok. Terezijo Mavrič, M. Sobota) — 1.000,00 din; Hišni svet Kocljeva 6 in 6/a M. Sobota (namesto venca za Zdenko Požar) — 3.000,00 din; Družini Inhof in Benko M. Sobota, Prežihova 7 (namesto venca sestrični Mileni iz Celja) — 4.000,00 din; Družina Sever, V. Vlahoviča 3 (namesto venca pok. mami Jožeta Brunca) — 3.000,00 din; Osnovna organizacija ZS tozd Naravno zdravilišče Radenci (namesto venca za pok. dr. prim. Gabriela Kastelica) — 3.000,00 din; OOS OZ Prlekija Ljutomer (namesto venca na grob pok. sina kooperanta Konrada Kosija) — 2.000,00 din; Osnovna organizacija sindikata TOZD Perilo M. Sobota (namesto venca sinu Mirjane Baranja, Lendavska 19 a, M-Sobota) — 4.000,00 din; Irena in Branko Sever, M. Sobota, Cankarjeva 70 (namesto cvetja pok. Antonu Megliču, Krog) — 2.000,00 din, ABC Pomurka DO Agromerkur M. Sobota (namesto venca na grob pok. matere sodelavca Ludvi ca Nemca, Krplivnik) — 1.500,00 din;
DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO!
PRISPEVEK NAKAZUJETE NA RAČUN; 51900-763-30297 DELOVNI LJUDJE IN OBČANI TER ORGANIZACIJE, Ki BODO NAKAZOVALI PROSTOVOLJNE PRISPEVKE NAMESTO VENCEV MORAJO NA SPOROČILO O VPLAČILU POLEG NAMENA NAKAZILA NAVESTI TUDI NASLOV ŽALUJOČE DRUŽINE, KI JI BODO POSLALI SOŽALNICE.
jo, razširili telefonsko omrežje in asfaltirali cesto Ščavnica— Leša-ne. Odprt problem pa ostaja še naprej voda, zato bo gradnji vodovoda namenjena v naslednjem srednjeročnem obdobju posebna skrb. Še zlasti pa bo potrebno najti ustrezna zajetja pitne vode. Vse to so krajani zgradili in bodo še gradili sami, pomagala sta jim le kmetijska zadruga in temeljna organizacija kooperantov Gozdarstvo.
LASTNA SKRB JE PREMALO
Aktivnosti v preteklosti so dale ustrezne rezultate in zagotovile tudi ustrezen družbeni standard, toda nekega družbenega procesa, ki se je že začel kazati s svojimi negativnimi posledicami, ni moč zaustaviti. Najbolj jasno kaže na to tudi vse manj otrok v podružnični šoli. Jasno je torej, da se prebivalec tega območja ne more zadovoljiti s tem, kar mu nudi zemlja, kajti ob sedanjem položaju kmetijstva mu od te ne ostaja drugega kot garanje. Po drugi strani pa ima odprte možnosti za zaposlovanje v industriji, tako v domači občini Radgoni, kot tudi zunaj nje — v Lenartu ali Mariboru. Toda ta odprtost in bližina na eni strani pomeni za te prebivalce tudi oddaljenost hkrati, zato iščejo možnosti ustalitve tam, kjer so se indu-
mladi bistriški tekmovalci dosegli že nekatere vidne uspehe, teh pa bo v prihodnje še več, saj je med mladino kar precejšnje zanimanje za ta tekmovalni šport. Pomembno je tudi, da imajo poleg materialne še vso moralno podporo zlasti domačinov. Š. S.
STRAN 8
VESTNIK 18. JULIJA 1985
, Prodam ''	.
MOPED TOMOS 14 TLS. dobro ohranjen, prodam. Tel. 24-832. M-3075
KOMBAJN ZMAJ 132, star 3 leta, s kabino, stiskalnico, posodo za zrnje, hidravličnim volanom, pripravljenim za žetev, in nov TROREDNI ADAPTER za koruzo prodam (lahko tudi posebej). Dobrovnik 238. M-3082 PARCELO, 15 arov, primerno za vinograd in sadovnjak pri Nedeli v Gornjih Petrovdprodam. Ba-lek, Trstenjakova 59, M. Sobpta. M-3149
VINOGRAD, star 7 let, s kletjo, bivalnimi prostori in garažo pri Nedeli v Gornjih Petrovcih prodam. Balek, Trstenjakova 59 M. Sobota. M-3150
KOMBI ZASTAVA 430 K za 8 oseb prodam. Černelavci, Gede-rovska 26 Km-3152
POGONSKI JERMEN (širok 10 cm in dolg 10 m) za mlatilnico prodam. Mala Polana 87. M-3153
ZASTAVO 101 prodam. Trstenjakova 52, Murska Sobota. M-3154
NIZKO PRITLIČNO HIŠO z delavnico prodam. Gregorčičeva 36, Beltinci. M-3156
MERCEDES KOMBI 206, letnik 1974 prodam. Beltinci, Gregorčičeva 36. M-3157
OTROŠKO POSTELJICO prodam. Lukašev, St. Rozmana 4, M. Sobota.M-3158
DVE OTROŠKI POSTELJCI in FIAT 750 prodam. Srša Marija, Melinci 163 b ali tel. 71 261. M3159
KRAVO, staro 8 let prodam. Ogled v nedeljo. Križevci 203 v Prekmurju. M-3160
AMI 8, letnik 1975, registriran do februarja 1986, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-3161	-
POLNILA ZA PLOŠČO (135 kosov), 12 vreč cementa, 40 opek — votlakov, železno ograjo za balkon (292 x 75) prodam. Trstenjakova 4, M. Sobota. M-3162 POLTOVORNI AVTO MERCEDES 180 D (1,6 t primeren za prevoz čebel) ter kontejner za prevoz čebel (za 42 AŽ panjev) prodam. Denko, Bakovci, Panonska 18, ali tel. 76 091. M-3163
ŠKODO 1000 MB, letnik 1969, prevoženih 85.000 km, tudi po delih prodam. Gregorčičeva 25, M. Sobota. M-3164
ZASTAVO 101, letnik 1977, in brane za traktor Ferguson prodam. Matjaševci 21. M-3167 MALE PUJSKE PRODAM. Frančiška Klobasa, Šratovci 23. M-3168
KOPALNO KAD in POMIVALNO KORITO, rabljeno prodam. Partizanska 19, M. Sobota. M-3169
SEME LJULKE, mešano z rdečo deteljo prodam. Andrejci 11. M-3170
MOTORNO KOLO ČZ 175, registrirano do julija 1986, ugodno prodam ali zamenjam za moped. Šlemer, Kovačevci 38. M-3171 ČOLN MAESTRAL 9 S z motorjem TOMOS 4 prodam. TIBAUT, A. Kardoša 6, M. Sobota ali tel. 22061. M-3173
Večjo količino italijanske ijulke prodam. Lejko, Krog, Plečnikova 9. M-3174
Več parcel mešanega gozda za posek prodam. Selo 11. M-3175 Kavč, raztegljiv v dve ležišči, dva fotelja in mizico prodam. Karba, Naselje B. Kraigherja 27, M. Sobota ali tel. 21 376. M-3177 MOTORNO ŽAGO STIHL 070, malo rabljeno, ugodno prodam. Avgust Ferencek, Kobilje 4. M-3187
Ste že obiskaii gostilno Trezi-ke Sobočan na Hotizi? Storite to v času dopusta!
Traktor BELORUS 84 KM s kabino in prednjim pogonom prodam. Branko Fekonja, Stavešin-ski vrh 31, p. Sp. Ivanjci. M-3178 Rabljeno opeko prodam 20. julija od 7. ure naprej. Puconci 9. M-3179
Male pujske prodam. Krog, Plečnikova 12. M-3180
Rabljen KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (elektrika, plin), pomivalno kuhinjsko korito — 120 cm — in barvni televizor prodam. Kelemen, Gregorčičeva 46, Murska Sobota. M-3182
GOLF JGL, letnik 1981 prodam. Jože Bagari, Zorana Velnarja 48, Murska Sobota. M-3183 TELEVIZOR galeb, prenosni, in televizor Gorenje, črno-beli, prodam. Šeruga, Lucova 2. M-3185 * BUKOV GOZD prodam. Fokovci 47. M-3186

Od 4. do vključno 22. 7.
I '1985 zaradi dopusta ’ '"ZAPRT!- -
TRIJ ' '
Lendavska 19/b, Murska'Sobota’ .'
KOMBI FORD TRANZIT, letnik 1971, prodam, generalno urejen, po ugodni ceni, registriran do 22. maja 1986. Telefon 76 684 ali Cankova 36. M-3190 MALE PUJSKE in seme rdeče detelje prodam. Veščica 19. M-3189
ŠIVILJE, KROJAČI POZOR! LIKALNO MIZO Z LIKALNIKOM IN PARNIM KOTIČKOM UGODNO PRODAM'? BONUDBE NA TEL. 70 022 POPOLDAN IN ZVEČER. M-31,91
KOMBAJN CLAS EUROPA, ši-rin'a 220, posoda za zrnje z rezervnim motorjem, stiskalnico, gonilom in drugimi deli prodam. Drago Kociper, Odranci 91. M-3192
FORD turnir — karavan, letnik 1970, dobro onranjen, registriran, po ugodni ceni prodam. Čerpnjak, 79 008. M-3193 TOMOS AVTOMATIK in školjko za zastavo 750 prodam. Petanjci 6 a. M-3188 KOMPRESOR, komplet 100 1 prodam. Tel. 062 38 885. M-IZP LIČKALNI STROJ ZA KORUZO, skoraj nov prodam. Gente-rovci 55. LE-317
KAVČ, ročne izdelave, rabljen prodam. Telefon 81 411. IN-407 CITROEN GS in KADETT prodam. Telefon 81 494. IN-415 ZASTAVO 101 MEDITERAN, ugodno prodam. Sandi Šeruga, Mele 10, p. Radenci. GR-189 FIAT 850, letnik 1972, vozen, neregistriran prodam. Janko Rožman, Janžev vrh 70, p. Radenci. GR-193
NAKLATiALEC podinger 17, v voznem stanju, prodam. Amalija Flašker, Nasova 33, Apače GR-198
ENOFAZNO 5-stopenjsko vodovodno črpalko, še nerabljeno, novo, in črnobeli televizor, starejšega tipa prodam. Jakob Žižek, Lutverci 6 a, p. Apače GR-199
KOSILNICO za traktor Ferguson, original, prodam. Babič, Grabanoš 25, p. Videm ob Ščavnici. GR-200
ČEBELE S PANJI, MEDOM IN OPREMO prodam. Markovci 18. M-3195
OTROŠKO nadstropno posteljo z jogiji in črnobeli televizor panorama gama prodam. Bodonci 7 a. M-3196
V gostilni Trezike Sobočan na Hotizi gostov ne manjka, vendar danes pogrešajo mene.
TRAKTOR Zetor 42 KM z orgi-nalno češko kabino prodam. Brezovci 20, p. Puconci. M-3197 R 4, letnik 1983, in frezo prodam. Puconci 90 b ali tel. 72 566. M-3198
JUGO 55, letnik 1985 prodam. Palatin, Gančani 89, p. Beltinci. MGI99
KOMBAJN. EPPLE, dobro ohranjen prodam. Cena po dogovoru. Janez Ploj, Pogled 19, Apače. M-3201
NJIVO, 24 arov, pri železniški postaji Beltinci, prodam. Lipovci 129. M-32102
KRAVO, vozno, staro 11 let, prodam. Beltinci, Panonska 47. M-3203
CISTERNO za gnojnico, 1,700 litrov, prodam. Nedelica 72. M-3205
KRAVI stari 9 in 5 let, breji, prodam. Brezovci 42. M-3206 ŠKODO 100, letnik 1971, nevozen, prodam. Puconci 67 ali tel. 72 569. M-3208
SEME rdeče detelje in traktor IMT 550 prodam. Janko Škra-ban, Plečnikova 3, Krog. M-3209 MOPED (dvosedežni) 4-brzinec, ugodno prodam. Andrejci 34. M-3211
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LJUTOMER
razpisuje
v skladu z določili pravilnika o gospodarjenju s sredstvi, združenimi po 13. členu zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj in na podlagi sklepa skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljutomer z dne 26. 6. 1985
X. NATEČAJ
ZA DODELITEV KREDITOV IZ SREDSTEV PO SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV VZAJEMNOSTI ZA GRADNJO STANQVANJ
L NAMEN KREDITIRANJA
Krediti, dodeljeni po tem natečaju, se lahko uporabijo za: — soinvestiranje družbene usmerjene stanovanjske gradnje pri nadomestni gradnji na Glavnem trgu in Starem trgu v Ljutomeru
II.	UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV KREDITA SO:
— organizacije združenega dela in druge organizacije, ki združujejo sredstva vzajemnosti injmajo sklenjeno soinve-stitorsko pogodbo s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Ljutomer o družbeni gradnji stanovanj pri nadomestni gradnji na Glavnem trgu in Starem trgu v Ljutomeru;
— občaniza nakup etažnih stanovapj v navedenih objektih;
— da so zagotovili 50 % sredstev od vrednosti stanovanj, izračunane po soinvestitorski pogodbi
III.	NATEČAJNA VSOTA ZNAŠA 70,000.000,00 din.
Upravičenci do kredita bodo sredstva koristili jTo naslednjih terminih:
30,000.000,00 dinarjev do 31. 7. 1985;
10,000.000,00 dinarjev do 20. 12. 1985;
30,000.000,00 dinarjev do 31. 7. 1986
IV.	NATEČAJNI POGOJI:
Pravico do kredita iz združenih sredstev vzajemnosti imajo ozdi in druge organizacije ter občani, ki združujejo sredstva, če izpolnjujejo še naslednje pogoje:
— da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji;
— da predložijo plan, v katerem so plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje;
— da imajo sprejet srednjeročni program za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev;
— da na ustrezen način sprejemajo obveznosti vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti;
— da izpolnijo obveznosti iz soinvestitorske pogodbe za gradnjo stanovanj.
Kredit za gradnjo stanovanja v družbeni lasti lahko znaša največ 60 % od končne vrednosti stanovanja.
Odplačilna doba kredita iz sredstev vzajemnosti, ki ga najemajo ozdi oz. druge organizacije ter občani, je največ 10 let.
Obrestna mera znaša 5 %. Pri kreditih za nakup etažnih stanovanj občanov se anuiteta po 5 letih odplačevanja poveča za 12,5 %.
Vloge po tem natečaju zbira Ljubljanska banka, Pomurska banka Murska Sobota — poslovna enota v Ljutomeru, Ormoška c. 3.*
Rok za predložitev vloge je 15 dni po objavi natečaja. Vloge, vložene po tem roku, ne bodo upoštevane.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LJUTOMER
TRAKTORSKO PRIKOLICO, ENOOSNO, prekucnik 5 t, prodam. Paričjak 12, Radenci. M-3212
TELICO 8,5 mesecev brejo prodam. Franc Jančar, Bakovci, Mali Bakovci 94. M-3215
ZASTAVO 750 prodam. Pintarič, Hrastje-Mota 91, P- Radenci. M-3216
Polonez 1500, prva registracija 1981, prevoženih 32.000 km prodam. Brunec, Vegova 13, M. Sobota. M-3217
AUDI 80 GLS, F 126 P in računalnik VX SPECTRUM prodam. 71 263. M-GT
1500 kosov rabljenih strešnikov prodam. Cena po dogovoru. Radmožanci 86, Vegi. LE-322 LIČKALNI STROJ za koruzo, skoraj nov, prodam. Genterovci 55. LE-317
TRAVNIK za košnjo prodam ali ga dam v najem, malega psička velike pasme prodam. Zogar, Brezovci 40. M-3220
RENAULT 18 TL, letnik 1983, prevoženih 34.000 km, dodatno opremljen, odprta streha, prodam za 1,400.000,00 din. Ogled vsak dan: Franc Marin, Boreči 9, Križevci pri Ljutomeru. IN-423 FIAT 126 P prodam. Vučja vas 54, Križevci pri Ljutomeru. IN-422
RENAULT 4, special, letnik 1977, in kosilnico BCS, starejšo, prodam. Branko Ščavničar, Ro-balje 116, 42312 Štrigova. IN-421
SEME OHROVTA prodam. Rižnar, Sp. Krapje 63, p. Veržej. IN-4I9
HLEVSKI GNOJ, balirano sla? mo in belo namizno VINO ŠIPON in LAŠKI RIZLING prodam po ugodni ceni. Telefon 24 381. IN-417
FIAT 850, športni, neregistriran, prodam. Naslov v upravi lista. M-3222
PLASTIČNI BRANIK za Viso, prednji, prodam. 71 303. M-3232 HIŠO pri železniški postaji v Beltincih prodam: Prelog, Beltinci. M-3231
TRAKTOR STAYER, 18 KS s priključki prodam. Naslov v upravi lista. M-3230
PEUGEUT 304 prodam po delih. Milan Gjerek, Prekmurska 16 (Jugovo), Beltinci. M-3231
Zaposlitve
STREŠNO OPEKO - 1000 ko-sov, zareznik, kupim. Bence, M Toplice, Lešče 27. M-3181 ŠOTOR manjši, kupim. Naslov v upravi lista. IN-406
Tričlanska družina išče stanovanje v Lendavi. Naslov v upravi lista. M-3155
Opremljeno sobo oddam poštenemu fantu. Naslov v upravi lista. M-3218
KV šiviljo sprejmemo v redno delovno razmerje. Zaželjeno je najmahj leto delovnih izkušenj. TEKSTI LIA, Vufja vas, 69242 KriževcNpri Ljutomeru. IN-412
IZGUBIL se je pes volčjak. Je črne pasme in sliši na ime Tarzan. Najditelj naj se proti nagradi oglasi na raslov Marta Zemljič, Kemična čistilnica Murska Sobota, telefon 21-349.

KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA n. sol. o.
DSSS -Komercialni sektor
PRODAJA NA JAVNI DRAŽBI NASLEDNJA OSNOVNA SREDSTVA
Izklicna cena
1 osebni avto R-4 letnik 1981	cena	250.000,00
1 motokultivator s koso F 600	cena	175.000,00
4 krožne brane	cena	15.000,00
1 krožna brana	cena	5.000,00
1 traktor IMT - 558	cena	180.000,00
1 sortirni stroj	cena	40.000,00
2 bazena lit. 5000	cena	30.000,00
2 škropilnici TF 300	cena	5.000,00
I škropilnica TP350	cena	5.000,00
1 lesena stiskalnica	cena	70.000,00
1 lesena stiskalnica	cena	90.000,00
4 cepilni stroji	cena	15.000,00
Dražba bo v nedeljo, 28. 7.1985, na delovišču Hercegovščak (za pokopališčem) KK Radgona v Gornji Radgoni z začetkom ob 10. uri. Ogled osnovnih sredstev je možen eno uro pred začetkom dražbe.
Interesenti morajo predhodno plačati 10-odstotno varščino, kupljeno osnovno sredstvo pa takoj plačati in odpeljati.
. Osnovno sredstvo prodajamo po sistemu ugledano — kupljeno, zato je izključena vsaka možnost pritožbe zaradi kakovosti;
Vse informacije v zvezi s prodajo lahko dobite po telefonu (069) 74-321, interna 48.
Kmetijski kombinat Radgona
Gornja Radgona
Elektroindustrija OBOD Cetinje obvešča kupce, da v juli-, ju daje sezonski 10-odstotni popust za nakup zamrzovalnih skrinj in omar, kombiniranih c in dvotemperaturnih hladilnikov ter pralnih stro-jev-
SREDNJA KMETIJSKA SOLA RAKIČAN
razpisuje prosta dela in naloge za šolsko leto 1985/86:
•	učitelja biologije in kemije, nedoločen čas, P;
•	učitelja matematike in fizike .določen čas, P;
•	učitelja praktičnega pouka, nedoločen čas, višja izobrazba kmetijske smeri;
•	vodja šolskega posestva, nedoločen čas, kmetijski tehnik, najmanj 5 let prakse v poskusništvu.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: Srednja kmetijska šola, Rakičan, 69000 Murska Sobota.
n hm
PROIZVODNO TRANSPORTNO PO dETJE
GORNJA RADGONA n.aoU,
SOZD INTEGRAL, PTP AVTORADGONA, n. sol. o., Gornja Radgona, Ljutomerska cesta 29, TOZD Proizvodnja nadgradenj, objavlja naslednja prosta dela in naloge:
— 5 MONTERJEV HI
Pogoji: KV avtoelektrikar, tapetnik ali KV delavec lesne stroke najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj
— 4 PRIUČENIH MONTERJEV
Pogoji: priučeni delavec lesne stroke najmanj 1 leto delovnih i?kušenj
- VEČ KV KLEPARJEV
Pogoji: 1KV avtoklepar ali preoblikovalec in spajalec kovin najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj
— VEČ KV LIČARJEV
Pogoji: KV delavec ličarske stroke
najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj
— 2 priučena ličarja
Pogoji: priučeni delavec ličarske stroke
1 leto delovnih izkušenj
Za objavljena prosta dela in naloge združujemo delo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Zainteresirani kandidati so dolžni poslati prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave kadrovski službi delovne organizacije v 8 dneh po objavi.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v roku določenem s samoupravnim splošnim aktom delovne organizacije, ki opredeljuje postopke za izbiro delavcev.
O
OPEKARNA MARIBOR •
RADVANJE
Maribor, Streliška 16 a
GRADITELJ!
PO ZNIŽANIH CENAH IN Z BREZPLAČNIM PREVOZOM D0150 km
MONTAŽNI STROPOVI »NORMA«
S POPUSTOM PRODAJAMO TUDI TRAJNOŽARNE PEČI
VESTNIK 18. dULIJA 1885
9 STRAN
ne zgodi se vsak dan
Vremenoslovci trdijo, da bo prihodnje dne spet izjemno vroče. Claudie Bonelli iz italijanske Ancone to nič ne vznemirja, kajti na vroče je navajena tudi ob bolj hladnih dnevih. *
Čeprav so tihi, udobni, poceni in jih je lahko upravljati, se baloni
nikakor niso mogli uveljaviti. Ko'je. pred dobrimi 50 leti že skoraj kazalo, da bodo prodrli, je prišlo do nekaj nesreč in strahovitega požara, ki je zajel velik potniški zrakoplov Hindenburg in njegovih 36 potnikov. Po tej katastrofi so zrakoplovi izginili z neba.
