IEHGLAS Leto XLIII - št. 66 - CENA 6 di Kranj, petek, 24. avgusta 1990 Na Kosovu umrl vojak Alojz Špendov Starši ne verjamejo Spodnja Dobrava, 21. avgusta - V ponedeljek so na Srednji Dobravi pokopali 19 - letnega Alojza Špendo-va iz Spodnje Dobrave, orodjarja v Plamenu, ki je po trditvah vojaških oblasti naredil pretekli četrtek zvečer samomor na stražarskem mestu nad Starim trgom pri Titovi Mitrovici na Kosovu. Armada primer še raziskuje. Vojakovi starši ne verjamejo, da je bil samomor. Zato je bila na njihovo željo opravljena ponovna obdukcija v Ljubljani, na civilni sodnomedicinski ustanovi, kar je potrdil tudi republiški sekretar za ljudsko obrambo Janez Janša. Na osnovi obeh raziskav in preverjanju dokazov bo mogoče ugotoviti, zakaj je moral umreti slovenski vojak. Pričevanja staršev in sorodnikov o pokojniku ter potovanju na Kosovo k mrtvemu Alojzu objavljamo na Odprtih straneh. • J. Koš-njek, foto: Jure Cigler Gotems Novo presenečenje, tokrat ne iz Elana, temveč za Elan Peter Lampič novi direktor Elana Delavski svet Elana vzel na znanje zahtevo in odločitev republiškega sekreta riata za industrijo Begunje, 23. avgusta - Delavski svet Elana je na današnji izredni seji, ki je hitro minila, vzel na znanje zahtevo in odločitev republiškega sekretariata za industrijo in gradbeništvo, ki jo je Elanu v torek, 21. avgusta posredoval sekretar Izidor Rejc, da imenuje Petra Lampica za predsednika poslovodnega odbora begunjskega Elana od 22. avgusta naprej. Delavski svet je hkrati razrešil Vinka Bogataja, dosedanjega v.d. predsednika Poslovodnega odbora Elana •n dodal, da sklep o pogodbi s švicarsko banko seveda ostaja v veljavi in stvari mo-raJo teči po tem scenariju. Odločitev slovenskega ministra za industrijo Izidorja Rejca, ki vodi tudi posebno vladino delovno skupino za spremljanje razmer v Elanu, Je seveda veliko prenečenje, tudi za kolektiv Elana, toliko večje, ker 30-letni Peter Lampič ni znan v poslovodnih in gospodarskih krogih, doslej se s podobno problematiko podjetij ni ukvarjal. Novinarjem je v minulih dveh dneh uspelo izbrskati, da je študiral elektrotehniko* ki pa je ni končal, in od leta 1983 sodeloval z Jap-Cem in Jernejem Jakopinom, konstruktorjema nekaterih Elanovih plovil, in kasneje tudi z Elanom. Vendar Je bilo moč iz prenečenja in Pripomb razbrati, da ga v anu ne ali pa vsaj zelo sla- bo poznajo. Sklepamo torej lahko, da je odločitev povezana z dejstvom, da je Japec Jakopin član Rejčeve delovne skupine. Odločitev je bila presenetljiva tudi za novinarje, saj smo po nedavni predstavitvi scenarija rešitve Elana, ki ga je pripravila švicarska banka, iz besed Vinka Bogataja lahko sklepali, da naj bi ostal pri krmilu Elana, dokler se ne bo preoblikoval v novi Elan, svoja predstavnika pa naj bi imela v poslovodnem odboru tudi slovenska vlada in upniki, kasneje pa naj bi vodstvo pač imenovali bodoči delničarji. Minister Izidor Rejc in s tem seveda slovenska vlada pa se je odločila, da postavi predsednika in ne člana poslovodnega odbora. Ker v Elanu novega direktorja niso takoj sprejeli in si vzeli trenutek za razmislek, je celo izjavil, da sicer slovenska vlada z denarjem ne bo pomagala (Elan je zaprosil za 10 milijonov