Občasno so posamezni zanesenjaki poskušali oživiti zanimanje zanje, vendar brez uspeha. Vse je kazalo, da so za vedno potonili v zgodovino, oziroma da so postali le igračke za reklamo.
Toda ta čas se zrakoplovom ponovno nasmihajo boljši časil. Angleška družba za izdelovanje zrakoplovov Airship Industries poroča, da je lani zgradila in prodala precej velikih balonov in da je povrhu dobila še močno finančno injekcijo, s pomočjo katere jih bodo izdelali še- več. Zanimanje zanje namreč narašča v več državah, od Kitajske do ZDA. Novi baloni, napolnjeni z negorljivim plinom, so se izkazali kot odlična sredstva za najrazličnejše namene. Uporabljajo jih geologi za pregledovanje in snemanje terena, uporabljajo jih pri televiziji, v vojski, znova se zanje zanimajo tudi družbe za prevoz potnikov. Poleti z baloni so sicer počasni, vendar tihi, udobni, varni in nudijo potnikom udobnejši razgled kot iz letala, torej so primerni za turistične razgledne vožnje.
V tovarni pa že načrtujejo zrakoplove prihodnosti. Razmišljajo o 600 metrov dolgih, kovinskih cigarah, ki bi bile sposobne ponesti tudi najtežje tovore in nekaj sto potnikov na vsak konec sveta.
Baloni se vračajo
Dandanes je pogled v prihodnja leta bolj teman kot svetal, vendar pa se v Evropi pri oziranju v prihodnost bolj boje ekonomskih in političnih težav kot pa naravnih nesreč. A prav s te strani nam grozi največja nevarnost. V naslednjih petnajstih letih naj bi namreč prišlo do katastrofalnega potresa v Evropi, ki bo terjal okoli milijon žrtev.
To ni napoved kakšne preveč zagrete verske sekte, ki se ukvarja
Turistka
s črnim pasom
Marianna Svenson, 23-letna Švedinja, je med dopustom v Grčiji temeljito premikastila štiri policaje, ko so jo skušali aretirati, ker je njen pes ugriznil osemletno deklico. Turistka se je odločila za spopad, ko je policaj skušal odpeljati nje- nega psa v veterinarsko ambulanto, ker je videl, kako je ugriznil deklico. Med pretepom so mu prišli na pomoč še trije kolegi, pa so jo vsi po vrsti skupili, kajti Marianne je nosilka karatejskega črnega pasu. Naposled je le morala popustiti in sodišče jo je kaznovalo s 7000 drahmami globe.
Koliko »zasluži« Reagan?
RONALD REAGAN, štiriinsedemdesetletni ameriški predsednik, »tehta« 4,4 milijona dolarjev in je za 750.000 dolarjev bogatejši, kot je bil leta 1981, piše ameriška revija Money. Njegovo premoženje se je v teh letih povečalo predvsem zaradi zasebnih naložb, s katerimi je začel pred tridesetimi leti. Njegova letna plača znaša 200.000 dolarjev, vendar se mu tega denarja tako rekoč ni treba dotakniti, saj pokriva država skoraj vse njegove izdatke. Povprečna vrednost njegovih delnic je lani znašala 1,4 milijona dolarjev. Kot piše Money, nista Ronald in Nancy Reagan doslej »vlekla nobenih koristi iz sistema«, Nancy še ni uveljavila zahtevka do pokojnine 2000 dolarjev, ki ji pripada že od leta 1984. Lani je s članki v časopisih in nastopi na televiziji zaslužila 5463 dolarjev, od katerih je plačala davek, če pa bi bila upokojenka, ji tega ne bi bilo treba.
SKALJENO POLETJE
— Na dopust se odpravljaš, veder, nasmejan si... Lepo, lepo ...
— To kar vidiš na licu, to je bivši nasmeh. Tašča se je opravičila. Bo pa šla z nama njena sestra.
Umetne kože zaenkrat se ni
N javnosti zbujajo veliko pozornost presenetljive transplantacije srca, pljuč in ledvic, manj pozornosti pa so deležna dolgotrajna prizadevanja zdravnikov, da bi uspešno presadili prav tako življenjsko nepogrešljivo kožo.
Koža je dejansko največji človekov organ, brez katerega ni mogoče živeti, pa če jo jemljemo še tako vsakdanje in postransko. Ta organ je zelo žapieten, trpežen do neverjetnosti in hkrati zelo občutljiv, opravlja pač več nadvse pomembnih vlog. Zaradi njene obnavljajoče se narave predstavlja koža zapleteno uganko, ko je treba poiskati ustrezen nadomestek. Umetno srce, umetna pljuča in umetne ledvice so dandanes vsakdanjost v vsaki kolikor toliko sodobno
opremljeni bolnišnici, težko pa bi našli kje na svetu bolnišnico, kjer imajo nadomestek za kožo.
Nekaj malega raziskovalnih oddelkov sicer je, vendar je njihovo delo ozko in specialistično in zaenkrat še ne sodi v vsakdanjo prakso.
Medicinski raziskovalci so dokaj uspešno rešili vprašanje nadomeščanja gornjega dela kože, tako imenovanega epidermija. V nekaterih zdravstvenih raziskovalnih institucijah hranijo umetne razrastke kože. Dele tkiva vložijo v posebno hranilno tekočino, kjer se gradi in ohranja za transplantacijo, kadar je potrebna. Takšni , koščki kože se ob presaditvi scelijo z ostalo kožo in stvorijo dobro zarastlino. V nekaterih inštitutih je uspelo izdelati tudi postopek, s pomočjo katerega obdelajo kožo umrlih, izločijo antigene in tako dobljene kožne krpe lahko uporabijo za presaditev.
Vse to lepo teče. Toda velika težava nastane, ko gre za hujše opekline, prav te pa so najpogostejše in najbolj usodne. Takrat se poškodujejo globinski sloji kože, ki pa jih s takšnimi nadomestki, kot smo jih omenili, ni mogoče zdraviti . Vse do nedavnega je veljalo, da poškodovanih globinskih plasti kože ni mogoče obnoviti, toda zdravniki so našli način, kako zdraviti tudi tak-šne poškodbe. Gre za biološko aktivne vsadke iz kolagenskih vlaken in pplisaharidov, na vrhu katerih je gumasta zaščitna obloga, ki jo po uspešni vsaditvi odstranijo.,
Ker je opeklin zelo veliko, je potreba po kožnih nadomestkih precejšnja. In smešno je, da imamo vsadljiv^, umetna srca, kože pa ne.
Pogled v zelo udoben prostor za potnike v balonu. V novem balonu — 600 metrih dolgih leovinskih cigarah — bo mogoče prenašati najtežje tovore in nekaj 100 potnikov. Bi se tudi vi radi peljali z balonom?
Zakoni ostajajo papirnati
Naj živijo naše fabrike, gye srajce, mesou, železje, sadike, vino, marele, sir pa Stil, cigeo, les i polivinil, dobijo delavci falej tuj driigi, či se vb ne zvej.
Pravijo, tak se tiij sika, vej se tou ne pozna nika.
Vzemi si ka ti paše, fabrike so tak i tak naše. Či pri kopanji što ne gyej, 'siliti ga nej trbej.
Uradnike pa velke i male, tii pa tan pozovejo na male. Gor pa doj tej majo dirke, za papir indigo pa radirke.
kulije, tinto, kalabajs, dosta dobija ha ? Za špajs.
OBE PO MODI
— Kot vidim, se s taščo dobro razumeta. Presenetiš me skoraj vsak tretji dan z okusno izbranimi oblačili, kmalu za tem pa vidim, da se je tudi sama odločila za isti kroj in barvne nianse.
— Kroj gor, kroj dol, tudi nianse niso važne, le moja krila so ji prekratka ... To mi vedno očita.
z napovedovanjem sodnega dne, marveč napoved svetovno znanega proučevalca vulkanov in seizmologa Harouna Tazieffa, ki je poleg tega tudi francoski minister za preprečevanje velikih katastrof..
Tazieff je namreč ugotovil, da je v sredozemskem bazenu globinska razpoka, ki sega do južne Francije in teče vzdolž vsega bazena. Ta razpoka, ki jo kažejo globinske karte Evrope, je po Tazief-fovem mnenju izjemno nevarna, zato poziva zahodnoevropske države, naj nujno začno s pripravami najširšega obsega, da bi pričakali naravno nesrečo, kar se da pripravljeni.
Doslej mu je uspelo prepričati Grčijo, Italijo, Portugalsko in Španijo. Te države bodo skupaj s Francijo združile strokovne in denarne moči, da bi bile posledice morebitne velike naravne nesreče čim manjše.
»Soočili se bomo z agresijo narave, ki bo hujša od vojne,« pravi Tazieff.
Je že tako, da so prepovedani sadeži najslajši. In tako si mnogi turisti, ki obiščejo Afriko, zaželijo odnesti domov kaj tistega, kar je Afriko dolga leta predstavljalo v svetu. V splošni afriški revščini je to predvsem njeno naravno bogastvo, ki je zdaj zaradi neusmiljenega ropanja zaščiteno z zakoni. Toda kdo naj pove turistu, da slonove noge kot podstavki, slonokoščeni predmeti, želvini oklepi in krzna nekaterih živali niso tisto, kar je Afrika in kar je najlepši spominek na popotovanje?
Tako se Afrika ob vseh nesrečah, ki jo pustošijo, srečuje še s sicer malo manj opaznim, a zato nič manj tragičnim — z uničevanjem naravnega bogastva. Slonov, nosorogov, redkih ptic in
drugih živali ne ubijajo turisti, ubijajo jih domačini, Afričani, da bi zaslužili debele denarce. In v tem gonu za zaslužkom so vsi napisani zakoni in sprejete obveze le potiskan, na katerega se ne ozirajo.
Bolj učinkovite so carinske službe v neafriških deželah. Samo podatki s frankfurtskega letališča so dovolj zgovorni in kažejo ’ na vso širino roparskega početja. Lani so na letališču zaplenili .8 medvedov, 45 opic, 3 žive tigre, 1 divjo mačko, 392 papig, 288 skrinj iz slonove kosti, 200 ustrojenih kačjih kož. To je del plena, ve pa se, da zaplenjeni del predstavlja zanemarljiv drobec vsega, kar se pretoči iz revne Afrike v bogate zahodne države.
ŽELJE, HOTENJA, AMBICIJE ITD ..
— V majhni vehemenci ti bom povedala, da si se s svojo razpravo na predzadnji seji vtisnil nekam globoko v spomin. Delegatom.
- Zakaj?
— To so vedeli, da si delegat, sodeč po tvoji razpravi pa so nekateri podvomili v BAZO. Sicer pa — mogoče ni kriva baza ... Včasih pač koga »prime« in bi mu za prvo silo pomagal šilček hermelike ...
Moja dežela
Danes je Slovenija poldrugo uro daleč od Frankfurta in Rima, dve uri od Pariza, iz Londona je mogoče priti v treh urah, iz New Yorka v devetih, iz Toronta v osemnajstih. Pot iz Avstralije traja uro manj kot en dan.
Poti od slovenske vasi do vasi so mnogo daljše in veliko bolj zapletene.
Slovenija. Njenih zakladov nismo dobili od dedov v dar. Zaupali so nam jih vnuki.
Slovenija
E
STRAN 10
VESTNIK 18. JULIJA 1985
c
za vsakogar nekaj
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
Vsako sredo v oddaji 21-232
1.	Za milijon godina — Yu rock misija
2.	We are the World — USA for Africa
3.	Navali narod na gostilne — Janez Bončina Benč
4.	19 — Paul Hardcastle
5.	One more' night — Phill Collins
Naš in vaš predlog:
Amadeus — Falco
Life is life — Opus
Predloge za lestvico pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
KOZMETIKA
Kumare proti soncu
Sintetični filtri v kremah in oljih za sončenje ščitijo in pogosto tudi zapirajo občutljivo kožo. Posledica so alergije, drobni izpuščaji, infekcije. Namesto tega uporabite za zaščito kože na soncu losion iz kumar, ki ga boste sami pripravili. Vzemite tnalo kumaro, pol žličke glicerina in pol žličke rožnega olja. Olupite in naribajte kumaro. Kumarični sok precedite skozi gazo ali drobno cedilo. Zmešajte z glicerinom in rožnim oljem, namažite se in zaščita pred soncem je tu.
Utrujenost oči
Ce opravljate pisarniško delo in veliko tipkate, gotovo občutite bolečine v očeh, vratu in ramenih. Najraje bi se zvalili na posteljo' in zaspali. Nikar! Položite si na oči oblogo iz kamilic in lezite za deset ali petnajst minut, tako da bodo noge višje. Tako si boste odpočili telo od delovanja težnosti in izboljšali pretakanje krvi. Od hrane so za oči zelo koristni: endivija, jagode, krompir in ostala zelenjava, predvsem korenček.
Pogled na nohte
Vidni del nohtov je iz trde površij ne, ki je sestavljena iz proteinov, majhnih količin kalcija, fosforja in nekaj kovin. Najhitreje rastejo v mladosti, kasneje pa se rast upočasni. Nohti so kakor oči, lasje in koža — v tem smislu, da lahko glede na njihov
videz ocenimo zAavje osebe. Dober zdravnik bo pri določanju diagnoze vedno pazljivo pregledal pacientove nohte. Ce so brezbarvni, razcepljenij mehki, če so polni belih pik ali tankih podolžnih žlebičev, predstavljajo dragoceno informacijo o preteklosti bolezni pacienta.
Hrana za dolgo
Nič nas ne sme presenetiti
življenje
Pred kratkim je v 101. letu umrl Scott Nearing, idejni voditelj gibanja »nazaj k naravi«, ameriški gospodarstvenik, ki je s svojim načinom življenja več kot pol stoletja vedno znova izzival pozornost javnosti. Scott in njegova žena Helena sta bila stroga vegetarijanca. Med veliko ameriško gospodarsko krizo sta se umaknila iz New Yorka na farmo v gozdovih Vermonta. Naenkrat sta končala s prejšnjim načinom,življenja, namesto denarnega gospodarstva sta sprejela blagovno gospodarstvo.
Na farmi v Vermontu ni bilo živali, niti psa ali mačke, ker sta Scott in Helena verjela, da pri vsaki zvezi človeka in živali takoj pride do izkoriščevalskega odnosa. Človek izgublja svobodo, ker mora skrbeti za živali, ta spet pripada človeku in na ta način ni svobodna. Od kmetijskih strojev sta imela le majhen kamion, s katerim sta pobirala pridelek, se peljala na obhod po posestvu in obiskovala sosede. Vzgajala sta samo sadje, zelenjavo in žitarice. Okrog vrta sta zgradila ograjo, da bi ga zaščitila pred divjimi živalmi, z lastnimi rokami pa sta zgradila hišo in gospodarska poslopja. Ko je Vermont postal vi-kendsko območje, sta se preseli-4a v državo Maine na obalo jezera Penobscot. V tem času je imel Scott 90, Helen pa 70 let.
Čeprav sta šla med »kmete«, sta se zanimala tudi za druge stvari. Skupaj sta napisala nekaj zelo popularnih knjig: Živeti dobro življenje: kako živeti zdravo in enostavno v nemirnem svetu, Knjiga javorjevega sladkorja — ti sta med najbolj znanimi, v njih sta podrobno opisala svoje ži
vljenje v Vermontu in 20 let pridelovanja javorjevega sirupa in sladkorja. Po moževi smrti je Helen izdala še eno knjigo: enostavna hrana za dobro življenje.
Za razliko od drugih kuharskih knjig, kjer so samo razvrščeni recepti, se Helen v svoji knjigi spušča tudi do prepričanja o enotnosti človeka in narave. Helen je vse življenje upoštevala nasvete znanega ameriškega pisatelja Thoreaua, ki je trdil, da je treba v hrani, tako kot v življenju sploh, težiti k enostavnosti.
Gurmani starinskega kova, ki imajo radi mastno in začinjeno, verjetno ne bi uživali v jedeh, ki jih pripravlja Helen. Vendar pa ne bi smeli spregledati dejstva, da je ta starka še danes vitka, da se giblje z največjo lahkoto in spretnostjo, da ima živ in svež spomin, kot da se ne bi približevala osemdesetim letom.
Nearingovi so do konca verjeli v moč in pomembnost zelenjave v prehrani. Za najpomembnejše so smatrali, da se vsak dan je sveža, surova zelena zelenjava. »Namesto da bi končali kosilo z malo solate, kakor se to priporoča v kuharskih knjigah,« piše Helen, »Scott in jaz začneva obrok z veliko porcijo solate, surova zelenjavo ali sadjem, in končava z nečim, kar imajo drugi za glavno jed.« Poleg zanimivih resnic o hrani je Helen v svoji knjigi skušala prikazati, da kuhanje ni najpomembnejša zaposlitev v življenju neke žene .ter da se. lahko dolgo in zdravo živi tudi z enostavno in zdravo kuhinjo, kakršno je sama priporočala vse življenje.	(po V.)
Med prostovoljci tudi slušno prizadeti
V centru za obrambno usposabljanje v Vidoncih na Goričkem so pretekli teden sklenili enotedensko usposabljanje mladinci in mladinke — prostovoljci teritorialne obrambe. Usposabljanja se je udeležilo 67 mladih iz soboške občine, med katerimi je bilo 20 deklet, pripravila pa sta ga občinski štab teritorialne obrambe in občinska konferenca ZSMS Murska Sobota. Prvič se je tega obrambnega usposabljanja udeležilo tudi 12 slušno prizadetih iz celotnega Pomurja, kar je še posebej razveseljivo. V dopoldanskem času so si udeleženci tabora pridobivali strokovno vojaško znanje, se seznanjali z orožjem in streljali s polavtomatsko puško. V popoldanskem času pa so imeli organizirane interesne dejavnosti, da bi bilo življenje v taboru čim bolj pestro in prijetno. Tako so izvajali različne aktivnosti na področju informiranja, kulture in športa. Organizirali so športno srečanje z brigadirji zvezne mladinske delovne akcije Goričko 85, izvedli pohod na Vanečo, kjer so bili na proslavi ob dnevu borca.
Skupina slušno prizadetih na obrambnem usposabljanju v Vidoncih kot prostovoljci teritorialne obrambe. Foto: F. Maučec
Nekaj sladkega
Napitek iz jagod
Sestavine: 20 dkg jagod, 1 žlica sladkorja v pfahu, 2 žlici sladke smetane, pol kozarca mleka, pol kozarca maraskina, 2 žlici zdrobljenega ledu.
V visoko posodo dajte vse sestavine in dobro zmešajte.
Obročki z jagodami
Sestavine: 50 g masla, 1/4 1 vode, malo soli, 180g moke, 6 jajc, I žlička pecilnega praška; nadev: 1/2 kg jagod, 1 vanilijev sladkor, 2 del sladke smetane, 20 g sladkorja v prahu.
Vodo, maslo in sol segrejte v posodi do vrenja; odmaknite z ognja in naenkrat dodajte moko. Mešajte, da dobite gladko maso in kuhajte 1 minuto, dokler se testo ne odlepi od lonca. Vroče testo dajte v posodo in dodajajte jajce za jajcem. Kd se ohladi, dodajte pecilni prašek. Napravite obročke premera deset centimetrov. Pecite pri temperaturi 220C 25 do 30 minut. Pečice ne odpirajte prvih 20 minut, da se pecivo ne sesede. Pečene obročke prerežite. Stolcite sladko smetano, premešajte sladkor in vanili-
In neodgovorno pisali kot govorite na sejah, potem M vam te zdavnaj preskrbeli »predčasno upokoji-
jev sladkor, napolnite obročke in vstavite jagode, prekrijte z drugo polovico obroča in posujte s sladkorjem.
NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS
ISKANJE UMETNIŠKIH IZHODOV
— Milan, slišal sem, da boš tudi drugo pesniško zbirko izdal v samozaložbi. A ne gre po redni poti?
— Založbe se izgovarjajo na pomanjkanje papirja.
— Za izdajo v samozaložbi pa bo?
— Mogoče. Skušal se bom dogovoriti za nekakšno sodelovanje s PA-
LOMO.
Duhovite pri-pise k novi risbi pošljite najkasneje do 25. julija na naslov Vestnik, Murska Sobota, Titova 29/1. Objavljene pripise honorira-jn&>__________
— Ah, dežniki so zato, da se jim maslo od zadolževanja v tujini na glavah ne raztopi!	(D. Hari)
— Mokro poletje s suhimi žepi.	(S. Potočnik)
— Včasih okoliščine koga prisilijo, da vsaj z eno roko dela.
(P. Potočnik)
— Le dež še pada, dinar je že tako na tleh. (F. Potočnik)
— Glej, naše predsedstvo!	(Danijel Žižek)
— Ne, sinek, teta inflacija pa je tamle pod cirkuškim šotorom.	(B. Žnuderl)
Z letošnjim usposabljanjem mladincev in mladink prostovoljcev teritorialne obrambe v Vidoncih so bili mentorji zelo zadovoljni. To še posebej velja za skupino slušno prizadetih, katerih usposabljanje je bilo nekoliko drugačno in težje. Pobudo za vključitev med prostovoljce teritorialne obrambe so dali slušno prizadeti sami, nam je povedala tajnica medobčinskega društva slušno prizadetih Murska Sobota Erika Hriberšek, ki je tudi ves čas spremljala njihovo usposabljanje. Pri tem pa jim je pomagala tudi prevajalka Nadja Lipičar iz Nove Gorice, ki ima na tem področju že določene izkušnje, kajti prav v Novi Gorici so se prvi v Sloveniji lotili obrambnega usposabljanja slušno prizadetih. Tako so se slušno prizadeti seznanili z vojaškim življenjem, se seznanili z orožjem in njihovo uporabo in si pridobili osnovno znanje iz vojaških veščin. Poleg tega pa so se zelo aktivno vključevali v interesne dejavnosti. Na taboru so mladi prostovoljci teritorialne obrambe v Vidoncih izdali tudi bilten. Po končanem usposabljanju so se zadovoljni vračali na svoje domove, mnogi pa tudi izražali želje, da bi se še radi vrnili v tabor.
Feri Maučec
sestavil Marko Napast	prostor za nakla- danje	ornament	opozorilo	uprava za vesolje v ZDA	jezero v Čadu	reka, ki se izliva pri Omlšu v Jadran	Bartolov roman
del nosu							
slika z vodnimi barvami							
izredna lepota							
država v Venezueli (anagram ARAL)					Ivan Minatti		
					enlgmat		
Igralne karte				burmansk državnik		.	
				pisateljica Peroci			
družbeno politični delavec							
mesto v Indiji (anagram KOALA)						navihan-ček	napad, naskok
rimsko število petdeset		nemška avtomo-bliska tovarna	stena v g templju				
			vdolbina v steni				
naelektren materialni delec				morski sesalec			
				pritok Menama			
zelena povrtnina							
storž iglavcev							
naša tovarna smuči					Kariovac		
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: diskant, Ivernei, variete, ena, trs, roka, EK, TV, laso, I, edikt, Metod, Eva, alk, Neža, ar, Tratnik, Ot, alka.
VESTNIK 18. JULIJA 1985
STRAN 11
Radijski in televizijski spored od 19. do 25. julija
RADIO MURSKASOBOTA
____________
RADIO MURSKASOBOTA
RADIO MURSKASOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKASOBOTA
RADIO MURSKASOBOTA
RADIO MURSKASOBOTA
16.00 — Glasbena oddaja. 16.30 — Aktualno v petek, 19. julija (mladinska oddaja, Kam konec tedna, Najbolj iskane plošče tedna), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Glasbena paleta po vašem izboru, 16.30 — Aktualno v soboto, 20. julija (sobotna reportaža), 18.00 —- Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19,00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
TVLJUBLJANA
TVLJUBLJANA
11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (Spomini živijo, kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
GA
PRENOS OSREDNJE-
SPOREDA
SLOVENSKEGA
TV LJUBLJANA
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 23. julija (gospodarska tema, Poletni potepi), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 24. julija (pogovor v živo), 18.00 — »21-232« — glasbeno-pro-pagandna oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Iz sveta resne glasbe, 16.30 — Aktualno v četrtek, 25. julija (kultura, Klepetamo ... brskamo ... svetujemo ...),	18.00 —
Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
17.55 Poročila. 18.00 Naš •'"iatelj Tito, 10. del nadaljevanke TV Zagreb. 18.15 Obiskovalci, 1. del češko-slovaško-zahodnonemške
nadaljevanke. 18.45 Želeli ste, poglejte, poučnozaba-vna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik L 19.55 Vreme. 20.05 Živi planet: Zaledeneli svet, 2. del angleške dokumentarne serije. 21.00 Ne prezrite. 21.10 Propagandna oddaja. 21.15 R. A. Simmons: Gangsterska kronika, 4. del ameriške nadaljevanke. 22.05 Tv dnevnik II. 22.15 Ljubezen, švedski film.
TVZAGREB
14.30 Počitniški spored, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, .18.15 Glasbena srečanja, 18.45 Ognjene gospe, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Mesto srečanja ostane isto, 21.00 Čas je na naši strani, 21.50 Dnevnik, 22.05, V petek ob 22.00, 23.35 Program plus
14.40 Naš prijatelj Tito, 10. del nadaljevanke TV Zagreb. 14.55 Miti in legende — Srednjeveški miti: Beowulf — 2. del nanizanka Tv Beograd. 15.10 Pole-tavček, nanizanka TV Beograd. 15.40 Tv galerija: Osijek — kulturno-zgodovin-ski spomenik, oddaja Tv Zagreb. 15.00 Živi planet: Oblikovanje Zemlje, ponovitev. 16.55 Spoznano- neznano: Bo naš zelenjavni vrt bolj zelen? — ponovitev oddaje o znanosti. 17.30 Kaj se je pripetilo Šenki, sovjetski mladinski film. 18.45 Boj za obstanek: Kunci pred sodiščem, 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. • 19.50 Vreme. 20.00 Melodije morja in sonca, prenos iz Portoroža. 21.35 Zrcalo tedna. 21.55 Keeganovi, ameriški film. 23.10 Poročilai
TV LJUBLJANA
9.00 Poročila. 9.05 Otroška matineja: 11.05 Rovinj je pel, oddaja TV Koper. 11.40 625, pregled tedenskega sporeda. 12.00 Ljudje in zemlja. 12.30 Poročila (do 12.35). 15.30 Mostovi. 16.00 M. Uskokovič-J. Marušič: Čedomir Ilič. 16.50 Poročila. 16.55 Majski poker, 1. del italijanske zabavnoglasbene oddaje. 17.40 Sobolj in dekle, poljski film. 20.00 M. Itkovič: Zadrski memento, 3. del nadaljevanke TV Zagreb. 21.05 Jazz na ekranu: Vocal Summit. 21.45 Športni pregled. 22.15 Poročila.
TVZAGREB
TVZAGREB
15.30 'Sedem
16.00 Lepota
16.30 PJ v tenisu, li koncert, 18.15
TV dni, običajev, 18.00 Ma-Poročila,
11.50 Poročila, Kmetijska oddaja, Evrovizija in mi, Glasbeno popoldne,
12.00
13.00
14.00
15.30
TV AVSTRIJA
Prvi -program
9.00 Poročila, 9.05 Počitniški spored, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 14.40 Počitniški spored, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Komisar, 21.20 Belo-modra zgodba, 22.05 Šport, 23.05 Ameriška lestvica uspešnic
18.20 TV koledar, 18.30 Prisrčno vaši, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Smeh, ki pomeni življenje (film) 21.35 Dnevnik, 21.50 V soboto zvečer
Svilena pot, 16.20 Lampia-on in Maria Bonita, 17.00 Mali koncert. 17.15 Idiot (film), 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zadarski memento, 21.10 Potopis, 21.45 Športni pregled, 22.15 Dnevnik, 22.35 Atletsko prvenstvo Jugoslavije, 23.05 Program plus	.
8.50 Poročila. 8.55 Trije hrošči, češkoslovaška otroška oddaja. 9.45 K. Gra-beljšek: Moje akcije, lutkovna oddaja. 10.15 Primorska poje ’85, 2. oddaja. 10.45 Nevidni bataljon, slo-I venski film (čb). 12.00 Poro-! čila (do 12.05). 14.40 Mladi mladim — L. van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 5 v Es-duru. 15.30 Poročila. 15.35 Pole-tavček, nanizanka TV Beograd — 5. del. 16.05 Banane prihajajo. 16.20 Skrivnosti morskih globin. 17.45 Slavnostni zvonček, češkoslovaški film. 20.00 Ko se korenin zavemo: Vstaja. 21.05 M. ’ Grillandi: Lepa Otero, 2. del. 22.05 Večer kraljevega baleta iz Londona, 2. oddaja. 22.45 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
17.55 TV dnevnik. 18.15 Zgodbe iz Nepričave, otroška serija. 18.45 Dokumentarni film »Zastava filma«. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Znanost in mi. 20.50 Poročila. 21.00 Dinastija, 56. del amferiške nadaljevanke. 21.55 Čas je na naši strani, zabavna oddaja. 22.40 Kronika Puljskega festivala (do 23.10)
TVLJUBLJANA
TVLJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV ZAGREB
TV MADŽARSKA
8.30 Počitniška matineja Nogometna šola
9.20 Igra z umetninami
9.40Sova se vrača doku-
16.35
16.40
16.50
16.55
18.15
18.25
ment. film
Vesti
100 znanih slik
Tv program za tri dni Dr. .Fausta je odnesel vrag, čehoslov. film
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
19.15
19.30
20.00
Vesti .
Pokrajine, mesta ljudje
Večerna pravljica
Tv dnevnik
in
21.20
22.35
23.55
Nemoralna zgodba. Tv igra
»Dober večer« — Odlomek iz glasbenega večera Ferenca Farkaša
Zgodba Patricije Neal, ameriški film Tv dnevnik 3.
TV KOPER
15.00 Njegova ločitev, njena ločitev, film. Igrajo: Elizabeth Taylor, Richard Burton, režija: Warris Hussein. 16.50 Taksist, tv film. 17.50 Smithovi, tv film. *8.20 Risanke, 18.30 Ken-jru Skippy, tv film. 19.00 d prta meja — informativna oddaja v slov, jeziku, /ideoteleks. 19.30 TVD sti-. ‘išče. 19.50 Posebna oddaja za uho in oko, glasbena od-। daja. 20.25 Martin Eden, 2. del tv nadaljevanke. 21.30 Trip: zabavna potovanja. 22.00 TVD vsedanes. 22.10 Dance Mania, glasbena oddaja. 23.15 Combat, tv film. >0.10 Njegova ločitev, njena ločitev, film. Igrajo: Elizabeth Taylor, Richard Burton; režija: Warris Hussein
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Družinski spored, 13.20 Poročila, 14.30 Počitniški spored, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 Gledališki poletni koledar, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Glašba je v zraku, 22.00 Šport, 23.00 Novi toni
TV MADŽARSKA
10.10 Črna maska, španska nadaljevanka
14.40 Vesti
14.45
15.40
16.20
17.25
17.30
18.00
18.55
19.15
19.30
20.05
21.05
21.35
23.00
Pustolovščina življenja, francoski film Potujte z nami. Pokrajina ob Donavi Marco Polo, Tv nanizanka
V nekaj vrstah Potovanje Tarimene-sa
Revolucija in emigracija — Zena Karolyi
Mihalya Reklama
Večerna pravljica Tv dnevnik Derick, nemška nanizanka
Tv
To je samo igra (Ma-
ri Torbcsik) Resnični konec ne, poljski film Tv dnevnik 3.
TV KOPER
voj-
15.00 Življenje za ljubezen, film. Igrajo: Tyron Power, Fernando Allend, režija: Tito Davison. 16.35 Taksist, tv film. 17.30 Smithovi, tv film. 18.00 Nepremagljivi Shogun, risanke. 18.30 Kenguru Skippy, tv film. 19.00 Mogočno morje, dok. oddaja. 19.30 TVD -- stičišče. 19.50 Helzacomic, hum. oddaja. 20.25 Film. 22.10 TVD vse danes. 22.20 Možje RAF-a, tv film. 23.10 Combat, tv film. 24.00 Film.
17.50 Poročila. 17.55 Pesmi in plesi iz Turčije, oddaja TV Koper. 18.25 Miti in legende — Srednjeveški miti: KALEVALA, nanizanka- TV Beograd. 18.40 TV galerija: Juraj Matejev Dalmatinac, oddaja TV Zagreb. 20.00 B. Dokovič-V. Jankovič: Jogging, drama TV Beograd. 20.55 Integrali. 22.10 TV dnevnik H.
Oddajniki II. TV mreže:
17.55 TV dnevnik. 18.15 Mali svet, otroška oddaja. 18.45 Thommy’s pop show extra. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Dialogi, notranjepolitična oddaja. 20.45 Žrebanje lota. 20.50 Premor. 21.05 Folk parada. 21.50 Poročila. 21.55 Čas podvigov, dokumentarna oddaja. 22.40 Branje (do 23.10).
TVZAGREB
17.55 Poročila. 18.00 N. Simončič: Čmrlj iz Kolorada, 4. — zadnji del lutkovne predstave. 18.15 V. Podgorac: Beli ciganček, 1. del. 18.45 Želeli ste, poglejte — poučnozabavna oddaja. 20.00 Svet na zaslonu. 20.50 Film tedna: Nekaj za Amelijo, ameriški film. 22.25 TV dnevnik II.
Oddajniki II. TV mreže:
17.55 TV Dnevnik. 18.15 Legende sveta, otroška serija. 18.45 Zabavnoglasbena oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Filmski večer: Norman Mailer, dokumentarni film. 21.00 Rabljeva pesem, 1. del ameriškega filma. 22.00 Koncert na dubrovniških poletnih prireditvah. 22.40 Kronika Puljskega festivala (do 23.10).
TVZAGREB
17.50 Poročila. 17.55 Ivo Zorman: Storžkovo popoldne — Vrnitev. 18.05 Portret Mileta Klopčiča. 18.40 Čas, ki živi: Izvir. 20.05 Tednik. 21.10 Š. Ami-redžibi: Bregovi, 4. del. 22.15 TV dnevnik II. 22.30 Retrospektiva domače TV drame.
Oddajniki II. TV mreže:
17.55 Tv dnevnik. 18.15 Na črko, na črko — otroška serija. 18.45 Ljudje, čas, glasba, zabavna oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Večni klic, 19. — zadnji del. 21.00 Poročila. 21.05 .Umetniški večer — B. Čopič: Nikoletina Bursač.
TV ZAGREB
Prvi program
14.40 Trikrat v Mehiko (film), 16.25 Otroški in mladinski spored, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Večer želja, 22.45 Šport
Drugi program
20.15 Zajtrk v zelenem (film), 21,45 Poročila, 21.50 Chicago 1930, 22.40 Očiščeni čevlji
18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Pravljice, 18.45 Dok. film, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Med platnicami (drama), 21.00 Argumenti, 21.30 Izbrani trenutek,'21.35 Dnevnik, 21.55 En avtor, en film, 22.15 Lazine 85, 21.45 Program plus
18.00 Poročila, 18.15 TV koledar, 18.15 Mali svet, 18.45 Tommys Pop Show, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00  Dialogi, 21.55 Zakon v senci (film), 22.35 Dnevnik, 22.55 Program plus
18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Legende sveta, 18.45 Zabavna oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Filmski večer: Krvnikova pesem (film), 22.00 Dnevnik, 22.20 Program plus
18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Črka na črko, 18.45 Ljudje, čas, glasba, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Monitor, 21.05 Koncert skupine Dire Straits, 21.50 Dnevnik, 22.10 Program plus
TV AVSTRIJA
TV MADŽARSKA
8.30
8.50
9.00
9.25
10.25
10.30
15.50
16.20
17.15
18.25
18.30
19.15
Oddaja za vrtce Oboževani sovjetski kratki film
Boomer, čudežni pes, kratki film
Hitro, strumno, hrabro — športno tekmovanje
Vesti
Trije vojščaki, čeho-slovaška pravljica
Tv ponudba Nedeljska glasba Nepričakovani obiskovalec, sovj. film Vesti
Delta, znanstveni poročevalec
Večerna pravljica 19.30 Teden — politični
20.30
20.35
22.20
22.25
22.50
pregled —
Vesti
Jaz, Natalie, ameriški film
Reklama
Johnny Holliday in njegov gost Steve Wonder
Vesti
TV KOPER
12.15 Tv tržnica, predsta-' vitev in prodaja. 17:00 Sherlock Holmes, film. Igrajo: Richard Greene, Basil Rathbone. 18.10 Kvark, izobr. oddaja. 19.00 Film. 20.40 Formula I, .Grand Prix VB. 22.00 Atletika, yu prvenstvo. 23.00 Combat,.tv film. 24.00 Film.
ljubljsriska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Počitniški spored, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 14.45 Počitniški spored, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00'Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Ceste San Francisca, 22.00 Takrat, 22.05 Elia Canetti Drugi program
17.15 Svetovne metropole, 18.00 Svet živali, 18.30 Waltonovi, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Hotel, 21.00 Novo v kinu, 21.15 Čas v sliki, 21.45 Schilling, 22.05 Domovina, 23.35 Zgodbe strahu
TVMADŽARSKA
Ni sporeda.
TVKOPER
15.00 Vloga moje družine v svetovni revoluciji, film. Igrajo: Milena Dravič, Mi-ča Tomič. Režija: Bata Čengič. 16.30 Taksist, tv film. 17.30 Smithovi, tv film. 18.00 Nepremagljivi Shogun, risanke. 18.30 Kenguru Skippy, tv film. 19.00 Odprta meja, informativna oddaja v slov, jeziku. Videotelex. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Obletnica vstaje v Sloveniji, dok. oddaja. 20.25 Film. 22.10 TVD vse danes. .22.20 Nekoč je bilo dvakrat, igra: II-lona Staller. 23.25 West Side Medical, tv film. 00.20 Vloga moje družine v svetovni revoluciji, film
Drugi program
17.30 Usmeritev, Očarljiva Jannie.
18.00
18.30
ljubljanska banka
Pomurska banka
Waltonovi, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Uganite moj poklic, 21.15 Čas v sliki, 21.45 Club 2
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Počitniški spored, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 14.45 Počitniški spored, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični raport, 21.15 Cena moči, 22.05 Panorama, 22.50 Do Škotske in nazaj
TV MADŽARSKA
8.30 Počitniška matineja, filmi za otroke. 9.35 Življenje brez vikenda ni življenje, DDR film. 16.50 Samarkand, dokumentarni film. 17.30 Kratki film. 18.00 TV spored za tri dni.
18.05 Ob prazniku LR Poljske. 18.30 Poje Gisela May. 18.50 Mini studio. 18.30 TV dnevnik. 20.00 Črna maska, 4. del. 21.05 Studio ’85, 22.05 Kronist Kube. 22.50 TV dnevnik.
TV KOPER
15.00 Onirikon, Igrajo: Jane Birkin, McGpwran, režija: Massot. 16.35 West Medical, tv film.
film. Jack
Joe Side 17.30
Smithovi, tv film. 18.00 Nepremagljivi Shogun, risanke. 18.30 Kenguru Skippy. tv film. 19.00 Odprta meja, inf. oddaja v slov, jeziku. Videotelex. 19.30 TVD stičišče. 19.30 Na pragu novega življenja., izobr. oddaja. 20.25 Vesolje, dokumentarna oddaja. 21130 Možje RAF-a, tv film. 22.20 TVD - vse 'danes. 22.30 Pod zvezdami, glasbena oddaja. 23.45 Smithovi, tv film. 00.15 Onirikon. film.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Počitniški spored, 10.30 Družinski spored, 13.10 Poročila, 14.45 Počitniški spored, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ne-nadoma in nepričakovano (TV film), 21.55 Videoteka
Drugi program
17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Policijska postaja 1., 18.30 Waltonovi, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Rdeče in črno (TV film), 21.15 Čas v sliki, 21.45 Kulturni žurnal, 22.30 Domovina
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Počitniški spored, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 14.45 Počitniški spored, 16,30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Oscar (film), 21.50 Živ pokopan (film), 23.10 Alfred Wickerburg
Drugi program
17.10 Zgodovina morske vožnje, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Waltonovi, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Nezaslužni dedič, 21.15 Čas v sliki, 21.50 Klub 2
TV MADŽARSKA
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
8.30 Počitniška matineja, filmi za otroke. 9.30 Ponovitve. 16.50 Kot neka kontrola, bolgarska nadaljevanka. 17.55 Za naše zdravje. 18.10 Agrarni svet, notranjepolitična rubrika. 18.50
8.30 Počitniška matineja; filmi za otroke. 9.30 Črnou-hi beli Bim, otroška nadaljevanka. 17.25 Kot neka kontrola, bolgarska nadaljevanka. 18.25 Dati se izplača; Kako je z zbiranjem prostovoljnih prispekov za novo Narodno gledališče? 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kepieri, madžarska nadaljevanka. 21.05 Panorama. 22.05 Umetnina tedna. 22.15 TV dnevnik.
Obvestila službe za
stik z
javnostjo. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Modra luč, reportažni spored. 21.15 Jozsef Bekeš: Cesarji, musical. 22.55 TV dnevnik.
dopisujte v
VESTNIK
TV KOPER
TV KOPER

15.00 Film. 16.50 West Side Medical, tv film. 17.45 Smithovi, tv film. 18.20 Risanke. 18.30 Kenguru Skippy, tv film. 19.00 Odprta meja, inf. oddaja v slov, jeziku. Videotelex. 19.30
TVD - stičišče. 19.50 Francija v pesmi. 20.25 Italija v žogi: med dvema prvenstvoma. 22.00 TVD vse danes. 22.10 Sherlock Holmes, film. 23.15 Smithovi, tv film. 23.45 Film.
15.00 Film. 16.45 West Side Medical, tv film. 17.40 Smithovi, tv film. 18.15 Risanke. 18.30 Kenguru Skippy, tv film. 19.00 Odprta meja. inf. oddaja v slov, jeziku. Videotelex. .19.30 TVD stičišče. 19.50 Velike razstave. 20.25 Hudičeve igre, tv • nanizanka. 21.50 TVD - vse danes. 22.00 Kaj bomo pili nocoj? — Variete. 23.00 West Side Medical, tv film. 24.00 Film.
STRAH 12
VESTNIK 18. JULIJA 1985
URADNE OBJAVE
Leto XXX	Murska Sobota, dne 18. julija 1985	Št.: 18
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA .
CMfovond urc4«ik: Marti« Vinčec
165.	Ugotovitve in stališča o oceni gospodarskih gibanj, skupno in splošno porabo ter uresničevanje resolucije v občini Murska Sobota v I. polletju 1985
166.	Odlok o minimumu sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi
167.	Odlok o spremembi odloka o upravnih taksah v občini Ljutomer
168.	Odlok o spremembi odloka o proračumu občine Gornja Radgona za leto 1985
169.	Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v TOZD mizarstvo Ljutomer v sestavi delovne organizacije lesnina Ljubljana
170.	Sklep o povečanju komunalnih storitev in stanarin ter najemnin v občini Lendava
171.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta stanovanjske zazidave v Branoslavci
172.	Spremembe 16. čl. Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti, in stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost G. Radgona
173.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje Murska Sobota
174.	Sklep Skupščine občine Murska Sobota o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje
175.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje Murska Sobota
176.	Statut .občinske skupnosti za zaposlovanje Murska Sobota
165
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska-Sobota (Uradne objave št. 12/80) -je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 8. julija 1985 sprejela 
UGOTOVITVE IN STALIŠČA
O OCENI GOSPODARSKIH GIBANJ, SKUPNE IN SPLOŠNE PORABE TER URESNIČEVANJU RESOLUCIJE OBČINE MUR-
SKA SOBOTA V L POLLETJU 1985
Zbori občinske skupščine so na seji dne 8. julija 1985 obravnavali oceno gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe ter uresničevanje resolucije občine Murska Sobota v I. polletju 1985 in ugotovili:
. Za 1. polletje 1985 se v občini Murska Sobota ocenjuje, da bo, v prilnerjavi z enakim obdobjem lanskega leta porasel celotni prihodek za 52 %, porabljena sredstva 54 %, dohodek 43 %, čisti dohodek 54 %, sredstva za ošebne dohodke 70 % in poslovni sklad 55 %. Ob polletju bo predvidoma 11 organizacij združenega dela izkazalo izgubo v skupni višini 235,137.000 din, kar je za 78 %več kot v I. polletju 1984.