mark). Peter Lampič pa je v prvih izjavah dejal, da svoje do razume kot most med sedanjim in novih Elanom, postavljen naj bi bil torej začasno. Po četrtkovi izredni seji delavskega sveta je Peter Lampič že delal, po pogovoru s sodelavci smo ga prosili za izjavo, zanimala nas je seveda predvsem z zvezi s pogodbo s švicarsko banko, vendar je dejal, da še težko govori in naj ga pokličemo v ponedeljek. Kakor nam je uspelo izvedeti, je Vinko Bogataj že odpotoval v Brn-co, posle pa bo predal v petek, 24. avgusta (danes). • M. V. predstavnikov skupščine Jesenice pričakujejo pomoč ''^Senim ti ________■_______ixi.....:<» v kultih likvirl- kor ne moreio biti konk Do začetka šolskega leta je še teden dni, pa vendar že zadnji čas za nakup šolskih potrebščin in učbenikov. Pobrskali smo po naših, avstrijskih in italijanskih policah in ugotovili, da je ponudba zvezkov, barvic, peres, map in vsega drugega za šolo velika - tako v naših trgovinah kot čez mejo. V. Stanovnik, Foto: J. Cigler Pred jesenskimi nakupi Tesnobno pričakovanje "Vsako poletje sproti me je strah jeseni, ko se na družino zgrnejo vsi največji stroški," mi je ondan potožil družinski oče. Po zadnjih statističnih izračunih je bila sicer povprečna plača Slovenca nekje okoli petih tisočakov, medtem ko nam izračuni ekonomskega inštituta dopovedujejo, da 60 odstotkov životari pod povprečjem. Družina mojega sobesednika, gradbenega delavca, sodi med slednje. Prejšnji mesec je bilo v plačilni kuverti dobre tri tisočake plače, žena je v tekstilni tovarni zaslužila celo nekaj manj. Sina imata v šestem, hčer v petem razredu, šolski nakupi zanju pa ju bodo letos stali okrogle tri tisočake. Na ozimni-ško potrošnjo ta mesec še ni misliti, če hočejo pririniti do prihodnje plače. Stanarina z ogrevanjem jim je na položnici nazadnje znesla 800 dinarjev, račun za elektriko je bil sicer nekaj manjši, ob vsem tem pa je treba tudi vsak dan jesti in račun do petih tisočakov in pol se kmalu izide. No, resnici na ljubo priznajmo še dve podrobnosti: družina sodi med tiste »srečneže«, ki jim pred zimo ni treba misliti na nekaj ton premoga in par kubikov drv. In druga: družinski oče svoje gradbene veščine ob popoldnevih ne zapravlja na kavču, kar sicer družinski proračun popravi za okoli dva tisočaka, jesenska bilanca pa se navkljub temu komajda izide s pozitivnim saldom. In družin s podobnim izkupičkom pod črto je vse več, vse več tistih, ki jesenski nakupovalni čas pričakajo s strahom in tesnobo. Več o tem v anketi na strani 4. • D. Z. Žlebir Uspešna pot v Beograd Vec nabornikov v Slovenijo Brnik, 21. avgusta -*Gre za pomemben premik. Pot za nadaljnje dogovarjanje je odprta. Tako meni todi predsednik Markovič, ki je želel, da se kmalu spet srečamo ca strokovni razpravi o dopolnilih k zvezni ustavi. Seveda smo soglašali," je med drugim dejal predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, ko se je v torek skupaj z republiškim sekretarjem za ljudsko obrambo Janezom Janšo vrnil s pogovora t Markovi-čem in admiralom Brovetom o problematiki pošiljanja slovenskih nabornikov. Janin pa je povedal, da je septembrski kontingent nabornikov, ki bodo služili v Sloveniji, povečan na 20 odstotkov, skupno s premestitvijo pa bo v Sloveniji septembra služilo blizu 30 odstotkov nabornikov, na petem vojaškem območju pa blizu 60 odstotkov. Janša je ocenil, da je to ključni premik, da se bo v prihodnje, že decembra obmilo na boljše io ne na slabše kot se je dogajalo doslej. Ponudbo beograjskega sestanka, zvezni sekretar za ljudsko obrambo Veljko Kadijević se ga kljub izrecni želji Slovenije spet ni udeležil, bo obravnavala slovenska vlada in stališče ponudila v sprejem slovenski skupščini na prvem septembrskem zasedanju. • .1. K. *senice, 23. avgusta - Jeseniško gospodarstvo je v hudih likvidnih težavah, socialne posledice bodo izredno boleče. Jeseničani v™Jo, da i'm DO v naJhuJš» stiski P° voJni PomaRa,a Republika Slo ^in^k Predstavnikov skup-|J~e . Republike Slovenije na Seden'L;>h je bil eden izmed do-prea.nJ'h petih obiskov vladnih obć tavn'k°v po slovenskih v 0Llari: z namenom, da bi jih vršn direklorJ' m ć,am lz~ b|e ega sveta seznanili s pro-vla r S 'talcrnin se srečujejo in ge 11 Posredovali svoje predlo-pro^.razrešiiev najbolj akutnih Kaj gledov je bilo jasno, da je jeseniška občina v tako težkem gospodarskem in socialnem položaju, da problemov nikakor ne bo /mogla rešiti sama. Skok iz socialističnega planskega gospodarstva v tržno ekonomijo je bil predvsem za največji jeseniški kolektiv. Železarno, a tudi za ostala podjetja tako hud, da se brez republiške pomoči ne bodo izvlekli. Še posebej ne fto^aj Je Pokazal jeseniški po- tudi zato, ker so obremenitve *°VOr? ______l„....... 1„ ,„L„ „U;ir.„ in Ob "menjavi stališč in po- gospodarstva še tako obilne in krute, da na tujih tržiščih nika- kor ne morejo biti konkurenčni. Slika, ki jo v bližnji prihodnosti kažejo Jesenice, je podoba številnih delavcev, ki bodo na prisilnih dopustih, delavcev, ki bodo brez dela in ob minimalni družbeni podpori v hudih socialnih stiskah. Revščina številnih družin bo opazna na vsakem koraku: v trgovinah, po šolah in vrtcih. In kot je dejala Rina Klinarjeva - daleč najhuje pa je, da bodo na cesti mladi, ki prihajajo iz šol. Prav ta brezizhodnost in brezperspektivnost pa je najbolj boleče, kar se neki družbi lahko zgodi. • I) Sedej Dedič zahteva Pavšlerjevo hišo Kranj, 22. avgusta - Oglasil je dedič bivšega lastnika Pavšlarjeve hiše v Kranju, ki jo obnavljajo kot spomenik prve kategorije, tudi cerkev bo verjetno želela dobiti nazaj poslopji, v katerih sta zdaj knjižnica in muzej. Oglašajo se bivši lastniki, ki žele svoje imetje dobiti nazaj, v nekaterih primerih to nemara ne bo težko, v drugih bo stvar zelo zapletena, zlasti, Če ne bo strpnosti. Lep primer je Pavšlerjeva hiša v Kranju, ki jo kot spomenik prve kategorije temeljito obnavljajo in lahko rečemo, da je bila prej bolj podobna razvalini kot hiši. Kakor je na zadnji seji kranjske vlade povedal njen predsednik Vladimir Mohorič, se je oglasil dedič bivšega lastnika Pavšlerjeve hiše, ki nikakor ni bil prijeten sogovornik, saj je grozil celo z osebno odgovornostjo vseh, ki z njo razpolagajo. Dodal je, da bi bilo nemara najbolje obnovitvena dela začasno ustaviti, dokler stvari z novo zakonodajo ne bodo razrešene, saj bo nedvomno urejala tudi odnos do naše kulturne dediščine. Pričakovati je tudi moč, da bo cerkev želela dobiti nazaj