Ocenjena gospodarska gibanja so glede na dosežena nominalna gibanja v prvem trimesečju nekoliko ugodnejša, vendar so močno pod povprečjem v SR Sloveniji, realna gibanja pa so celo slabša kot v prvih mesecih letos, kar kaže na poslabšanje gospodarskega položaja in na stagnacijo v razvoju občine. Neugodna gospodarska gibanja bodo prisotna predvidoma tudi v drugem polletju.
' Sedanja gibanja močno zaostajajo za resolucijsko načrtovanimi, predvsem pri rasti družbenega proizvoda, produktivnosti dela, industrijske proizvodnje in realnih osebnih dohodkov.
Poslabšanje kazalcev kvalitete gospodarjenja, zlasti produktivnosti dela ter močno naraščanje stroškov poslovanja in obresti za kredite vplivajo med drugim na povečanje izgub, ki so včasih tudi posledica neustreznih in premalo učinkovitih sanacijskih programov.
Finančni položaj organizacij združenega dela poslabšuje tudi naraščanje zalog gotovih izdelkov zaradi upadanja kupne moči. Vsled močne zadolženosti in hitro naraščajočih obrestnih mer so v nekaterih organizacijah prisotne večje likvidnostne težave.
Zaskrbljujoč je zlasti slab dohodkovni in finančni položaj kmetijstva, kjer je zaradi hitro naraščajočih proizvodnih stroškov in disparitet cen prisotna nizka rast dohodka, občutno upadanje sredstev akumulacije in celo poslovanje z izgubami v živinorejski proizvodnji.
V neugodnem položaju sta tudi kovinsko in lesno predelovalna industrija, kjer zaradi močnih rasti1 cen surovin, neusklajenosti cen surovin in gotovih izdelkov, plačevanja visokih obresti za obsežne kredite za obratna sredstva, upadanja prodaje gotovih izdelkov in povečevanja zalog poslujejo na meji rentabilnosti.
V I. polletju je bilo vloženo razmeroma precej sredstev v investicije, predvsem v modernizacijo in posodobitev opreme, gradnjo skladišč in nabavo transportnih sredstev, ob tem pa ni ustreznih vlaganj v nove proizvodne programe in odpiranje novih delovnih mest. Problemi nezaposlenosti se v občini s tem samo poglabljajo, ob tem pa nekatere OZD zaradi prisotnih težav še zmanjšujejo število zaposlenih.
Nizki poslovni rezultati in močno zaostajanje gospodarskih gibanj v občini za republiškim povprečjem ima za posledico nazadovanje v razvoju gospodarstva občine in odstopanje pd uresničevanja ciljev skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji.
Na podlagi ugotovitev je Skupščina občine sprejela naslednja stališča:
V OZD kjer poslujejo z izgubo ter so na meji rentabilnosti in dosegajo slabše poslovne rezultate, je potrebno temeljito analizirati vzroke zameugodna gibanja, izpostaviti odgovornost vodilnih in vodstvenih delavcev ter sprejeti ustrezne ukrepe in podvzeti aktivnosti za izboljšanje poslovnih rezultatov. Istočasno je treba z ustreznimi organizacijskimi prijemi in nagrajevanjem dela povečati motiviranost delavcev za učinkovitejše in kvalitetnejše delo ter za izboljšanje kvalitetnih kazalcev gospodarjenja.
Podvzeti je treba vse ukrepe za oživitev industrijske proizvodnje ter z agresivnejšo prodajo doma in na tujem doseči večjo prodajo gotovih izdelkov in zmanjšanje zalog.
V razreševanje neugodnega dohodkovnega položaja kmetijstva se mora v večji meri in učinkoviteje vključiti tudi širša družbenopolitična skupnost ter zagotoviti boljše pogoje poslovanja, sicer obstaja nevarnost, da bo prišlo do močnega zaostajanja za načrtovanim obsegom proizvodnje oz. celo do zmanjšanja proizvodnje.
V vseh sredinah je potrebno poskrbeti najmanj za realizacijo planiranega obsega izvoza blaga, zlasti na konvertibilno tržišče.
Glede na hitrejšo rast skupne in splošne porabe od rasti dohodka gospodarstva bo Izvršni svet sproti spremljal te oblike porabe ter v primeru večjih odstopanj od resolucijskih usmeritev predlagal ustrezne ukrepe.
V OZD in delovnih skupnostih, kjer je ob slabih finančnih rezultatih in upadanju kvalitetnih kazalcev gospodarjenja prisotna visoka rast osebnih dohodkov, morajo to uskladiti z usmeritvami iz resolucije in Dogovora o nalogah pri uresničevanju-družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1985. Pri tem naj sproti spremljajo gibanje primerljivega dohodka tako, da podatke iz leta 1984 preračunajo na sistem delitvč celotnega prihodka in dohodka po novem zakonu.
Številka: 30-9/85-3
V M. Soboti, dne 11/7-1985
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota
Martin HORVAT 1. r.
166
Na podlagi 156. člena Zakona o splošni ljudski obrambi (Ur. list SFRJ, št. 21/82), 70. ter 211. člena Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Ur. list SRS, št. 35/82) ter 165. členil Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 12/80), so zbori občinske skupščine na svoji seji dne 8. julija 1985 sprejeli
ODLOK o minimumu sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi
1.	člen
Ta odlok določa minimum sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi, ki sijih morajo priskrbeti delovni ljudje in občani, temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter drugi lastniki stavb in javnih objektov.
2.	člen
Delovni ljudje in občani si morajo kot minimum sredstev za osebno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi pri
skrbeti: zaščitno masko (zaščitna maska M-l in otroška maska MO-1), zaščitno ogrinjalo in prvi povoj, če jim takšna sredstva niso zagotovljena kako drugače.
3.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti morajo kot minimum sredstev za osebno in kolektivno zaščito svojih delavcev pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi priskrbeti:
—	zaščitno masko (zaščitna maska M-l), zaščitno ogrinjaloo in osebni dozimeter z indirektnim odčitavanjem na vsakega zaposlenega, ki je razporejen na podlagi delovne obveznosti v vojni;
—	po en radiološki in kemični detektor in čitalnik osebnih dozi-metrov;
—	po eno priročno lekarno, en komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo ljudi ter ena nosila na vsakih 100 zaposlenih oziroma na vsakih nadaljnih 200 zaposlenih v eni izmeni;
—	100 g kaporita na 1 m’ površine, ki se uporablja v delovnem procesu, in po 10 g detergentov na 1 m2 površine strojev in vozil;
—	na vsakih 250 m1 površine poslovnega prostora po eno garnituro orodja, ki se sestoji: iz dveh lopat, krampa, sekire, kladiva, droga, žage za železo in klešč.
4.	člen
Samoupravne interesne skupnosti in druge organizacije ter organi, ki upravljajo stanovanjske, poslovne, javne in druge stavbe ter objekte, morajo kot minimum sredstev za kolektivno zaščito v teh objektih ali skupini objektov priskrbeti:
—	po eno priročno lekarno, en komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo in ena nosila na vsakih 100 oziroma na vsakih nadaljnjih 200 oseb, ki se utegnejo hkrati znajti v teh objektih;
—	po 100 g kaporita na vsako stanovanje oziroma na 1 m2 površine v poslovnih, javnih in drugih stavbah in objektih;
—	na vsakih pet stanovalcev oziroma oseb, ki se utegnejo znajti v teh objektih, po eno lopato, na vsakih nadaljnjih 10 oseb pa po en kramp in lopato rezačo.
5.	člen
Sredstva iz 4. člena tega odloka morajo priskrbeti tudi občani, ki imajo stanovanja oziroma stavbe v osebni lastnini.
6.	člen
Priročne lekarne iz; 3. in 4. člena tega odloka vsebujejo najmanj 10 prvih povojev, 10 povojev — prevez, 2 trebušna povoja, 4 povoje za opekline, 10 zavitkov sterilne gaze, 10 trikotnih rut, 10 zavitkov obliža s sterilno gazo, 3 zavitke navadnih obližev, 10 varnostnih zaponk, škarje, svinčnik, pisalni blok in bolničarsko torbo.
7.	člen
Komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo ljudi iz 3. in 4. člena odloka vsebuje najmanj: 25 osebnih priborov za dekontaminacijo, 250 g sode bikarbone, 2,5 kg mila, dva litra čistega alkohola, dva kilograma vate in 25 avtoinjektorjev.
8.	člen
Šteje se, da so delovni ljudje in občani, organizacije, skupnosti in organi preskrbljeni z minimumom sredstev za osebno in kolektivno zaščito, če so ta sredstva, razen priročne maske, priskrbeli po predpisu iz Odloka o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno RBK zaščito pred vojnimi akcijami (Ur. list SFRJ, št. 51/75).
9.	člen
Minimum sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi si morajo priskrbeti:
—	delovni ljudje in občani — do konca leta 1990;
—	temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti — do konca leta 1987;
—	samoupravne stanovanjske skupnosti in druge organizacije ter organi, ki upravljajo stanovanjske, poslovne, javne in druge stavbe ter objekte — do konca leta 1987;
—	občani, ki imajo stanovanja oziroma stavbe v osebni lastnini ter zasebni delodajalci — do konca leta 1990.
10.	člen
Sredstva in oprema, ki jih določa ta odlok, morajo ustrezati standardom oziroma tehničnim pogojem opreme za zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi in imeti kakovostne ateste.
>	11. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati Odlok o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno RBK zaščito pred vojnimi akcijami (Uradne objave pomurskih občin, štev. 11/78).
12.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 010/1	(
M. Sobota, dne 31. maja 1985
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota j	Martin Horvat
167
Na podlagi drugega odstavka 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72, 23/77, 11/79, 23/82 in 18/85) in 181. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/8, in 12/83) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. 7. 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o upravnih taksah v občini Ljutomer
L člen
V odloku o upravnih taksah v občini Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 24/84) se v prvem in drugem odstavku 2. člena za besedo »taksah« postavi pika in črta besedilo v oklepaju.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
Številka: 423-3/65-4
Datum: 9/7-1985
Predsednik skupščine občine Emil Kuhar, I. r.
168
Na podlagi 23. čl. zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti (Ur. 1. SRS, št. 39/74 in 7/78) in 205. čl. statuta občine G. Radgona (Ur. objave, št. 41/81) je skupščina občine Gornja Radgona na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. junija 1985 sprejela
ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Gornja Radgona za leto 1985
1.	člen
V Odloku o proračunu občine G. Radgona za leto 1985 (Ur. objave, Pomurja št. 9/85) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:
1.	Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1985 v višini 187.824.000.— se razporedijo:
— na splošno porabo v občini	178.824.000.—
— na tekočo proračunsko rezervo	-	1.000.000.—
— na odstopljene prihodke	8.000.000.—
Predlog prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev je prikazana v bilanci prihodkov in splošni razporeditvi prihodkov proračuna občine Gornja Radgona za leto 1985.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1985.
Številka: 400-6/84-03
Datum; 27/6-1985
PREDSEDNIK skupščine občine G. Radgona Jože Kolbl
169
Na podlagi 618., 619., 620. in 622. člena zakona o združenem delu (Uradni list SRS št. 53/76), 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Ur. list SRS št. 32/80) ter 181. člena statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81 in 12/83) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. 7. 1985 sprejela
SKLEP
O ZAČASNEM UKREPU DRUŽBENEGA VARSTVA V TOZD MIZARSTVO LJUTOMER V SESTAVI DELOVNE ORGANIZACIJE LESNINA LJUBLJANA
1.
Skupščina občine Ljutomer ugotavlja, da so v TOZD Tovarna pohištva Mizarstvo, n. sub. o., Ljutomer, Rade Pušenjaka I, v sestavi proizvodnega in trgovskega podjetja z lesom, lesnimi izdelki, pohi-
STRAN 15 VESTNIK 18. JULIJA 1985
štvom in gradbenim materialom LESNINA n. sol. o., Ljubljana, Parmova 53, nastale motnje v samoupravnih odnosih po 5. točki 619. člena zakona o združenem delu ter huje oškodovani družbeni interesi po 4. točki 620. člena zakona o združenem delu.
2.
Zoper TOZD. Mizarstvo Ljutomer se uvede začasni ukrep družbenega varstva s tem, da se:
1.	začasno omejijo samoupravne pravice delavcev temeljne oga-nizacije pri odločanju o medsebojnih razmerjih in sicer glede sklenitve delovnega razmerja, razporejanja delavcev, delovnega časa, odgovornosti za delovne obveznosti prenehanje delovnega razmerja in varstva pravic delavcev;
2.	razreši individualni poslovodni organ;
3.	Imenuje začasni kolegijski organ;
Začasnijkolegijski organ sestavljajo;
1.	NOVAK Martin, dipl. ing. kot predsednik
2.	PANIČ Jože, dipl, pravnik
3.	BURGER Franc, dipl. ing.
4.	ŠKALIC Stanislav, ing. lesarstva, kot člani.
4.
Začasni kolegijski organ prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa temeljne organizacije, ki jih ima ta po ustavi in samoupravnih splošnih aktih temeljne organizacije.
Začasni kolegijski organ prevzame odločanje o vseh zadevah, o katerih odloča komisija za delovna razmerja v zvezi s samoupravnimi pravicami delavcev.
1
V	skladu, s 4. točko tega sklepa je začasni kolegijski organ zadolžen predvsem za:
—	proučitev in predložitev ustreznih ukrepov za dopolnitev sanacijskega programa in za uspešno dolgoročno ekonomsko sanacijo poslovanja temeljne organizacije oziroma za izvedbo s srednjeročnim planom načrtovane integracije lesarstva v občini Ljutomer,
—	prilagoditev obsega proizvodnje možnostim prodaje na domačem in tujem trgu,
—	zagotovitev usterezne kadrovske strukture za opravljanje del na tehničnem, komercialnem in finančno-računovodskem področju,
—	tekoče obveščanje delovne organizacije Lesnina in izvršnega sveta občinske skupščine o izvajanju ukrepov družbenega varstva.
6.
Začasni kolegijski organ in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register. .
7.
Predsednik začasnega kolegijskega organa zastopa in predstavlja temeljno organizacijo.
8.
Ukrep družbenega varstva velja eno leto od uveljavitve tega sklepa.
9.
Nadomestila osebnih dohodkov predsednika in članov začasnega kolegijskega organa so določeno v naslednjih višinah:
—	predsedniku NOVAK Martinu din 90.000,00 mesečno,
—	članu PANIČ Jožetu din 76,500,00 mesečno, s tem, da se navedena višina nadomestil spreminja v skladu z rastjo življenjskih stroškov.
Predsedniku začasnega kolegijskega organa pripada tudi povračilo stroškov za ločeno življenje v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov.
Nadomestila osebnih dohodkov in povračila stroškov bremenijo temeljno organizacijo Mizarstvo Ljutomer.
Član začasnega kolegijskega organa BURGER Franc ostane v delovnem razmerju v delovni skupnosti delovne organizacije Lesnina Ljubljana, kjer prejema osebni dohodek in povračila ustreznih stroškov, član ŠKALIC Stanislav pa je imenovan v začasni kolegijski organ kot koordinator med DO Marles — TOZD Tovarna pohištva Ljutomer in TOZD Mizarstvo brez nadomestila in drugih stroškov, ki bi bremenili TOZD Mizarstvo.
10.
Za spremljanje uresničevanja ukrepov družbenega varstva po tem sklepu je pooblaščen izvršni svet skupščine občine Ljutomer.
’ . 11.
Začasni kolegijski organ, zbor delavcev temeljne organizacije, organ samoupravne delavske kontrole, osnovna organizacija Zveze sindikatov Slovenije, Služba družbenega knjigovodstva, izvršni svet Skupščine občine Ljutomer in družbeni pravobranilec samoupravljanja lahko predlagajo občinski skupščini, da začasni ukrep družbenega varstva preneha pred potekom enega leta, če so prenehali razlogi, zaradi katerih je bil izrečen.
12.
Ta sklep začne veljati z 1. 8. 1985; je dokončen in izvršljiv.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja
Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
Številka: 02-1/85
Datum: 9/7-1985
Predsednik skupščine občine Emil KUHAR, 1. r.
170
V skladu z določbami zakona o sistemu družbene kontrole cen (Ur. list SFRJ, št. 64/84) in dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Ur. list 3/85) je izvršni svet skupščine občine Lendava na 114. seji dne 27. 6. 1985 sprejel
SKLEP
o povečanju komunalnih storitev in stanarin ter najemnin v občini Lendava.
1.	člen
Stanarine in najemnine se v občini Lendava povišajo za 20 % od *1. 7. 1985.
2.	člen
Določi se naslednja najvišja cena komunalnih storitev v občini
Lendava: A. Cene črpanja in distribucije vode; — za gospodinjstva m3	
	43,20 din
— za ostale porabnike m3	54,40 din
— pavšal za osebo in kopalnico — pavšal za vinske kleti do 30 m3	132,60 din
(nad 30 m3 po števcu) — števnina (za servisiranje vodomera)	1.287,00 din
po m3 porabljene vode	8,20 din
— kanalščina po m3 porabljene vode B. Cene odvažanja in odlaganja odpadkov;	5,80 din
— za kanto v Lendavi	61,40 din
— za kanto izven Lendave	67,60 din
— za prenos kante	12,30 din
— odvoz s traktorjem	1.605,80 din
— odvoz fekalij po cisterni	1.690,00 din
— kontejnerski odvoz odpadkov za m3	1.1.41,00 din
3.	člen
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od L 7. 1985 dalje.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o povečanju komunalnih storitev v občini Lendava (Ur. objave občin Pomurja št. 3/85)
Številka: 38-1/85-2
Lendava, dne 27. 6. 1985
Predsednik
IS SO Lendava
Ludvik JEREBIC
171
Na podlagi 37. členh Zakona o urejanju naselij in-drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, štev. 18/84) je Izvršni svet skupščine občine Ljutomer na svoji seji dne 27/6-1985 sprejel
SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI ZAZIDALNEGA NAČRTA STANOVANJSKE ZAZIDAVE V BRANOSLAVCIH
1.
Javno se razgrne zazidalni načrt stanovanjske zazidave v Brano-slavcih, ki ga je izdelalo Proizvodno gradbeno podjetje Ljutomer enota za projektiranje in urbanizem pod številko 9/1-JK/ZS v maju 1985.
2.
Načrt bo razgrnjen in v javni razpravi 30 dni po objavi sklepa v Uradnih objavah občinskih skupščine Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Načrt bo na vpogled v prostorih Komiteja za družbeno planiranje in- gospodarski razvoj občine Ljutomer.
3.
V času javne razprave lahko dajo občani, organizacije in organi pripombe in predloge k temu načrtu pismeno ali ustno na zapisnik na Komiteju za družbeno planiranje in gospodarski razvoj občine Ljutomer.
Štev.: 351-1/79
Datum: 27/6-1985
Predsednik Izvršnega sveta SO Ljutomer: Anton KOSI, 1. r.
172
SPREMEMBE
16.	čl. Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti in stanovanj, ned katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost G. Radgona
sprejetega na 5. seji zbora uporabnikov dne 3/9-1983: sprememb
JpoTnitev pravilnika sprejetih na 7. ločeni seji ZU dne 31 1-1985:
1.	člen
^ Besedilo 16. člena Pravilnika se spremeni in glasi:
. .. . ;. ... udeležbe ob pridobitvi stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju se upošteva naslednja tabela:
• Skupni povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, izražen v % na povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v SRS v preteklem letu
za delavce z dvema
za samske delavce	ali več družinskimi
člani
% udeležbe delavca na vrednost stanov., ugotovljena po pravil, o merilih in načinu za ugotavljanje vred, stanov, in stanov, hiš ter sistem točkovanja (UL SRS št. 25/81)
do	55			do	50			brez udeležbe
nad	55	do	60	nad	50	do	55	1
nad	60	do	65	nad	55	do	60	2
nad	65	do	70	nad	60	do	65	3
nad	70	do	75	nad	65	do	70	4
nad	75	do	80	nad	70	do	75	5
nad	80	do	85	nad	75	do	80	6
nad	85	do	90	nad	80	do	85	7
nad	90	do	95	nad	85	do	90	8
nad	95	do	100	nad	90	do	95	9
nad	100	do	105	nad	95	do	100	10
nad	105	do	110	nad	100	do	105	11
nad	110	do	115	nad	105	do	110	12
nad	115	do	120	nad	110	do	115	14
nad	120	do	125	nad	115	do	120	16
nad	125	do	130	nad	120	do	125	18
nad	130			nad	125			20
Osnova za izračun lastne udeležbe je vrednost stanovanja, ugotovljena na podlagi »Pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja« (Ur. 1. SRS št. 25/81).
2.	člen
Sprememba 16. člena Pravilnika začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih bčin, uporablja pa se od 1/5-1985 naprej.
Gornja Radgona, 14/6-1985
Predsednik zbora uporabnikov Anton KRANJC, s. r.
173
Na podlagi 53. člena Ustave Socialistične republike Slovenije (Ur. list SRS št. 6/74) in 6. ter 7. člena Zakona o.zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. list SRS št. 8/78) ter zaradi vskladitve nalog in organizacije Občinske skupnosti za zaposlovanje Murska Sobota, sklenejo delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani, ki z osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost in delavci, ki so z njimi v delovnem razmerju ter občani samoupravno organizirani v krajevnih skupnostih spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje z dne 2/10-1978 tako, da se prečiščeno besedijo glasi:
‘ SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O USTANOVITVI OBČINSKE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE MURSKA SOBOTA
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
S tem sporazumom delavci samoupravno organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih, delovni ljudje in občani, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost in delavci, ki so z njimi v delovnem razmerju ter občani samoupravno organizirani v krajevnih skupnostih na območju občine Murska Sobota, ustanovijo Občinsko skupnost za zaposlovanje Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: skupnost, da po njej s svobodno menjavo dela uresničujejo tiste dejavnosti, ki omogočajo delovnim ljudem pravico do dela.
2.	člen
Skupnost je pravna oseba z imenom: Občinska skupnost za zaposlovanje Murska Sobota.
Sedež skupnosti je v Murski Soboti, Titova 24.
Skupnost je registrirana pri Temeljnem sodišču v Murski Soboti.
' 3. člen
Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti z omejitvami, da sklepa pogodbe po sklepu skupščine skupnosti. V odsotnosti, predsednika zastopa in predstavlja skupnost namestnik predsednika skupščine z enakimi pooblastili.	।
Za skupnost podpisuje predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti namestnik predsednika ali pooblaščeni delavec delovne skupnosti strokovne službe.
4.	člen
V pravnem prometu z drugimi nastopa skupnost samostojno in brez omejitev.
Za svoje obveznosti v pravnem prometu z drugimi odgovarja skupnost z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga.
5.	člen
V skupnosti si delavci, delovni ljudje in občani, po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter zavarovanje za primer brezposelnosti, s pravicami in obveznostmi, ki so določene z zakonom, tem samoupravnim sporazumom in drugimi samoupravnimi akti.
II.	NALOGE SKUPNOSTI
6.	člen
Delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma) v skupnosti zlasti:
—	oblikujejo osnove in določajo smernice za srednjeročne in dolgoročne plane skupnosti ter sklepajo samoupravni sporazum o temeljih plana,	'
—	zagotavljajo stalno strokovno pomoč potrebno za uresničevanje pravic do dela in varovanja zaposlitve z opravljanjem nalog posredovanja dela in priprave delavcev za zaposlitev.
—	ugotavljajo vire, primanjkljaje in presežke prebivalstva za zaposlitev s preučevanjem socialno-ekonomske sestave aktivnega prebivalstva in z njo povezano poklicno in prostorsko gibljivost s spreminjanjem notranjih in zunanjih migracijskih tokov,
—	proučujejo, spremljajo in ugotavljajo potrebe gospodarstva, dmžbenih in drugih dejavnosti po kadrih ter dajejo organizacijam združenega dela pomoč pri zadovoljevanju njihovih potreb po kadrih,
—	spremljajo in analizirajo uresničevanje predvidene rasti zaposlenosti ter v primeru odstopanja od dogovorjene politike zaposlovanja seznanjajo z ugotovitvami organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti,
—	spremljajo in proučujejo poklicno sestavo zaposlenih z analizami vrst in profilov strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu, družbenim in drugim dejavnostim, spremljajo nastanek in razvoj poklicev, predlagajo spremembe in dopolnitve nomenklature poklicev, ter sodelujejo pri prilagajanju vrste in usmeritve izobraževalnih zmogljivosti družbenim potrebam po posameznih poklicih,
—	sodelujejo pri načrtovanju kadrovskih potreb pri pripravi kadrov za nove proizvodne oziroma delovne zmogljivosti pri izdelavi in izvedbi načrtov za zaposlitev delavcev, katerih delo postane v posameznih organizacijah združenega dela nepotrebno,
—	opravljajo naloge s področja poklicnega usmerjanja, zlasti s tem, da razvijajo metode in strokovne pripomočke za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, da sodelujejo pri poklicnem usmerjanju z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja z organiziranjem, povezovanjem ter vsklajevanjem dela na tem področju,
—	zagotavljajo usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb
ter zagotavljajo materialno pomoč pri njihovem usposabljanju in pripravi za zaposlitev,
—	zagotavljajo pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti,
—	v skladu s samoupravnimi sporazumi razporejajo sredstva za zaposlovanje, ki se v skupnosti združujejo,
—	zagotavljajo vodenje predpisanih evidenc s področja dela in zaposlovanja,
—	izvajajo politiko štipendiranja na svojem območju, opravljajo druge naloge, določene z zakonom, s tem samoupravnim sporazumom, s statutom skupnosti, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
7.	člen
Udeleženci sporazuma uresničujejo svoje pravice do samoupravnega odločanja neposredno v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih in preko svojih delegacij in delegatov v skupnosti.
8.	člen
Naloge skupnosti urejajo udeleženci sporazuma s samoupravnimi splošnimi akti, zlasti pa s:
—	samoupravnim sporazumom o temeljih plana in s plani,
—	statutom,	s
—	drugimi samoupravnimi sporazumi in pravilniki.
IH. FINANCIRANJE IZVRŠEVANJA NALOG SKUPNOSTI IN SVOBODNA MENJAVA DELA
9.	člen
Za izvrševanje halog skupnosti, delavci preko temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti, delavci, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela in nosilci samostojnega osebnega dela, na podlagi minulega dela in po načelih vzajemnosti in solidarnosti združujejo potrebna sredstva.
10.	člen
Svoje obveznosti glede sredstev za zagotavljanje in uresničevanje pravic in dajatev iz zavarovanja za primer brezposelnosti in za uresničevanje drugih nalog skupnosti določajo udeleženci sporazuma na podlagi programa dejavnosti skupnosti s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti in drugimi samoupravnimi sporazumi.
11.	člen
S sredstvi iz 10. člena tega sporazuma se v skupnosti zlasti uresničujejo: /
—	pravica brezposelnih oseb do denarnega nadomestila,
—	pravica brezposelnih oseb do denarne pomoči,
—	pravica brezposelnih oseb do priprave za zaposlitev,
—	pravica do prevoznih in selitvenih stroškov in
—	druge v zakonu ali samoupravnem sporazumu določene pravice delavcev.
12.	člen
Predmet svobodne menjave dela v skupnosti so storitve potrebne za izvršitev nalog skupnosti iz 6. člena tega samoupravnega sporazuma, ki jih opravljajo delovne skupnosti za zagotavljanje delovanja organov skupnosti in uveljavljanja pravic iz zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti (v nadaljnjem besedilu: pogram dela) in katere so opredeljene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti.
V programu dela mora biti vrsta, obseg in kakovost storitev vsklajena s Celotnimi družbenimi potrebami na področju delovanja skupnosti in materialnimi možnostmi.	•
13.	člen
Merila za vrednotenje programa dela so dogovorjena vrednost dela po vrstah in zahtevnosti ter tržna vrednost materiala uporabljenega za izvršitev programa dela v mejah določenih z normativi in standardi za:
—	materialne stroške,
—sredstva za amortizacijo,
'	— sredstva iz dohodkov za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb in drugih obveznosti ter izdatkov,
—	sredstva za osebne dohodke in
—	sredstva za skupno porabo.
Podlaga za ugotavljanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo je kadrovski normativ, ki opredeljuje sestav delovne skupnosti po številu in zahtevani izobrazbi.
Po merilih iz prvega odstavka tega člena je ovrednoteni program dela podlaga za.sporazum o svobodni menjavi dela, ki ga sklene skupščina skupnosti in delovna skupnost za določeno dobo in za posamezni program dela.
IV. ORGANIZACIJA SKUPNOSTI
1.	Skupščina skupnosti
*	14. člen
Organ upravljanja skupnosti je skupščina skupnosti, ki jo sestavljajo delegati udeležencev sporazuma.
Delegate v skupščino skupnosti delegirajo vsi udeleženci samou
pravnega sporazuma neposredno preko delegacij oziroma konference delegacij.
15.	člen
Skupnost s statutom v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi določa razmerja med organi skupnosti in skupščino skupnosti, število delegatskih mest v skupščini in število članov organov in drugih delovnih teles skupščine.
16.	člen
Izmed delegatov izvoli skupščina skupnosti na seji predsednika skupščine in namestnika predsednika skupščine.
Mandatna doba predsednika' skupščine in njegovega namestnika traja dve leti in sta lahko ponovno izvoljena za še eno mandatno dobo.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen na isto funkcijo.
17.	člen
Delegati v skupščini skupnosti zlasti:
—	sprejemajo odločitve o politiki zaposlovanja v občini,
—	vsklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	določajo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	ugotavljajo sprejetje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti in prispevnih stopenj za združevanje sredstev za financiranje programa skupnosti.
—	sprejemajo letni, srednjeročni in dolgoročni plan skupnosti,
—	sprejemajo statut skupnosti,
—	sklepajo samoupravne sporazume in družbene dogovore,
—	obravnavajo pobude za samoupravno sporazumevanje v okviru skupnosti in sprejemajo osnutke samoupravnih sporazumov ter jih predlagajo v razpravljanje temeljnim in drugim organizacijam združenega dela in skupnostim, določajo predloge samoupravnih sporazumov in ugotavljajo sklenitev,
—	volijo predsednika skupščine in njegovega namestnika,
—	sklepajo o soglasjih k samoupravnim splošnim aktom delovne skupnosti strokovne službe,
—	oblikujejo organe skupščine in delegatska delovna telesa ter volijo in razrešujejo njihove člane,
—	sprejemajo ukrepe na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	sklepajo in odločajo o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina skupnosti po zakonu in samoupravnih splošnih aktih.
—	sprejemajo druge samoupravne akte.
2.	Odbor samoupravnega delavskega nadzora
,18. člen
Nadzor nad uresničevanjem pravic in obveznosti in zaposlovanja in zavarovanja za primer b^zposelnosti, oblikovanjem in porabo . sredstev, uresničevanjem planov, programov in nalog, med delom organov skupnosti in skupščine skupnosti ter delovne skupnosti strokovne službe, ki opravlja strokovna administrativna in druga strokovna dela za skupnost, opravlja odbor za samoupravni delavski nadzor.
Člane odbora samoupravnega delavskega nadzora volijo in odpokličejo udeleženci sporazuma preko skupščine skupnosti po načelih delegatskega sistema.	s
Sestavo odbora in način izvrševanja samoupravnega delavskega nadzora podrobneje ureja statut skupnosti.
3.	Organi skupščine skupnosti
19.	člen
Za pripravo predlogov in za izvrševanje samoupravno sprejetih odločitev.skupščine skupnosti na področju svobodne menjave dela uresničevanja sistema družbenega planiranja in izvajanja drugih nalog ima skupščina skupnosti naslednje organe:
— Odb .rza svobodno menjavo dela in planiranje.
—	Odbor za socialno politiko in invalidne osebe.
Odbor za štipendiranje,
—	Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Skupščina skupnosti lahko ustanovi še druge organe glede na ugotovljeno potrebo.
20.	člen
Odbor za svobodno menjavo dela in planiranje zlasti:
—	spremlja gibanje na področju zaposlovanja in brezposelnosti.
—	obravnava letne načrte zaposlovanja in skrbi za njihovo usklajevanje,
—	spremlja in proučuje rezultate novega zaposlovanja v primerjavi z doseženimi gospodarskimi rezultati.
—	spremlja migracijska gibanja ter zaposlovanje delavcev, ki so delali na tujem,
—	obravnava izračune potrebnih sredstev in predlaga skupščini finančne načrte in višino prispevne stopnje ter Oblikuje predloge zas-prejem periodičnih obračunov in zaključnega računa.
—	obravnava srednje in dolgoročne projekcije kadrovskih potreb in jih posreduje v sprejem skupščini.
Predsednik oziroma namestnik sodeluje pri usklajevanju sredstev skupne porabe na nivoju občine.
' Koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela in planiranje šteje 7 članov.
21.	člen
Odbor za socialno politiko in invalidne osebe zlasti:
—	spremlja izvajanje začrtane socialne politike na področju varstva brezposelnih in invalidnih oseb,
—	obravnava merila in kriterije za priznavanje pravic s področja socialne varnosti brezposelnih in invalidnih oseb,
—	spremlja sistem solidarnosti na področju Socialne varnosti, izobraževanja brezposelnih delavcev, predlaga ukrepe ter usklajuje delo z drugimi pristojnimi organi na tem področju,
odbor imenuje izmed svojih članov prdsednika za skupne organe v okviru skupnosti socialnega varstva ter aktivno sodeluje pri reševanju socialne problematike v občini.
—	rešuje pritožbe zoper sklepe o pravicah iz naslova brezposelnih.
—	na podlagi predlogov I. stopenjske komisije odobrava status invalidnih oseb, način in rok usposabljanja ter potrebna finančna sredstva.
—	odobrava potrebna sredstva za izobraževanje brezposelnih delavcev po sprejetem programu usposabljanja za tekoč leto, obravnava vse druge zadeve s področja socialne politike za katere ga pooblasti skupščina.
—	predlaga za člane odbora za izvajanje SaS o solidarnostnem prelivanju sredstev v okviru SR Slovenije (član odbora je za regijo), predlaga analize in poročila s področja socialne politike za obravnavo na skupščini.
Odbor za socialno politiko in invalidne osebe šteje 7 članov.
22.	člen
Odbor za štipendiranje zlasti:
—	obravnava in oblikuje stališča za spremembo sistema štipendiranja iz združenih..sredstev,
—	obravnava in pripravlja stališča po periodičnih obračunih, zaključnih računih in finančnih načrtih,
—	obravnava prošnje za dodelitev štipendije in pri tem upošteva mnenje krajevnih skupnosti in. različnih družbenih organov,
—	skrbi za striktno izvajanje DD in SaS o politiki štipendiranja v SR Sloveniji in občini,
—	razpravlja in sprejema izračune za razlike h kadrovskim štipendijam po posameznih prosilcih,
—	obravnava podatke razpisa in zasedbe kadrovskih štipendij ter spremlja za preusmerjanje štipendistov iz združenih sredstev za kadrovske štipendije,
—	' razpravlja o poročilih na področju štipendiranja ter jih posreduje skupčini in drugim DPO v občini in regiji,
—	spremlja razvoj na področju kadrovske politike v občini in regiji ter oblikuje stališča in predloge za politiko štipendiranja iz združenih sredstev,
—	skupščini predlaga delegata za skupščino delegatov udeležencev na ravni republike,	
—	po potrebi opravlja druge zadeve za katere ga pooblasti skupščina.
Odbor za štipendiranje šteje 11 članov.
23.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti: predlaga skupščini skupnosti ukrepe za usklajevanje dejavnosti zaposlovanja s potrebami in možnostmi v razmerah splošne ljudske obrambe in v drugih izrednih razmerah,
-	pripravlja obrambni načrt skupnosti in sodeluje pri pripravah varnostnega načrta.
—	skrbi za uresničevanje nalog po obrambnem načrtu in spremlja izvajanje varnostnega načrta.
—	zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugimi samoupravnimi organi in skupnostmi pri uresničevanju nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,
opravlja druge naloge v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti in po sklepu skupščine skupnosti.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje 6 članov.
24.	člen
Skupščina skupnosti lahko ustanovi stalna ali začasna delovna telesa za izvršitev in uskladitev priprav za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje v skupnosti ter za zagotavljanje uresničevanja sprejetih odločitev skupščine skupnosti.
25.	člen
Člane organov skupščine vodi skupščina skupnosti izmed delegatov skupščine, člane delovnih teles pa imenuje, izmed delegatov skupščine in drugih, oseb.
26.	člen
Delovno področje in sestavo posameznih organov skupščine ureja statut skupnosti, delovno področje in sestavo stalnih in začasnih delovnih teles pa ureja statut skupnosti oziroma sklep o ustanovitvi.
V. SPORAZUMEVANJE O MEDSEBOJNIH PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH
27.	člen
S samoupravnimi sporazumi usklajujejo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih kadrovske programe ter določajo skupne postopke, pogoje in sredstva za njihovo uresničevanje.
Za usklajeno urejanje in določanje ukrepov za reševanje posameznih pojavov na področju zaposlovanja, zagotavljanja zaposlitve in preprečevanja brezposelnosti sklepajo občina, družbenopolitične organizacije, temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti in skupnost družbene dogovore.
Če do takih družbenih dogovorov oziroma samoupravnih sporazumov ne pride, na področju zaposlovanja pa nastajajo pojavi, ki občutno vplivajo na gospodarske in socialno-politične razmere, lahko skupščina občine z odlokom določi prednostno zaposlovanje oseb prijavljenih pri skupnosti in prednostni red takšnega zaposlovanja, če to ni urejeno z zakonom.
28.	člen
Pravica iz zavarovanja za primer brezposelnosti in vse druge pravice delovni ljudje uveljavljajo po določilih zakona in po statutu skupnosti.
O zahtevah delovnih ljudi za sodno varstvo pravic odloča sodišče združenega dela.
VI. ODGOVORNOSTI ORGANOV SKUPNOSTI
29.	člen
Skupščina skupnosti je za svoje delo odgovorna udeležencem tega samoupravnega sporazuma in družbenopolitični skupnosti.
30.	člen
Člani odbora samoupravnega delavskega nadzora so za izvrševanje1 svoje funkcije odgovorni delegacijam udeležencev tega samoupravnega sporazuma, ki so jih izvolile.
VII. POVEZOVANJE IN SODELOVANJE SKUPNOSTI Z DRUGIMI SKUPNOSTMI
31.	člen
Skupnost se združuje v zvezo skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji .na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v zvezo. S tem sporazumom se določi izvajanje skupnih nalog s področja zaposlovanja, pomembnih za območje republike, za medrepubliško sodelovanje in za zaposlovanje v tujini, za varstvo delavcev v tujini in za njihovo organizirano vračanje v domovino, za sodelovanje pri sklepanju in izvajanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s področja zaposlovanja in kadrovske politike, ki zajemajo območje republik ali področje posameznih gospodarskih, družbenih in drugih dejavnosti.
S samoupravnim sporazumom o združitvi v zvezo se udeleženci sporazuma dogovorijo tudi o skupnem programiranju, o,združevanju sredstev potrebnih za uresničevanje načela vzajemnosti in solidarnosti na področju zaposlovanja, za izenačevanje pogojev dela na tem področju ter o združevanju sredstev, potrebnih zvezi skupnosti za opravljanje nalog in zadev splošnega in skupnega pomena za zaposlovanje oziroma za opravljanje nalog, za katere je zveza skupnosti pooblaščena s posebnim dogovorom.
 32. člen
Za opravljanje določenih skupnih nalog in uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti lahko udeleženci tega sporazuma skupno z drugimi občinskimi skupnostmi za zaposlovanje v regiji ustanovijo medobčinsko skupnost za zaposlovanje in njej s sporazumom c ustanovitvi določijo naloge, odgovornosti in razmerja do ustanoviteljev.
33.	člen
Za uresničevanje nalog socialnega varstva v zvezi z zaposlovanjem in zavarovanjem za primer brezposelnosti se skupnost povezuje v skupnost socialnega varstva občine Murska Sobota, ki jo s samoupravnim sporazumom ustanovi skupno z občinsko skupnostjo za socialno skrbstvo, otroško varstvo, samoupravno stanovanjsko skupnostjo, enoto Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in enoto Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji.
34.	člen
Skupnost sodeluje z organi občine in organi družbenopolitičnih organizacij pri oblikovanju politike zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti.
VIII. OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
35.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
Skupnost je dolžna zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje udeležencev sporazuma o vsem delovanju skupno-
STRAN 18 VESTNIK 18. JULIJA 1985
sti, o problemih zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, o uresničevanju načrtov zaposlovanja, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi združenih sredstev in o drugih vprašanjih.
36.	člen
Javnost dela in obveščanja o delu skupnosti se zagotavlja:
—	preko delegatov skupščine,
—	s pismenimi gradivi za seje organov skupnosti in organov skupščine skupnosti,
—	z občasnimi informacijami o delu skupnosti v delegatskem glasilu občine,
—	z javnim objavljanjem sklepov in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti,
— s sredstvi javnega obveščanja in
—	z drugimi oblikami obveščanja, kijih določi predsednik skupščine ali so določene v samoupravnih splošnih aktih skupnosti.
Za javnost dela skupnosti skrbi predsednik skupščine skupnosti.
37.	člen
Vsak občan oziroma udeleženec tega sporazuma ima pravico da neposredno ali preko delegatov postavlja vprašanja ter daje predloge in pobude s področja dela skupnosti.
Skupnost in njeni organi so dolžni vprašanja, predloge in pobude obravnavati in nanje odgovoriti.
IX. DELOVNA SKUPNOST
38.	člen
Za izvajanje strokovnih opravil, opredeljenih v zakonskih predpisih in samoupravnih aktih na področju zaposlovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti, priprave za zaposlitev, poklicnega usmerjanja, štipendiranja in usposabljanja ter zaposlovanja invalidnih oseb in pripravo strokovnih podlag potrebnih za delovanje organov skupnosti ustanovi skupnost strokovno službo.
Zaradi racionalnosti, smotrnosti in uspešnosti dela ustanovi delovno skupnost strokovne službe za opravljanje navedenih nalog na medobčinski ravni, skupno z ostalimi občinskimi skupnostmi za zaposlovanje v Pomurju.
Za izvrševanje administrativnih, finančnih in drugih strokovnih opravil potrebnih za delovanje organov skupnosti oblikuje skupnost delovno skupnost strokovne službe skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delovne skupnosti strokovne službe za zaposlovanje in delovne skupnosti skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti se določijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.	A
39.	člen
K določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe, ki se nanašajo na izvrševanje del oziroma nalog zaradi katerih je bila delovna skupnost oblikovana, k programu njenega dela ter k razvidu del oziroma nalog, daje soglasje skupščina skupnosti.
40.	člen
Delovno skupnost strokovne službe vodi vodja delovne skupno-, sti. ki ga imenuje skupščina skupnosti po usklajenem postopku s skupščinami drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki so obliko-' vale skupno delovno skupnost strokovne službe in po predhodnem mnenju delavcev delovne skupnosti.