poslopji, v katerih sta zdaj muzej in knjižnica, ker ju potrebuje za svojo dejavnost. Seveda sta bolje ohranjeni kot Pavšlerjeva hiša, saj sta bili vsa leta vzdrževani. Vprašanje pa je seveda, kje bosta v primeru vrnitev teh poslopij bivšim lastnikom prostore našla muzej in knjižnica. • M. Volčjak DAN ODPRTIH VRAT V TOVARNI OBUTVE TRZIC m&fa &fctit* NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Gorenjski iil.is urejamo m pitomo Štefan P.argl M urednikal Vilma Stanovnik (Ipot I luriltm, po ,ln m inim m.K Danica Dolcm (za dom m družino, /animivosli I r/ić), Danica Za»rl Zlrbir | > i.iln.i politik*, gorenjski kraji m ljudje) Andrej žalar (gorcnjlki kraji m ljudje, komunalne dej a v nosi i), Lca Mencinger (kull ura). Helena Jelovcan (uobraievanjc iz tolikih klopi kronika SkofjaLoka) t»*u»/apintnik (kmatijatVO, Radovljica) Darinka Sedej i i.i/\iili il" laaanict) Stnjan Saj* (drutben* organizacija, ekologija), Jole K«tnj*k (notranja politika, Ipon) Marija Volcjak (gospodaritVO, Kranj), (iora/d Sinik i Fotografija), Igor Pukom (oblikovanj«) Ivo Sekne Nada l*re*c in Mirjana Dmksler (tehnična urejanje) in Marjeta Vozlič l k-ki.>ru.tii|i-l Neate* uredništva in uprave: Kranj. Mote Pijndaja I Kranj TekočI račun pri SDK : Jt5O0 «3-31999 telefoni: direktor in glavni urednik 2H-46.I. uiedinšlso 21 UMI in 21 S U. ekonomska propaganda 2VJ87, računovodstvo, naročnine 1H-4M, mali oglasi 27-%rt'J. ,e. šolski profesorji. Naslednj«,, čaj se bo začel v sredo oh iS ( času (ena 8-urnega tečaj' . 100 din, čisti dobiček pa )c men jen obnovi kranjske * n,,/IK' ^«kr**l Občinski odbor SKI> Štipendije iz združenih sredstev - rešilna bilka? Za novo šolsko leto, ki se bliža z naglimi koraki, so gorenjske organizacije oziroma pod jetja razpisale blizu 1.450 ka drovskih štipendij. Ponudba ->e je v primerjavi z bogato preteklostjo na tem področju doma la prepolovila, čeprav bi z njo še vedno zadovoljili približno polovico enoletne šolajoče generacij. Na žalost je videti, da tudi tako okleščen razpis ne bo vzdržal naraščajočih zaposlitvenih zagat. Nekatere firme so namreč že sporočile, da razpis v celoti umikajo ali da bodo sprejeli (bistveno) manj šlipen distov od napovedi z začetka leta. Mnogi kandidati te dni že vedo, kako se je končala njihova kandidatura, številni so ra ločarani ob negativnem odgovoru. Kaj jim še preostane? Kot zadnja rešilna bilka štipen dija iz združenih sredstev, namenjena zlasti kandidatom, ki ,o \ slabšem gmotnem ali soci alnem položaju. Ta je bil z raz pisom točno opredeljen, in si cer v višini 55-odslotnega cenzusa, kar pomeni o-4*>,25 dinarjev na družinskega člana i/ leta I9H9. Ponavljamo, iz pretekle ga leta, ker je številka spinu inflacije videli nesorazmerno nvka Vloga /a štipendije i/ združenih sredstev (kamor štejemo le razlika h kadrovskim štipendijam) sprejema republiški zavod /a zaposlovanje - Knota Kranj, in sicer v sseh izpostavah po t»o- renjskih občinah do vključno 5. septembra. Posebej opozarjamo, da bodo zamudniki letos ostali praznih lok, razen tistih, ki hodu zamudili i/ ohjektiv nili razlogov, določenih z razpi som. Izkušnje iz preteklih let namreč UČIJO, da se vedno po lavljajo kandidati, ki jih muči nevednost, pozabljivost, površnost