Vodja delovne skupnosti je imenovan za štiri leta in je lahko ponovno imenovan,
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina delavcev in drugih delovnih ljudi in občanov samoupravno organiziranih v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v krajevnih skupnostih iz območja občine Murska Sobota in, ko poda k njemu soglasje skupščina občine Murska Sobota, kar ugotovi skupščina skupnosti s sklepom.
42.	člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma sprejmejo udeleženci na predlog skupščine skupnosti po enakem postopku kot velja za sprejem sporazuma.
43.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta samoupravni sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje Murska Sobota, z dne 2. 10. 1978.
44.	člen
Ta samoupravni sporazum prične veljati 8 dni po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 1043/1982-9-1/1
Murska Sobota, december 1983
Predsednica skupščine OSZ Murska Sobota
Anica BUGAR
174
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 1/80, 36/81 in 11/84) ter 8. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/87) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 28. marca 1985 ter na seji Družbeno; političnega zbora, dne 27. marca 1985 sprejela naslednji
sklep:
1.	Skupščina občine Murska Sobota daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje Murska Sobota.
2.	Ta sklep velja z dnem sprejetja.
Številka: 025-1/83-2
V Murski Soboti, 28. marca 1985
Predsednik skupščine občine M. Sobota Martin HORVAT
175
Na podlagi 37. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje? M. Sobota št. 1043/1983—9—1/1 je skupščina Občinske skupnosti za zaposlovanje M. Sobota na svoji seji dne 12. 3. 1984 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
o sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje Murska Sobota
L
Ugotovi se, da je bil predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje M. Sobota poslan temeljnim in drugim organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim ter krajevnim skupnostim v občini M. Sobota. Izjave-o sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje M. Sobota je podpisalo 123. temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter krajevnih skupnosti v občini M. Sobota, kar je 80,9 % udeležencev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje M. Sobota sklenjen v večini temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter krajevnih skupnostih v občini.
II.
Izjave o sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje M. Sobota se hranijo v zadevnem spisu in so udeležencem na vpogled v delovni skupnosti skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti občine M. Sobota.
III.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje M. Sobota se objavi v Uradnih objavah skupščin Pomurskih občin.
Številka: 1043/1982-9-4/1
V M. Soboti, dne 12. 3. 1984
Predsednica skupščine:
ANICA BUGAR Anica Bugar, 1. r.
176
Na podlagi 12. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, štev. 8/78 in 27/78) in določb Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje Murska Sobota je skupščina Občinske skupnosti za zaposlovanje M. Sobota na svoji seji dne 8. 3. 1985 sprejela
STATUT
OBČINSKE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE MURSKA SOBOTA
L TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Občinska skupnost za zaposlovanje Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je Ustanovljena s samoupravnim sporazumom kot samoupravna interesna skupnost, ki so ga sklenili delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih, delovni ljudje in občani, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost in delavci, ki so z njimi v delovnem razmerju ter občani samoupravno organizirani v krajevnih skupnostih na območju občine M. Sobota, da po njej s svobodno menjavo dela uresničujejo tiste dejavnosti, ki omogoačjo delovnim ljudem pravico do dela.
2.	člen
Ta statut podrobneje določa:
— status skupnosti
—	delovno področje in naloge skupnosti
—	samoupravno organiziranost skupnosti
—	zavarovanje za primer brezposelnosti
—	upravljanje in gospodarjenje s sredstvi skupnosti
—	javnost dela skupnosti
—	položaj strokovne službe
—	postopek in sprejemanje samoupravnih splošnih aktov.
* 3. člen
Skupnost ima lastnost družbene pravne osebe z vsemi pravicami, ebveznostmi in odgovornostmi, ki izhajajo iz ustave, zakonov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, bega statuta in drugih Samoupravnih aktov skupnosti.
4.	člen
Skupnost je pravna oseba z imenom: Občinska skupnost za zaposlovanje Murska Sobota.
Sedež skupnosti je v-Murski Soboti, Titova 24.
,	5. člen
Skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom ob robu kroga »Občinska skupnost za zaposlovanje« v sredini pa navedbo sedeža »MURSKA SOBOTA«.
6.	člen
V skupnosti uresničujejo delovni ljudje in občani svoje pravice in obveznosti neposredno preko delegatov delegacij v organih skupnosti in preko posebnega organa samoupravne delavske kontrole.
7.	člen , Delo organov skupnosti je javno.
8.	člen
Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti z’omejitvijo, da sklepa pogodbe po sklepu skupščine skupnosti. V od-sotrfosti predsednika zastopa in predstavlja skupnost namestnik predsednika skupščine z enakimi pooblastili.
Za skupnost podpisuje predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti namestnik predsednika ali pooblaščeni delavec strokovne službe.
9.	člen-
V pravnem prometu z drugimi nastopa skupnost samostojno in brez omejitev.
Za svoje obveznosti v pravnem prometu z drugimi odgovarja skupnost z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga.
10.	člen
V skupnosti si delavci, delovni ljudje in občani, po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter zavarovanje za primer brezposelnosti s pravicami in obveznostmi, ki so določene z zakonom, statutom in drugimi samoupravnimi akti.
11.	člen
Uporabniki, organizirani v skupnosti, se skupaj z delavci, drugimi delovnimi ljudmi in občani, organizirani v drugih samoupravnih interesnih skupnostih s področja socialnega varstva v občini M. Sobota, združujejo v občinsko skupnost socialnega varstva Murska Sobota, zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega, varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti, opravljanje drugih nalog, ki jih določa zakon in samoupravni splošni akti ob-činške skupnosti socialnega varstva, ter zaradi enakopravnega odločanja s pristojnimi zbori, skupščine občine Murska Sobota v zadevah s'področja socialnega varstva, ki spadajo v pristojnost skupščine občine.	, .
II.	DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI
12.	člen
Delavci in delovni ljudje v skupnosti si zagotavljajo opravljanje zlasti naslednjih nalog:
—	ugotavljanje virov, primanjkljajev in presežkov prebivalstva za zaposlitev, proučevanje socialnoekonomske sestave aktivnega prebivalstva ter poklicne in prostorske gibljivosti delavcev.
—	proučevanje, spremljanje in ugotavljanje potreb gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti po kadrih ter nudenje strokovne pomoči, organizacijam združenega dela pri zadovoljevanju njihovih potreb po kadrih,
-	spremljanje, analiziranje in uresničevanje predvidene rasti zaposlenosti ter v primeru odstopanja od dogovorjene politike zaposlovanja seznanjanje organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti s svojimi ugotovitvami. da bi lahko sprejemale ustrezne ukrepe,
—	spremljanje in proučevanje poklicne sestave zaposlenih, analiziranje trst profilov strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu, družbenim in drugim dejavnostim, spremljanje nastanka in razvoja poklicev,' predlaganje sprememb in dopolnitev nomenklature poklicev ter zaposlovanje,	"	'
—	sodelovanje pri načrtovanju kadrovskih potreb, pri pripravi' kadrov za nove proizvode oziroma delovne Aiogljivosti, pri izdelavi
in izvedbi načrtov za zaposlitev delavcev, katerih dela v posameznih organizacijah/združenega dela ni več potrebno,
—	opravljanje zadev v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini ter pomoč pri njihovem organiziranem vračanju in ponovnem zaposlovanju v domovini,	,
—	opravljanje nalog s področja poklicnega tusmerjanja, zlasti z razvijanjem metod in strokovnih pripomočkov za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, sodelovanje pri poklicnem usmerjanju z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja ter organiziranje povezovanja in usklajevanje dela na tem področju,
—	posredovanje dela in priprava delavcev za zaposlitev,
' — zagotavljanje pomoči pri usposabljanju invalidnih oseb,
—	izvajanje štipendijske politike v občini v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini,
—	zagotavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti,
—	v skladu s samoupravnim sporazumom razporejanje sredstev za zaposlovanje, ki jih v skupnostih združujejo delavci, organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela,
—	opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, s statutom skupnosti, z družbenimi dogovori in s samoupravriimi sporazumi.
Ill. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
13.	člen
Delavci in delovni ljudje uresničujejo svoje pravice in obveznosti v organih skupnosti.
V ta namen delegirajo delavci in delovni ljudje preko delegacij in konference delegacij svoje delegate v organe skupnosti.
Skupnost upravlja skupščina.
Za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov i n izvrševanje sprejetih sklepov in za opravljanje drugih nalog ima Skupščina naslednje skupne organe:
— odbor za svobodno menjavo dela in planiranje
— odbor za socialno politiko in invalidne osebe
— odbor za štipendiranje
— odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
A. Skupščina skupnosti
14.	člen
Za upraljanje skupnosti je skupščina skupnosti organizirana po delegatskem načelu.
Skupščina skupnosti ima 72 delegatskih mest.
15.	člen
V skupščino skupnosti delegirajo delegate vsi udeleženci samoupravnega sporazuma neposredno prek delegacij oziroma konference delegacij.
16.	člen
Skupščina skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge:
—	spremlja v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana srednjeročne inMetne plane zaposlovanja,
—	sprejema oziroma predlaga ukrepe za uresničevanje samoupravnega sporazuma o usklajevanju zaposlovanja v TOZD, drugih ' OZD in samoupravnih skupnostih v občini kot spremljajoča dokumenta občinske resolucije,
» — sprejema program dela oziroma naloge skupnosti za zaposlovanje,
—	. ugotavlja gibanje zaposlovanja v občini in sprejema sklepe, priporočila, pobude in ukrepe za uresničevanje dogovorjenih usmerite'? na področju zaposlovanja,'
—	spremlja, analizira in skrbi za izvajanje štipendijske politike v občini,
—	razpisuje in podeljuje štipendije iz združenih sredstev in odloča o izplačevanju razlik v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini,
—	obravnava in oblikuje stališča k predlogu meril za solidarnost za prelivanje sedstev,
—	poroča udeležencem o uresničevanju štipendijske politike o uporabi združenih sredstev in o rezultatih štipendiranja iz združenih sredstev,
—	pgotavlja kršitve samoupravnega sporazuma o štipendiranju,
—	sprejema sklepe in ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	sprejema Finančni nacij-skupnosti, periodične obračune in zaključni račun skupnosti,
—	sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti ter njihove spremembe ter dopolnitve,
—	sprejema obrambni načrt skupnosti za zaposlovanje,
—	voli predsednika, namestnika predsednika skupščine, predsednike, namestnike in člane odborov,
—	imenuje in razrešuje vodjo delovne skupnosti,
—	obravnava in sprejema poročilo o delu organov skupnosti in strokovne službe,
—	določa pfedlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti ter njegovih sprememb in dopolnitev,
—	opravlja druge naloge za katere je pristojna po zakonu, drugih predpisih, družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti.
STRAN 16 VESTNIK 18. JULIJA 1985
17.	člen
• Skupščina skupnosti dela na svojih sejah. Seje skupščine skupnosti : kH”uje in vodi predsednik skupščine, v času odsotnosti pa njegov namestnik.
Seje se sklicujejo po potrebi, vendar najmanj štirikrat letno. Prvo sejo skupščine novega mandata skliče predsednik skupščine prejšnjega mandata in ji predseduje do izvolitve novega predsednika.
Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo tudi na predlog:
—	tretjine delegatov
—	predsedstva skupščine
—	odbora samoupravne delavske kontrole skupnosti
—	skupščine občine Murska Sobota.
Če predsednik skupščine v 15 dneh ne skliče seje skupščine, jo lahko skliče predlagatelj.
18.	člen
Sejo skupščine skupnosti je treba sklicati s pismenim vabilom, ki mora vsebovati dnevni red z datumom in uro ter krajem seje. K. vabilu mora biti priloženo tudi gradivo k posameznim točkam predlaganega dnevnega reda.
Vabilo in gradivo za sejo skupščine mora biti poslano delegacijam in konferencam delegacij praviloma 15 dni pred dnevom, ki je določen za sejo.
19.	člen
Predsednik skupščine povabi na sejo skupščine skupnosti tudi predstavnike drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbene in strokovne delavce, ki lahko prispevajo k uspešnejšemu delu skupščine.
Predsednik skupščine skupnosti lahko povabi na sejo skupščine skupnosti predstavnika družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih organizacij skupnosti, da bi tako njihovi predstavniki stalno ali občasno sodelovali v delu skupščine in njenih drganov, če je to v interesu skupščine skupnosti.
'Udeleženci seje iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo pravico enakopravno razpravljati o vseh točkah dnevnega reda, nimajo pa pravice odločanja.
20.	člen
Seja skupščine skupnosti je sklepčna, če je navzočih več kot polovica delegatov skupščine:
V skupščini skupnosti se sprejemajo odločitve s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem oziroma z odločanjem večine glasov vseh delegatov, skupščine skupnosti.
2l.člen
Na seji skupščine se vodi zapisnik. Zapisnik podpiše predsednik skupščine skupnosti in zapisnikar.
Delegatom skupščine skupnosti mora biti posredovan skrajšan zapisnik, ki se potrdi na naslednji seji in se pošlje skupno z gradivom za naslednjo sejo skupščine.
Podrobnejši način in potek seje, vodenje seje, glasovanje na seji, vsebina zapisnika geje skupščine skupnosti in podobna vprašanja se urecii s poslovnikom o delu skupščine skupnosti in njenih organov.
22.	člen
V organih skupščine skupnosti so izvoljeni za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve:
— predsednik in namestnik predsednika skupščine.
23.	člen
Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge:
—	predstavlja in zastopa skupnost
—	sklicuje in vodi seje skupščine in seje predsedstva
—	skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine, — podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina, — usklajuje delo skupščine z delom njenih organov,
—	skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in organizacijami s katerimi se povezujejo naloge skupnosti,
—	skrbi za učinkovito delo organov skupščine,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
24.	člen
Volitve za predsednika in namestnika predsednika skupščine se izvedejo z javnim glasovanjem.
Za predsednika oziroma njegovega namestnika je izvoljen kandidat, za katerega glasuje večina delegatov skupčine skupnosti.
25.	člen
Predsednik in podpredsednik skupščine skupnosti in predsedniki odborov skupnosti sestavljajo predsedstvo skupščine, ki:
—	vsklajuje čas seje skupščine in odborov ter predlaga dnevno rede teh sej,
—	skrbi za to, da so zagotovljeni pogoji za delo delegatov v skupščini in v odborih,
—	skrbi za sodelovanje skupščine s skupščino občine, s skupščinami drugih SIS, z družbenopolitičnimi organizacijami in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
. — po pooblastilu skupščine določa predstavnike skupnosti v delovanje ustreznih organov in organizacij.
-	j opravlja druge naloge, ki zadevajo vsklajevanje dela skupščine.
Predsedstvo skupščine ni organ skupnosti temveč oblika dela.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov v	26. člen
Delegati v organih skupnosti so za svoje delo odgovorni delavcem, delovnim ljudem in občanom ter delegacijam, ki so jih delegirali.
27.	člen
Funkcija delegatov je družbena in častna. Delegat ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej skupščine ter organov v katere je izvoljen ali delegiran.
28.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča skupščina skupnosti, ravnajo delegati delegacij v skladu s smernicami in sprejetimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kot tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi.
29.	člen
Delegat ima pravico in dolžnost:
—	biti voljen v organe skupnosti,
—	odločati o vseh vprašanjih, ki jih obravnavajo organi skupnosti,
—	predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja v zvezi z uresničevanjem samoupravnih splošnih aktov skupnosti, z delom skupnih organov skupnosti in strokovne službe,
—	da je obveščen o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v skupnosti.
30.	člen
Delegat lahko postavlja vprašanja in daje predloge ustno ali pisno s področja dejavnosti skupnosti. Na delegatska vprašanja je potrebno odgovoriti na isti seji skupščine. Če to ni mogoče, se da pismeni odgovor oz. se pripravi odgovor za prihodnjo sejo. Delegat ima pravico do vpogleda v gradivo, ki ga opravlja ali zbira delovna skupnost strokovne službe.
31.	člen
Delegat ne more biti odgovoren za mnenje, ki ga izrazi, ali za glas, ki ga je dal na seji organa skupnosti, katerega delegat je iz področja dejavnosti skupnosti.
32.	člen
O udeležbi delegatov na sejah skupščine skupnosti in drugih organov skupnosti se vodi evidenca. Iz zapisnika je razvidno, če se posamezni delegat ni udeležil seje skupščine skupnosti ali drugega organa skupnosti.
Delegatom, ki zaradi opravljanja funkcije oz. udeležbe v delu organov skupnosti izgubijo osebni dohodek, pripada nadomestilo oseb, nega dohodka v skladu z določili družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem. Konkretno višino nadomestila osebneg dohodka in drugih povračil ter stroškov določa pristojni odbor skupščine skupnosti.
B.	Skupni organi skupščine
33.	člen
Za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov in izvrševanje sprejetih sklepov, oblikuje skupščina skupne organe v odbore,
34.	člen
Člane-odborov, , predsednike in njihove namestnike izvoli skupščina izmed delegatov skupščine. Predsedniki in člani odborov so izvoljeni za štiri leta in so za enako dobo lahko ponovno izvoljeni. Odbor je za svoje delo odgovoren skupščini.
35.	člen
Odbor dela in odloča na sejah. Seje odbora so sklepčne, če je navzočih več kot polovica članov odbora. Odbor sprejema sklepe, stališča, predloge, zaključke in mnenja. Sklepe sprejema z večino glasov vseh članov.
36.	člen
Delo odbora vodi predsednik oziroma njegov namestnik, ki ga izvoli skuipščina izmed članov.
37.	člen
Predsednik oziroma namestnik predsednika odbora opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sklicuje in vodi seje odbora,
—	podpisuje sklepe, ki jih sprejema odbor,
—	skrbi za izvrševanje sklepov odbora in skupščine glede tistih zadev, ki spadajo v pristojnost odbora,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti odbor ali skupščina.
38.	člen
Odbor za svobodno menjavo dela in planiranje zlasti:
—	spremlja gibanje na pbdročju zaposlovanja in brezposelnosti,
—	obravnava letne načrte zaposlovanja in skrbi za njihovo usklajevanje,
—	spremlja in proučuje rezultate novega zaposlovanja v primerjavi z doseženimi gospodarskimi rezultati.
—	spremlja migracijska gibanja ter zaposlovanje delavcev, ki so delali na tujem,
—	obravnava izračune potrebnih sredstev in predlaga skupščini finančne načrte in višino prispevne stopnje ter oblikuje predloge za sprejem periodičnih obračunov in zaključnega računa,
—	obravnava srednje in dolgoročne projekcije kadrovskih potreb in jih posreduje v sprejem skupščini.
Predsednik oziroma namestnik sodeluje pri usklajeanju sredstev skupne porabe na nivoju občine.
Koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela in planiranje šteje 7 članov.
39; člen
Odbor za socialno politiko in invalidne osebe zlasti:
—	spremlja izvajanje začrtane socialne politike na področju varstva brezposelnih in invalidnih oseb,
—	obravnava merila in kriterije za priznavanje pravic s področja socialne varnosti brezposelnih in invalidnih oseb,
—	spremlja sistem solidarnosti na področju socialne varnosti, izobraževanja brezposelnih delavcev, predlaga ukrepe ter vsklajuje delo z drugimi pristojnimi organi na tem področju,
—	odbor imenuje izmed svojih članov predsednika za skupne organe v okviru skupnosti socialnega varstva ter aktivno sodeluje pri reševanju socialne problematike v občini,
—	rešuje pritožbe zoper sklepe o pravicah iz naslova brezposelnih,
—	na podlagi predlogov I. stopenjske komisije odobrava status invalidnih oseb, način in rok usposabljanja ter potrebna finančna sredstva,
—	Odobrava potrebna sredstva za izobraževanje brezposelnih delavcev po sprejetem programu usposabljanja za tekoče leto,
—	obravnava vse druge zadeve s področja socialne politike za katere ga pooblasti skupščina,
—	predlaga za člane odbora za izvajanje SaS o solidarnostnem prelivanju sredstev v okviru SR Slovenije (član odbora je za regijo),
—	predlaga analize in poročila s področja socialne politike za obravnavo na skupščini.
Odbor za socialno politiko in invalidne osebe šteje 7 članov.
40.	člen
Odbor za štipendiranje zlasti:
—	obravnava in oblikuje stališča za spremembe sistema štipendiranja iz združenih sredstev,
—	obravnava in pripravlja stališča po periodičnih obračunih, zaključnih računih in finančnih načrtih,
—	obravnava prošnje za dodelitev štipendije in pri tem upošteva mnenje krajevnih skupnosti in različnih družbenih organov,
—	skrbi za striktno izvajanje DD in SaS o politiki štipendiranja v SR Sloveniji in občini,
—	razpravlja in sprejema izračune za razlike k kadrovskim štipendijam po posameznih prosilcih,
—	obravnava podatke razpisa in zasedbe kadrovskih štipendij, ter spremlja za preusmerjanje štipendistov iz združenih sredstev za kadrovske štipendije,
—	razpravlja o poročilih na področju štipendiranja ter, jih posreduje skupščini in drugim DPO v občini in regiji,
—	spremlja razvoj na področju kadrovske politike v občini in regiji ter oblikuje stališča in predloge za politiko štipendiranja iz združenih sredstev,
—	skupščini predlaga delegata za skupščino delegatov udeležencev na ravni republike,
—	po potrebi opravlja druge zadeve za katere ga pooblasti skupščina.
Odbor za štipendiranje šteje 11 članov.
C. Ljudska obramba in družbena samozaščita
*	41. člen
Za neposredno izvajanje priprav za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima skupščina skupnosti odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 6 članov, pri čemer je predsednik skupščine skupnosti po svoji funkciji tudi predsednik Odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Po položaju je član odbora tudi odgovorni delavec strokovne-službe. Ostale člane izvoli skupščina skupnosti iz vrst delegatov skupnosti.
42.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito:
—	predlaga skupščini skupnosti ukrepe za usklajevanje dejavnosti zaposlovanja s potrebami in možnostmi v razmerah splošne ljudske obrambe in v drugih izrednih razmerah,
—	pripravlja obrambni načrt skupnosti in sodeluje pri pripravah varnostnega načrta,
—	skrbi za uresničevanje nalog po obrambnem načrtu in spremlja izvajanje varnostnega načrta,
—	zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi družbenopolitičnih skupnosti, družbeno političnih organizacij in drugimi samoupravnimi organi in skupnostmi pri uresničevanju nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	opravlja druge naloge v skladu s samoupravnimi splošnimi
akti skupnosti in po sklepu skupščine skupnosti.
43.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.
D. Samoupravni nadzor nad delom skupnosti
44.	člen
Delovni ljudje in občani v skupnosti nadzorujejo delo skupščine . in njenih organov ter delo delovne skupnosti neposredno in prek organa samoupravne delavske kontrole. ,
Za uresničevanje te pravice morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti ter s sklepi skupščine skupnosti, njenih organov in z delom delovne skupnosti strokovne službe.
Delovni ljudje in občani dajejo neposredno prek delegatov predloge in pripombe, zastavljajo vprašanja skupščini skupnosti, izvršnim organom in delovni skupnosti strokovne službe.
45.	člen
Organ samoupravnega nadzora v skupnosti je samoupravna delavska kontrola.
Odbor samoupravne delavske kontrole šteje 5 članov.
46.	člen
Predsednika, namestnika in člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo in odpokličejo delegati skupnosti preko skupščine skupnosti, v kateri so zastopani po načelih delegatskega sistema.
47.	člen
Predsednik sklicuje in vodi seje dobora. Sejo je dolžan skliBBti, če to zahtevajo:
,	— najmanj 3 člani,
—	skupščina skupnosti ali odbor skupščine,
—	'najmanj tretjina delegatov skupščine skupnosti,
—	pristojni organ za družbeni nadzor skupščine družbenopolitične skupnosti oziroma družbenega pravobranilca samoupravljanja.
48.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole zlasti:
—	nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov,
—	spremlja uresničevanje sklepov skupščine skupnosti in njenih organov,
—	spremlja racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja skupnosti in delovne skupnosti ter ugotavlja in preprečuje družbeno škodljive pojave,
—	obvezno obravnava letna poročila o delu skupnosti in njenih organov, ter zaključne račune skupnosti.
—	spremlja uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev združenih v skupnosti.
49.	člen
člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico prisostvovati sejam skupščine in sejam drugih organov skupnosti ter dajati pripombe in predloge samoupravnih splošnih aktov ter druga vprašanja in sklepe, ki jih sprejema skupščina ali njeni organi. Člani odbora imajo tudi pravice dajati pobude, da se določena vprašanja uvrstijo v dnevni red seje skupščine ali njenih organov.
50.	člen
S svojimi ugotovitvami, stališči in predlogi odbor samoupravne delavske kontrole seznanja skupščino skupnosti, delegacije skupnosti in organ oziroma organizacijo, ki je zahtevala sklic seje in predlagala obravnavo določenega vprašanja.
Če odbor ugotovi v delovanju skupnosti, njenih organov ali delovne, skupnosti strokovne službe dejanja ali opustitve, ki predstavljajo kaznivo dejanje, gospodarski prestopek ali kršitev samoupravnega sporazuma, družbenega dogovora ali tega statuta, o tem obvesti tudi organe, pooblaščene za ukrepanje.
51.	člen
Predsednik skupščine in predsedniki skupnih organov so dolžni odboru samoupravne delavske kontrole odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih odbor terja od njih in sodijo v pristojnost dela skupščine oziroma skupnih organov.
Strokovna služba je dolžna zagotoviti odboru samoupravne delavske kontrole opravljanje administrativnih del.
IV. ZAVAROVANJE ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI
52.	člen
Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki si jih delavci zagotavljajo v skupnosti, so določene z zakonom, tem statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
53.	člen
Za primer brezposelnosti imajo brezposelne osebe naslednje pravice :
—	pravico do denarnega nadomestila
—	pravico do denarne pomoči
—	pravico do zdravstvenega zavarovanja
STRAN 14 VESTNIK 18. JULIJA 1985
—	pravico do priprave za zaposlitev
—	pravico do prevoznih in selitvenih stroškov in
—	pravico do kritja prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po predpisih, ki urejajo to področje dejavnosti.
54.	člen
Pogoji za pridobitev pravice do denarnega nadomestila, višina in čas trajanja te dajatve so določeni z zakonom.
55.	člen
Kot razlog krivde oziroma volje osebe pri prenehanju delovnega razmerja, zaradi katerega oseba po zakonu nima pravice do denarnega nadomestila, se smatra prenehanje delovnega razmerja zaradi:
l.	pismene 'zjave, da ne želi delati v temeljni organizaciji in da prekinja delovno razmerje,
2.	pismenega sporazuma s pooblaščenim organom temeljne organizacije, da ji preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji,
3.	če ni hotela opravljati del oziroma nalog, ki soji bile ponujene in, ki so ustrezale njeni strokovni in z drugim z delom pridobljenim delovnim zmožnostim oziroma če se v primerih iz 175. člena ZDR ni hotela dokvalificirati ali prekvalificirati za druga ustrezna dela,
4.	če ji je bil dokončno izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja,
5.	če je pri stopanju v delovno razmerje zamolčala ali dala neresnične podatke v zvezi z delovnimi pogoji,
6,	če se je ugotovilo, da ni zmožna opravljati del oziroma nalog, da ne izpolnjuje več z rokom predpisanih pogojev za opravljanje del oziroma nalog, če trajneje ni dosegla delovnih rezultatov in da ni hotela opravljati del oziroma nalog, ki ustrezajo njeni delovni zmožnosti,
7.	če ni dala pismene izjave, da sprejema samoupravni sporazum o združevanju delavcev,
8.	če seje na način, ki ga predpisuje zakon ugotovilo, daje za delo popolnoma nezmožna,
9.	če je v času poskusnega dela negativno ocenjena,
10.	če ji je bilo po zakonu oziroma po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljati dela oziroma naloge in ji ni bilo mogoče zagotoviti drugih del oziroma nalog,
li.	če jemorala biti zaradi prestajanja zaporne kazni odsotna več kot šest mesecev,
12.	če ji je bil izrečen varnostni vzgojni ali varstveni ukrep, ki je trajal več kot šest mesecev in je morala biti zato odsotna z dela,.
13.	zaradi neodgovornega odnosa do dela, zaradi katerega je temeljna organizacija zašla v ekonomske težave,
14.	če je pripravnik, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas ali določen čas, pa ni uspešno končal pripravniške dobe.
56.	člen
Pogoji za pridobitev pravice do denarne pomnoči, višina in čas trajanja ter dajatve so določeni z zakonom.
57.	člen
Če se jugoslovanski državljani zaposlijo v tuji državi, s katero Jugoslavija ni sklenila pogodbe o socialni varnosti za primer brezposelnosti, uveljavljajo pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti po povratku z dela iz tujine le, če so plačevali za čas dela v tujini pogodbeno dogovorjene prispevke za zaposlovanje in če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.
Višine prispevka iz prvega odstavka tega člena določa skupnost vsako leto s sklepom.
58.	člen
Osebi, ki uveljavlja pravico do denarnega nadomestila ožiroma denarne pomoči, se izplačuje skupaj z denarnim nadomestilom oziroma denarno pomočjo še denarni dodatek za člane ožje družine v višini, ki jo določi skupnost s posebnim samoupravnim splošnim aktom.
59.	člen
Pravica brezposelne osebe do zdravstvenega varstva se uresničuje po predpisih zdravstvenega varstva. Pravico do zdravstvenega varstva med brezposelnostjo lahko uveljavlja brezposelna oseba, ki pridobi pravicd do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči. Pravico do zdravstvenega varstva z oprostitvijo participacije ima ves čas, dokler prejema omenjeno dajatev za brezposelnost.
. Pravico uveljavi na podlagi izdanega sklepa o priznani pravici do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči.
,	60. člen
Materialna pomoč brezposelnim osebam, ki jih je skupnost napotila na usposabljanje, lahko obsega kritje stroškov: .
—	za zdravstveni in psihološki pregled
—	za usposabljanje (teoretični in praktični del)
—	za zavarovanje za primer nesreče pri delu, če nima te pravice že po drugih predpisih,
—	za delovno obleko, če je obvezna pri praktičnem usposabljanju,
—	za prehrano in nastanitev v času usposabljanja izven kraja stalnega bivališča ali kritje stroškov za dnevni prevoz v kraj usposabljanja, če teh stroškov ne krije temeljna organizacija, v kateri se oseba usposablja,
—	za regres za prehrano med delom v času usposabljanja v temeljni organizaciji, skladno z njenim splošnim aktom,
—	denarno pomoč med usposabljanjem, če nima pravice do na
domestila osebnega dohodka, oziroma denarnega ali denarne pomoči in sicer pod pogoji, ki jih določa zakon in v višini, kot jo določa skupnost s posebnim sklepom.
—	nagrado mentorja, če je ta osebi med usposabljanjem potreben, če se tako sporazume z OZD.
V	primeru, da je osebi na usposabljanju priznana pravica za prehrano in nastanitev (5. alinea tega člena) ji pripada denarna pomoč samo v primeru, da so stroški in nastanitve nižji od pripadajoče denarne pomoči. Denarna pomoč gre v takih primerih osebi le višini razlike med tema dajatvama.
61.	člen
Strokovna pomoč osebam pri usposabljanju obsega zlasti:
—	izbor udeležencev
—	organizacija izvajanja izobraževanja
—	pomoč med izvajanjem izobraževalnega procesa
—	spremljanje in vrednotenje izobraževalnih rezultatov
—	snemanje uspešnosti ob delu idr.
62.	člen
Pravico do priprave za zaposlitev imajo tudi že zaposlene osebe v primerih, ki jih določa 37. člen zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti.
Za te namene sklenejo temeljne organizacije in skupnosti samoupravni sporazum, kolikor to že ni dogovorjeno oziroma vključeno v samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za zaposlovanje in v njegovih aneksih za posemežno koledarsko leto, na podlagi katerega se združujejo dodatna namenska sredstva za strokovno usposobitev, dokvalifikacijo, prekvalifikacijo in zaposlitev že zaposlenega delavca.
63.	člen
S Samoupravnim sporazumom iz prejšnjega člena se temeljne organizacije in skupnost dogovorijo o namenu združevanja sredstev, o uporabi sredstev o načinu upravljanja s temi sredstvi, o osnovah in merilih strokovnega usposabljanja idr.
V skladu s samoupravnim sporazumom se temeljne organizacije in skupnost lahko dogovorijo, da pripadajo delavcem pravice in obveznosti, določene z zakonom in s tem statutom.
64.	člen
Invalidni osebi, ki uveljavlja pravice do usposabljanja po zakonu o usposabljanju in-zaposlovanju invalidnih oseb, pripadajo pravice iz naslova priprave za zaposlitev v obsegu in oblikah, določenih z zakonom o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti in s tem statutom.
Poleg pravic iz 58. člena tega statuta obsega materialna pomoč invalidnim osebam še naslednje pravice:
—	stroški socialne rehabilitacije, če so ti invalidni osebi neogibno potrebni za delo in življenje in sicer v obsegu, ki je sestavni del programa njene rehabilitacije (npr. ortopedski pripomoček, pomagala, obleka, osebna higiena, pomoč pri nabavi prevoznega sredstva, neogibno potrebo za prevoz na delo in socialni status, mnenje skupnosti socialnega skrbstva ipd.),
—	dodatek za tujo pomoč in nego invalidnim osebam pod pogoji in v višini kot jih predvideva zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in statut skupnosti' pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije in če strokovna komisija za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe ugotovi, da je glede na vrsto in stopnjo invalidnosti takšna pomoč invalidni osebi potrebna,
—	stroški v zvezi z zaposlitvijo kot:.
•	— adaptacije delovnih priprav,
—	odstranjevanje ovir,
—	adaptacija v zvezi z delom na domu ipd.
—	ostali stroški (stroški, ki nastanejo v pripravljalnem postopku, pripomočki ipd.).
Skupnost določi višino denarne pomoči v času usposabljanja invalidnim osebam individualno.
65.	člen
Postopek za uveljavljanje pravic oseb iz zavarovanja za primer brezposelnosti ter uveljavljanje pravic oseb po zakonu o usposabljanju.
V. UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE S SREDSTVI SKUPNOSTI	,
66.	člen
Zavoljo zadovoljevanja splošnih in družbenih potreb in interesov na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela in nosilci samostojnega osebnega dela združujejo.sredstva za zadovoljevanje teh potreb in interesov po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
67.	člen
Sredstva skupnosti so:
—	prispevki, ki jih plačujejo delavci in delovni ljudje iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovnih skupnosti,
—	prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela za delavce, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebne ga dela,
—	prispevki, kijih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela.
—	druga sredstva.
68.	člen
O načinu in pogojih porabe sredstev, zbranih iz prispevkov po prejšnjem členu, odloča skupščina skupnosti za vsako koledarsko leto posebej s sprejemom finančnega načrta, ki temelji na planu dejavnosti skupnosti.
69.	člen
Sredstva skupnosti so namenjena predvsem za delovanje skupnosti in zavarovanje za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb,' za delovanje skupnosti, za sofinanciranje programa dela skupnosti socialnega varstva, za solidarnost in vzajemnost s področja zaposlovanja in zavarovanji za primer brezposelnosti. za delo delovne skupnosti strokovne službe.
70.	člen
Skupnost ima rezervna sredstva, ki jih formira iz presežka prihodkov. ugotovljenih z zaključnim računom. Obvezna rezerva znaša najmanj 2 % planiranega prispevka za tekoče leto.
Obveznosti izločanja sredstev v obvezno rezervo prenehajo, ko ta sredstva dosežejo 15 0o povprečnega planiranega prispevka iz prihodkov v zadnjih treh letih.
71.	člen
Skupnost ima poslovni sklad, ki ga formira iz sre.dstev presežkov prihodkov ob zaključnem računu.
72.	člen
Če skupščina skupnosti ob koncu koledarskega leta ne sprejme finančnega načrta za naslednje leto, se dejavnost skupnosti finansira skladno s sklepom o začasnem finansiranju.
73.	člen
Odredbodajalec finančnega načrta je predsednik skupščine skupnosti v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine.
Odredbodajalec sklada za štipendiranje iz združenih sredstev je predsednik odbora za štipendiranje, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika odbora.
VI. POSTOPEK PLANIRANJA IN USKLAJEVANJA V SKUPNOSTI
74.	člen
Skupščina skupnosti določi s sklepom roke za pripravo plana.
75.	člen
Plan skupnosti vsebuje:
I.	srednjeročne cilje razvoja dejavnosti, za katero je bila skupnost ustanovljena.
2.	naloge, obveznosti in sredstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,'
3.	naloge, ki jih prevzame skupnost po drugih sporazumih, dogovorih inpredpisih, ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev,
4.	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev samoupravnih sporazumov o temeljih plana.
VIL JAVNOST DELA SKUPNOSTI
76.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno. Skupnost je dolžna zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje udeležencev sporazuma o vsem delovanju skupnosti, o problemih zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, o uresničevanju načrtov zaposlovanja, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi ‘združenih sredstev in o drugih vprašanjih.
	77. člen
Javnost dela in obveščanje o delu skupnosti se zagotavlja:
—	preko delegatov skupščine,
—	s pismenimi gradivi za seje organov skupnosti in organov skupščine skupnosti,
—	z občasnimi informacijami o delu skupnosti v delegatskem glasilu občine.
—	zjavnim objavljanjem sklepov in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti,
—	s sredstvi javnega obveščanja in
-	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine ali so določene v samoupravnih splošnih aktih skupnosti.
Za javnost dela skupnosti skrbi predsednik skupščine skupnosti.
Vlil. STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI
78.	člen
Za izvajanje strokovnih opravil, opredeljenih v zakonskih predpisih in samoupravnih aktih na področju zaposlovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti, pripravo za zaposlitev, poklicnega usmerjanja, štipendiranja in usposabljanja ter zaposlovanja invalidnih oseb in pripravo strokovnih podlag potrebnih za delovanje organov skupnosti ustanovi skupnost strokovno službo. Sedež strokone službe je v Murski Soboti, Arh. Novaka 3. 
Zaradi racionalnosti, smotrnosti in uspešnosti dela ustanovi delovno skupnost strokovne službe za opravljanje navedenih nalog na medobčinski ravni, skupno z ostalimi občinskimi skupnostmi za zaposlovanje v Pomurju.
Za izvrševanje administrativnih, finančnih in drugih strokovnih opravil potrebnih za delovanje organov skupnosti oblikuje skupnost
delovno skupnost strokovne službe skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornost delovne skupnosti strokovne službe za zaposlovanje in delovne skupnosti skupne strokovrfe službe SIS družbenih dejavnosti se določijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
79.	člen
Delovno skupnost strokovne službe iz prvega odstavka 78. člena vodi vodja delovne skupnosti, ki ga imenuje skupščina skupnosti, na podlagi povprejšnjega mnenja delovne skuposoti. Delovno skupnost strokovne službe iz tretjega odstavka 78. člena vodi vodja delovne skupnosti, ki ga imenuje skupščina skupnosti, na podlagi povprejšnjega mnenja delavskega sveta delovne skupnosti strokovne službe.
Vodji strokovnih služb sta imenovana za štiri leta in sta lahko ponovno imenovana.
80.	člen.
Vodja delovne skupnosti je za svoje delo in za delo delovne skupnosti strokovne službe odgovoren skupščinam skupnosti, ki so ga' -imenovale.
81.	člen
Delavci, delovne skupnosti, .pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela iz sredstev skupnosti na podlagi osnov in meril, odločenih v samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo skupnost in delovna skupnost strokovne službe.
Delavci delovne skupnosti strokovne službe imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po rezultatih dela in z ustreznimi družbeno določenimi osnovami in merili za delijev.
82.	člen
Skupnost zagotavlja skupno z drugimi skupnostmi vse temeljne pogoje za poslovanje delovne skupnosti strokovne službe, to so delovna sredstva in sredstva za kritje materialnih stroškov poslovanja.
Z delovnimi sredstvi upravlja skupnost, delavci delovne skupnosti pa imajo za zadovoljevanje osebnih in družbenih potreb pravico upravljati in delati s temi sredstvi.
83.	člen
Delavci delovne skupnosti strokovne službe v skladu z ustavo in zakonom samostojno urejajo s svojimi samoupravnimi splošnimi akti medsebojne odnose v združenem delu ter uresničujejo druge samoupravne pravice in obveznosti iz združenega dela, ki zadevajo delovne skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti.
IX. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI
84.	člen
Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte:
—	samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti
—	statut skupnosti
—	samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe
—	samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja
—	obrambni načrt
—	pravilnik o samoupravni delavski kontroli
—	pravilnik o uveljavljanju pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti
—	poslovnik o delu skupščine in njenih organov
—	druge samoupravne splošne akte.
85.	člen
Preden skupščina skupnosti sprejme samoupravni splošni akt, je potrebno zagotoviti javno obravnavo posameznega predloga samoupravnega splošnega akta v vseh delegacijah, ki delegirajo delegata v skupščino skupnosti.
86.	člen
Ko se oblikuje predlog samoupravnega splošnega akta, katerega osnutek so obravnavale delegacije, je pristojni odbor 'skupščine skupnosti dolžan obravnavati vse posredovane predloge, pripombe in mnenja k osnutku samoupravnega splošnega akta ter v obrazložitvi . predloga navesti, katerih predlogov, pripomb in mnenj ni upošteval in zakaj.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
87.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta sprejme skupščina po enakem postopku, kot velja njegov sprejem.
88.	člen
Statut skupnosti je sprejet, ko ga sprejme skupščina skupnosti in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 572/1984-9-1/1
Murska Sobota, dne 8. 3. 1985
Predsednica skupščine OSZ M. Sobota: Anica Bugar

preklicujem resni-
, ČNOST PISMA, KI JE BILO NASLOVLJENO NA Kovačičeve, I ogarovci 30. Jožica Saje, Radenci, Lackova 2. M-3165
V soboto, 6. julija, sem izgubil denarnico z dokumenti. Najditelja prosim, da mi jo za nagrado vrne. Vinko Jerebic, Rihtarovci 16, 69252 Radenci. IN-408
* Opravljam vsa elektroinštalater-ska dela, hitro in kakovostno. PALATIN, Gančani 89. Beltinci, ali Pečarovci 83. M-3200
GOSTILNA ZADRAVEC BREZOVCI VABI V SOBOTO, 20. julija, NA VELIKO VRTNO VESELICO. IGRA ANSAMBEL LEGIJA. VABLJENI! M-3212
GOSTILNA KOZEL, ŽIBERCI PRI APAČAH, VABI V NEDELJO, 21. JULIJA, OB 15. URI NA OTVORITEV NOVEGA GOSTINSKEGA LOKALA. ZABAVAL VAS BO ANSAMBEL LEGIJA. VABLJENI! M-3221
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpel sem, šopek rož mi prinesite, in večni mir mi zaželite!
ZAHVALA
izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka
Edvarda Pelka '
iz LENDAVE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa pomagali v tajtežjih trenutkih in nam izrekli sožalje.
Posebej se zahvaljujemo dr. Palancsaj Janosu in njegovi soprogi, dr. Olgi Požgai-Horvat, medicinskima sestrama Dragici Lausak in Marti Koša, družinam Ostrič, Karakatič, Travica, Vida in Trojok, predstavniku KS za lepe besede slovesa, g. kaplanu za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: žena Marija, sin Boris in hčerka Jerica z družino.
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zavedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in prababica*
Karolina Vukan
roj. Gjergjek iz M. Sobote
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, darovali vence, cvetje ali v dobrodelne namene ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, predstavniku KS za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in osebju kirurškega oddelka za pomoč med njeno boleznijo.
VSI, KI SMO JO IMELI RADI!