in podobne subjektivne te gobe, ki tokrat praviloma ne bodo uslišane. Pričakujemo, da se bo z no vini šolskim letom število vlog zelo povečalo, k čemer bo pri -spevalo več razlogov /mani šau kadrovski razpis za novin ee, "odpuščanje« starih kadrovskih štipendistov, znižan življenksi standard družin... In bojimo se, da bo zato skupin št i P'''1 slovenski obračun vseh j1 dijskih zneskov piesege ^jj|o. eno odejo. Če bi « 10 pred' bodo potrebna dodam-1 ^c\0, nosin.i merila m kriterij'- jj-ki ga ne bi bili veseli ne * dati ne štipenditor Kandidati morajo Pfiffo izpolnjeni obrazce SI ^ ^ ga dobijo v knjigarnah, p-»napolniti^ / ustreznim i , o žili o dohodkih v w£\Jp premoženjskem stanju,( uspešnosti in podobno- 'd(|,,i morajo do 5. septembra# (Udi tisti. k. so šliptM"»%,!. prejemali, prav tako ^ ||]|t čeprav do takrat še ne ' j,|» šolske dokumentacije IP fl ^ o opravljenih izpitih M Sil) Petek, 24. avgusta 1990 NOVICE IN DOGODKI 3. stran (mmmsm^G'LAs Vladna delegacija na obisku na Jesenicah Socialni položaj je že kritičen Predstavniki slovenske vlade so se na Jesenicah pogovarjali o gospodarskih in socialnih problemih. Obiskali so tudi gradbišče karavanškega predora in jeklarno. Težak socialni položaj jeseniških delavcev, zato bo nujna pomoč Republike Slovenije. Jesenice, 23. avgusta — Minuli 'orek so obiskali jeseniško občino predstavniki nove slovenske v'ade: predsednik slovenske skupščine France Bučar, predsednik zbora združenega dela Jože Zupančič in podpredsednik tega zbora Bogo Rogina. ki so se s Predstavniki jeseniškega izvršnega sveta, nekaterimi direktorji in Predstavniki zborov skupščine °bčine pogovarjali o gospodarskih in družbenih razmerah v ob-e'rii. Skupščinsko delegacijo je Predvsem zanimalo, kakšne ukrepe pripravljajo v jeseniški °bčini. da bi se izboljšal težak gospodarski in socialni položaj in kaj pričakujejo od nove slovenske vlade in skupščine. Nezaposlenost narašča .Uvodoma je predsednica jesenskega izvršnega sveta Rina Kli-n»r predstavila občino, njeno gospodarstvo in družbene dejavnost' ter opozorila na vedno težje razmere. Občina, je med drugim dejala, je dolga ieta veljala za UsPešno. od leta 1978 pa po deležu družbenega proizvoda vztraj-no drsi po lestvici navzdol. Obči-na- ki je kot Jugoslavija v malem, v njej živi 75 odstotkov Slo-vencev, ostali so Neslovenci - ni Pa zato nikakršnih problemov in "estrpnosti - se stara, saj je vedno Več upokojencev. Eden izmed "ajvečjih problemov pa je. da je vedno več nezaposlenih, med nji- mi veliko mladih, ki ne morejo dobiti zaposlitve. Stopnja nezaposlenosti je med najvišjimi na Gorenjskem in nad slovenskim povprečjem, nezaposlenost pa še narašča. Izgube znašajo 590 milijonov dinarjev, izkazuje jih petnajst podjetij, v katerih je zaposlenih 79 odstotkov vseh zaposlenih. Največja izguba v višini 300 milijonov je v Železarni, izguba je tudi v turizmu in delno v gradbeništvu. Dve podjetji imata blokiran žiro račun: Elim, ki je stečaj sam predlagal in neko zasebno podjetje. Železarna Jesenice je imela v tem letu skupaj kar 171 dni blokiran žiro račun. Jeseniški izvršni svet v novi sestavi je že večkrat obravnaval problematiko Železarne in vedno podprl sanacijski