Povej mi kdo, kam oblaki plujo, kam ptice lete, kam vode teko, kam človek gre.
ZMANNIA
V 83. letu starosti nas je zapustil nenadomestljivi oče in dedek
Anton Ficko
IZ VIDONEC
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala zdravniškemu osebju splošne ambulante Grad, ki so mu v težkih trenutkih lajšali bolečine, in vsem, ki so nam priskočili na pomoč.
Hvala duhovnikom Kuharju, Ficku in Gumilarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici KS Grad za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI, KI SO GA IMELI RADI
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se kako trpela sem .	in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, matere in babice
Jožefe Rudolf
iz Spodnjega Krapja	(
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali med njeno boleznijo in ob njeni smrti.
Vsem še enkrat — najlepša hvala!
ŽALUJOČI SINOVI Z DRUŽINAMI!
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota,
Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Gontčr Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni.urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarskopropagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona 74-597, dopisništvo Lendava 75-085 in dopisništvo Ljutomer 81-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 1.600 din, polletna 800 din; letna naročnina za tujino 318 ASch, 45 DM, 19 Can dol., 13 USA dol., SFR 39; letna naročnina za delovne organizacije 2.000 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176. Cena posamezne številke je 40 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temelj-nega davka od prometa proizvodov.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega sina in brata

IB OB
Štefana Vlaja
iz M. Sobote, Titova 1 a
se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje ter darovali vence in šopke cvetja. Posebno se zahvaljujemo govornikoma za poslovilne besede, pevskemu zboru delavske univerze za odpete žalostinke in pihalnemu orkestru iz Murske Sobote.
Murska Sobota, 6. 7. 1985
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI! .
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
Franca Kermana
iž Filovec 23
ki nas je v 71. letu brez slovesa za vedno zapustil, se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sovaščanom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in šopke.
Hvala tudi g. župniku, pevcem ter predstavniku KS za poslovilne besede
ŽALUJOČI: žena Klara in vsi, ki smo ga imeli radi
NIKOLI NE BOM TE POZABILA PRETEČ ZVESTO SEM TE UL BILA.
OSTAL MI JE LE SINEK ZLA TI TOLAŽBA IN SPOMIN NATE. ATI.
V SPOMIN
15. julija 1985 je minilo žalostno leto, odkar nas je tragi čno zapustil naš dragi očka, mož, sin, brat, vnuk in zet
Janez Opeč
iz Rakičana
Odšel si nepričakovano in nam pustil sinka, ki je svoje prve korake naredil brez tvoje tople roke.
Krute resnice ne moremo spremeniti, ostala je bolečina, solze, rože in svečke na grobu.
Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem zadnjem domu.
V ŽALOSTI VSI NJEGOVI!
ZAHVALA
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpelsem in večni mir mi zaželite.
Po dolgi in težki bolezni nas je v 60. letu starosti za vedno zapustil riaš dragi mož, oče, stari oče, brat, prijatelj, in sorodnik
Štefan Kovač
iz Rakovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in dragega pokojnika pospremili.na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence, cvetje in prispevali v dobrodelne na-' mene, nam pa izrekli sožalje. Prisrčna hvala zdravnikom in patronažnim sestram, ki so dragemu pokojniku lajšali bolečine med najhujšim trpljenjem.
Zahvaljujemo se duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala in predstavniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Bakovci, 3. julija 1985
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
NE JOKAJTE OB MOJEM GROBU, LE TIHO K NJEMU PRISTOPITE.
.	SPOMNITE SE, KAKO TRPELA SEM,
Šopek rož mi prinesite IN VEČNI mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po težki in dolgotrajni bolezni nas je v 62. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, hčerka, tašča in stara mama
Terezija Bojnec
IZ DOBROVNIKA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala delovnima organizacijama ABC Pomurka, DO Agroservis — osebni oddelek in INDIP, g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
VSEM še enkrat iskrena hvala.
Dobrovnik, 2. 7. 1985
ŽALUJOČI: mož Franc, mama, sin Franc, hčerki Marija in Magduš z družinami.
vestnik is. julija 1985
STRAN 10
Ina-Nafta bo še ta teden bogatejša za nov skladiščni in transportni sistem za sipko ureo, ki jo rabijo za izdelavo formalina. Vrednost naložbe je 200 milijonov dinarjev, sovlagatelj pa je tudi slovenska lesna industrija. Doslej so za embalažo uree dali letno 40 milijonov dinarjev. Lepila iz uree so čedalje bolj iskana na domačem tržišču, v Nafti pa si bodo pri-
šport
ATLETIKA
Šiftar članski prvak SRS
V Novi Gorici je bilo republiško člansko prvenstvo v atletiki. Udeležili so se ga tudi pomurski atleti in dosegli razveseljive rezultate. Najbolje se je med njimi zopet izkazal Vito Šiftar, ki je v teku na 100 m s časom 10,79 osvojil prvo mesto in naslov republiškega prvaka. Marjan Gomboc je v skoku v daljavo z rezultatom 6,42 zasedel sedmo mesto. Svoje najboljše rezultate pa sta dosegla Bojan Šebjan v teku na 100 m (12,02) in Igor Potočnik v teku na 400 (51,09) in na 800 m (1:56,52).	,
ROKOBORBA
Kranjec četrti na EP
V Bologni je bilo evropsko prvenstvo za mladince do 18 let v grško-rimskem slogu, na katerem je sodeloval tudi član RK Pomurje iz Murske Sobote Jože Kranjec. Nastopil je v kategoriji do 60 kg in zasedel četrto mesto, kar je njegova doslej najboljša uvrstitev, hkrati pa druga najboljša uvrstitev slovenskih rokoborcev. Kranjec je bil očitno dobro pripravljen za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu, saj je dosegel več, kot so napovedovali strokovnjaki. Celo več, za las mu je ušla kolajna. Po zmagi nad Grkom in Švedom je v skupini izgubil s Francozom; za kolajno pa z Bolgarom. Udeležbo na evropskem mladinskem prvenstvu je Kranjcu omogočila ZTKO Slovenije.
zadevali doseči primerno kakovost izdelkov.
Jani D.
KONJSKI ŠPORT
GORNJA RADGONA
Spust potapljačev po reki Muri
Potapljaško društvo Maribor — sekcija Gornja Radgona je ob letošnjem dnevu civilne zaščite prvič pripravilo republiško tekmovanje potapljačev. Tekmovanja v spustu po reki Muri od Petanjskega mostu do kroškega broda se je udeležilo 9 potapljaških ekip. Zmagala je ekipa Kranja pred Mariborom in Ptujem. Tekmovanje je lepo uspelo, odslej pa naj bi postalo tradicionalno ob dnevu civilne za-
Rekord Rebeke v Komendi
Vrbančič zmagal na Dunaju
ščite.
F. M.
V okviru kmečkega in občinskega praznika Kamnik so bile v Komendi kasaške dirke, s katerimi so tudi proslavili 30-letnico KK Komenda. Na dirki so nastopili tudi kasači KK Ljutomer in se lepo izkazali. V najhitrejši dirki na 1600 m je zmagala Rebeka z- Brankom Puharjem iz Veržeja z novim rekordom hipodroma 1:20,7. Tako je Rebeka, ki je uspešno nastopala v Avstriji, pokazala, da je v dobri formi. Druga je bila Dorica MS z Markom Slavičem mlajšim iz Ljutomera. V drugi dirki na 1600 metrov, kjer so nastopili konji s slabšimi kilometrskimi časi, je zmagala Leopoldina (Žnidarič) 1:22,0, Arno MS (J. Slavič) pa je bil tretji.
V okviru praznovanja 40-obletnice ustanovitve športne zveze Union na Dunaju je bilo mednarodno rokoborsko tekmovanje/na katerem so sodelovali zastopniki iz 30 držav, ki so tekmovali v 23 športnih panogah. V rokoborbi pa so nastopili tekmovalci iz štirih držav. Med njimi so sodelovali mladi tekmovalci RK Pomurje iz Murske Sobote in dosegli lep uspeh. Najbolje se je izkazal Jože Vrbančič, ki je v kategoriji do 65 kg zasedel prvo mesto. V finalu je premagal madžarskega predstavnika s tehničnim tušem v zadnji minuti. Drugi mesti sta osvojila Edo Vogrinec v kategoriji do 60 kg in Matija Car v kategoriji do 40 kg. Tretja sta bila Janez Cifer in Rade Bačič, četrta pa Temlin in Vukan. V ekipni konkurenci je Pomurje zasedlo četrto mesto.	B. D.
KOLESARSTVO

Horvat zmagal
V lanskem letu
KAJAKAŠTVO
manj požarov
Ozbetič drugi
v Celju
S podružbljanjem požarnega varstva v lendavski občini je v zadnjih letih značilno dokaj uspešno delovanje požarne skupnosti, ki ji je uspelo rešiti nekatera pomembna vprašanja. Pred štirimi leti je bilo v občini 12 požarov, lansko leto pa le 9, toda to ne sme uspavati gasilska društva. V lanskem letu so bila ustanovljena tudi društva v nekaterih manjših vaseh, predvsem pa so društva sodobno opremili. V občini je tačas 37 društev, ki vključujejo 1537 članov, v tem letu pa bodo posvetili posebno pozor-
nost povečanju članstva, strokovnemu izobraževanju in posodabljanju gasilske opreme. Skupščina požarne skupnosti bo v letošnjem letu posvetila posebno pozornost tudi izdelavi požarnovarnostnih načrtov, nakupu opreme za reševanje vnetljivih in strupenih stvari ter ureditvi centra za obveščanje.
Da bi zagotovili uspešno in učinkovito požarno varnost, bodo poskrbeli za vzgojo članov in vključevanje gasilskih organizacij v vse oblike dela požarne var-
nosti.
Jani D.
Malo potrpežljivosti
Na reki Soči je bilo tekmovanje v spustu na divjih vodah. Udeležili so se ga tudi mladi tekmovalci BD Bistrica in dosegli lepe uvrstitve. Zlasti se je izkazal Alojz Ozbetič, ki je pri pionirjih zasedel drugo mesto. Jože Graj je bil četrti, med turisti pa je Iztok Graj zasedel peto mesto. Ozbetič, ki je zelo nadarjen tekmovalec, je pred dnevi tudi sodeloval na tekmovanju v spustu na reki Savi in prav tako osvojil drugo mesto, tako da bo šel na 14-dnevne priprave v Črno goro.
NOGOMET
ČEPINCI:SP. SENIK 4:2
ŠD Čepinci, ki že vrsto let vzdržuje prijateljske stike s porabski-mi Slovenci, je premagalo svoje vrstnike iz Porabja na športnem igrišču. Slovenci iz obeh dežel že šest let pristno sodelujejo. Povratno sre-
Čanje bo 3. avgusta v Porabju.
tg
Malo izsiljevanja je bilo, vendar je poldrugi kilometer občinske ceste od Kroga do Črnskega križa asfaltiran. SGP Pomurje, ki ima na območju krajevne skupnosti Krog—Satahovci gramoznico, seje potrudil. Tudi tako, da bi bila de- 4 i la hitro in dobro opravljena. Treba je dodati, da sta za to naložbo prispevali precej sredstev tudi krajevni skupnosti Krog—Satahovci in Tišina. Gre namreč za naložbo, ki bo stala petnajst milijonov dinarjev.	-js-
ŠALOVCI:RABAGYARMART 5:1
V povratni prijateljski tekmi so domačini premagali moštvo iz sosednje Madžarske in se oddolžili za poraz 2:5 v prvem srečanju. Na tekmi se je od aktivnega igranja poslovil Karel Madjarič. V nedeljo pa so v Šalovcih prvič pripravili žensko nogometno tekmo. tg
KRONIKA
Samovžig zaradi vlažnega sena
VUČJA VAS — 9. julija je izbruhnil požar v kombiju preurejenem za promet na tirih. Kljub hitrem posegu in pomoči gasilcev je kombi popolnoma zgorel, tako da je škode za 500 tisoč dinarjev.
PRECETINCI — 9. julija ob 8.25 so našli v kleti mrtvega L. Benka iz.Precetinec. Prejšnji dan naj bi šel po stopnicah v klet po pijačo. Ker je že dalj časa bolehal, mu je verjetno postalo slabo, zaradi česar je padel po stopnicah in se tako močno udaril v glavo, da je umrl.
LENDAVA — 11. julija ob 9.10 se je zgodila prometna nesreča na cesti izven Lendave v smeri proti Murskemu Središču. 62-letni.kolesar A. Hren iz Murskega Središča se ni prepričal, če lahko varno zapelje na prednostno cesto. Izsilil je prednost vozniku tovornjaka V. Brincu iz Rosalnice pri Metliki, ki je ravno takrat pripeljal z neprimerno hitrostjo. Kolesar je na kraju nesreče umrl.
MARKIŠAVCI — 11. julija je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Ludvika Flisarja iz Markišavec. Zgoreli so ostrešje, seno, slama ter kmečko orodje. Škode je za okrog 2 milijona in 500 tisoč dinarjev. Požar so pogasili in preprečili še večjo nesrečo gasilci iz Markišavec, Puconec in Murske Sobote. Kasnejše raziskave so pokazale, da je prišlo do samovžiga zaradi spravljenega vlažnega sena. Pri spravilu vlažne otave in detelje je nevarnost samovžiga največja.
MURSKA SOBOTA 12. julija ob 0.30 je zagorel osebni avtomobil M. Domjana v križišču Cankarjeve in Kroške ulice.
KOKORIČI — 12. julija ob 1.30 je zagorel osebni avtomobil A. Herica, ki ga je vozil sin Daniel v smeri iz Gajševec proti Kokoričem. Zagorelo je med vožnjo, v obeh primerih pa je škode za 400 tisoč dinarjev.
OCESLAVCI — V noči na 13. julij je do sedaj neznani storilec ukradel z dvorišča parcele 3 kubične metre žaganega hrastovega lesa in s tem oškodoval lastnika E. Metličarja za 350 tisoč dinarjev.
OTOVCI — 14. julija seje na regionalni cesti izven naselja Otovci zgodila nesreča zaradi neprimerne hitrosti, ki jo je zakrivil A. Grili iz Avstrije. V desnem nepreglednem ovinku gaje začelo zanašati, tako da je zapeljal v desni obcestni jarek. Teže je bila poškodovana tašča.
Na bazenu v Radencih 27. 7. 1985
Mali nogomet
ONL MŠ -
Nemčavci Predanovci Čemelavci Bakovci Lipovci Pušča Moščanci Bratonci Lendava Panonka Slovan Kanal
A
22
22
22
22
22
22
22
22
22
22
22
22
15
14
14
12
9
10
9
8
8
6
3
ONL MS - B
Kupšinci Padalec (— 1) NK - 13 Klub mladih Separacija Park Tišina Kerenčičeva Borejci Satahovci Noršinci
22
22
22
22
22
22
22
22
22
22
22
13
12
2 5
3 . 5
3
3
0
5
9
85:41
97:53
68:39
62:43
32
31
31
25
10 67:72 23
10
12
2 .11
3 11
3 11
2
3
6
10 8
15
17
64:74 21
67:74 20.
76:89 20
50:55 19
51:73 19
46:81 13
52:88 8
Cven in Stara Nova vas
Partizan Križevci je pripravil turnir v malem nogometu v počastitev dneva borca. Med 15 ekipami je zmagal Cven pred Križevci I in Križevci II.
Turnir v malem nogometu je organiziral tudi klub v Stari Novi vasi za memorial Petovarja. Med 16 ekipami je zmagala Stara Nova vas.
M. O.
PNL — MLADINCI
Strukovci (— 1) 22
ONL MS - C
A. Kardoš Lendavska Krajna Mladinec Sebeborci Mlajtinci Pečarovci
12
10
10
9
9
7
5
6
6
3
6
3
5
6
4
4
7
6 9
8
85:52 29
72:56 29
74:56 28
74:62 27
56:49 26
96:69 23
46:52 23
3*10 64:66 21
2
5
13 55:73 16
12 57:69 15
15 48:75 13
15 41:88 12
Končna lestvica
22 17
22 14
22
22
22
22
22
15
14
13
9
7
Dokležovlje (- 4) 22
Ivanci(—1) 22
Dobel	22
VK - 79	22
Verščica(— 1) 22 :
6 .6
4
4
3
4
3
4
3
6
5
2
2
2
RADENSKA NOC
2
4
6
5
5
10
9
14
16
16
96: 37 37
96: 32 32
103: 44 31
81: 51 31
98: 37 30
Turnišče Črenšovci Lipa Ljutomer Beltinka
Veržej Odranci Čarda Bakovci Hotiza Apače Dobrovnik
22
22
22
22
22
22
22
22
22
22
22
22
16
14
13
13
13
10
8
2
2
2
2
2
3
3 0
3
6 2
3 3
1 2
67: 75
58: 63
53: 65 43: 85 39:103 58:101
21
20
13
13
10
9
4 76:28 34
6 83:29 30
7 66:47 28
7
7
8
9
49:40 28
39:40 28
56:30 25
70:36 23
50:54 22
11 49:74
14 30:50
16 26:96
19 22:92
19
14
9
4
I. MNL - MLADINCI
Končna lestvica
Rakičan Tišina Puconci Radgona Gančani Bogojina Dokležovje Pušča Filovci' Tešanovci
18
18
18
18
18
18
18
18
18
18
15 2
15 1
15
7
7
6
5
4
0
0
0
3
2
3
7
8
10
12
13
13
16
63: 18
118: 21
111: 29
71: 31
44: 58
43: 65
45: 70 37:102 30: 90
11: 89
32
31
30
22
17
15
12
10
V programu, ki se bo pričel ob 17. uri,bodo nastopali: Tereza Kesovija, ansambli Mrak, Unior 6 in Slovenija, plesne skupine in drugi.
Vstopnice po 400 din na recepcijah hotelov: Radin, Grozd, Jeruzalem Diana, Termal in pred prireditvijo ob bazenu v Radencih.
V Celju je bil tretji kriterij, ki ga je pripravil kolesarski klub Merx. Udeležilo se ga je čez 280 kolesarjev iz 27 klubov Slovenije in Hrvaške. Med njimi so tekmovali tudi pomurski kolesarji. Izkazal se je Horvat, ki je zmagal pri pionirjih C. Med pionirji A je Konstanti-novič zasedel šesto, Sooš pa dvanajsto mesto. Cigut in Škraban sta tekmovala pri mlajših mladincih, vendar sta zaradi okvare koles odstopila.
Na nedavni dirki Astre v Ljubljani so lep uspeh dosegli mlajši mladinci Pomurja. V ekipni konkurenci so namreč osvojili tretje mesto. Na dirki v Hrastniku pa se je od pomurskih kolesarjev izkazal Cigut, ki je pri mlajših mladincih zasedel četrto mesto.
Balek devetnajsti v ZRN
Atlet Milan Balek, član AK Pomurje, se je vrnil iz Hildesheina iz ZR Nemčije, kjer je sodeloval na 4. pokalu v hitri hoji. Med 45 atleti iz 12 držav (ZRN, Avstrija, Poljska, Madžarska, Španija, Portugalska, Belgija, Nizozemska, ZDA, Velika Britanija, Luksemburg in Jugoslavija) je Balek zasedel 19. mesto. V posameznih nastopih je izboljšal vse svoje osebne rekorde oziroma dosegel najboljše, rezultate letošnje sezone v Jugoslaviji. V hitri hoji na eno uro je bil 21. in prehodil 12.920 metrov. V hoji na 10 km je bil prav tako 21. s časom 45;03,3. V hitri hoji na 5 km paje zasedel 18. mesto s časom 21;33,3. Na tem edinstvenem tekmovanju so nastopili vrhunski atleti, udeleženci olimpijskih iger, evropskih prvenstev itd., kot so Jose Pinto (Portugalska), Horge Llopar (Španija), Bulakovski (Poljska), Andrasfay (Madžarska) in drugi.
NAMIZNI TENIS
Uspešna prva sezona
NTK Beltinci
 Namiznoteniški klub Beltinci je uspešno sklenil prvo sezono, so ugotovili na zadnji seji upravnega odbora, ko so ocenjevali svoje delo. V celoti so uresničili sprejeti program dela z najmlajšimi in ga celo presegli. Kar 16 igralcev in igralk je sodelovalo na najrazličnejših tekmovanjih, celo na zvezni ravni. Na odprtem prvenstvu Varaždina je ekipa pionirk zasedla mesta od 9. do 16., pionir Tkalec pa je pristal med 32 posamezniki. Na odprtem prvenstvu Zagreba so prav tako dosegli zadovoljive rezultate. Tako je bilo tudi na odprtem prvenstvu Sobote, kjer so nastopili z dvema ekipama. Na republiškem pozivnem turnirju v Ljubljani so pionirke Beltinec v tretji skupini zasedle tretje mesto. Na Jaklovem memorialu so Lenarčič, Taklec in Tratnjek pri mlajših pionirjih zasedli mesto med 32 najboljšimi. Na prvenstvo SRS sta bila Tkalec in Koroščeva najmlajša udeleženca, kjer je Koroščeva pristala med 16, Tkalec pa med 32 najboljšimi. Na regijskem selekcijskem turnirju v Radljah je bil Tratnjek v drugi skupini tretji, Šemnova pa v tretji skupini tretja. V ekipni konkurenci pa so pionirke zasedle sedmo, pionirji pa dvanajsto mesto. Po končani sezoni so dobili igralci in igralke počitnice in se bodo na pripravah zopet zbrali konec tega meseca. Čeprav so uspešno delo kluba podprle nekatere delovne organizacije in obrtniki, je sredstev za razširitev dejavnosti še vedno premalo. Tako morajo stroške raznih tekmovanj nositi predvsem starši. Zadovoljni pa so, da jim daje za vadbo in tekmovanja prostore osnovna šola 17. oktober Beltinci; upajo, da bo tudi v prihodnje.
Filip Matko
7
34:124
2
4
16
2
Jani Merica
0
0
Mladi igralci in igralke NTK Beltinci-s trenerjema Vinkom Korošcem (pionirke) in Vilijem Serakom (pionirji).