program Železarne, ki se mora organizirati v moderno podjetje. Ker bo v prihodnjem letu brez dela tisoč žele-zarjev, so skupaj z občino pripravili socialni program, ki pa ne more biti uresničen brez pomoči Republike Slovenije. Železarna bo mešano podjetje Rina Klinarjeva je opozorila tudi na slabo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, na nujnost ši-pendiranja in zaposlovanja mladih, na neizkoriščene turistične možnosti, na pomen obrtništva in podjetništva , na gradnjo avtoceste in karavanškega predora. Goste je opozorila tudi na probleme, ki se pojavljajo ob denacionalizaciji, saj imajo na občini že 40 vlog nekdanjih lastnikov, občina pa je morala plačati tudi visoko odškodnino za nacionalizirani penzion. Izrazila je upanje, da bo kmalu prišlo do sistemskih rešitev. Predsednik slovenske skupščine Franc Bučarje poudaril, da se ob denacionalizaciji z odpravljanjem krivic ne smejo povzročati nove in opozoril, da je treba delati načrtno. Član izvršnega sveta in direktor karavanške poslovne skupnosti Srečko Mlinaric je govoril o izgradnji objektov ob predoru ter 350 novih delovnih mestih na Hrušici, podpredsednik poslovodnega odbora Železarne in član izvršnega sveta Janez Poljšak pa o železarski problematiki. Dejal je, da Železarna s 350.000 tonami jekla ni nikakršen gigant in da Jeseničani nikoli niso dobivali denarja od drugod. Res pa je, da se je jeklarna gradila s petletno zamudo in zamudila razvojni ciklus. A ni brez perspektive, predvsem ima prihodnost ploščati program. Železarna bo v prihodnje mešano podjetje. Imajo tudi nekaj ponudb: v Avstriji in Italiji primanjkuje delovne sile in tako naj bi nekaj programov prenesli na Jesenice, uresničil pa naj bi se tudi projekt izdelave trakov, skupaj z ameriško firmo in bi tako zaposlili 60 ljudi. Spremeniti pogoje gospodarjenja V okviru socialnega programa bi lahko »rešili« 550 železarjev. a za dokupe let, odpravnine in druge oblike potrebujejo 25 milijonov nemških mark. Za 800 delavcev pa ne bo dela. V Železarni se dobro zavedajo, da bodo obstala le rentabilna podjetja, vendar je nujno treba sistemsko rešiti pogoje gospodarjenja. Kot je dejal podpredsednik občine Danijel Ažman ima naše gospodarstvo do 40 odstotkov večje obremenitve kot enaka industrija v zahodni Evropi, zato gospodarstvo upravičeno pričakuje od vlade, da se pogoji spremenijo. Zanimalo ga je tudi, kaj je z viri sredstev, ki jih je namenila mednarodna banka za razvoj in kako bo Slovenija pridobila ta sredstva? V nadaljevanju je član izvršnega sveta Janez Smitek opozoril na probleme v turizmu, Božo Poga-čar pa na kritičen socialni položaj in položaj zdravstva na Jesenicah. Zanimalo ga je, če se v republiki zbirajo kakšna sredstva za delno omilitev posledic? Jože Zupančič je dejal, da se s podobnimi težavami srečujejo tudi v drugih občinah, da morajo bili v občini pogumni, predvsem pa se zavzeti za integracijo vseh strokovnjakov. V republiki naj bi nastopali z usklajenimi in konkretnimi pogledi. France Bučar pa je priporočil, da se je treba so-sočiti s problemi in sprejeti ukrepe. D. Sedej Težave stanovalcev v Drulovki sredo, 22. avgusta je bil v prostorih Domplana v Kranju sestanek pre-„ * ,c*^ novega naselja v Drulovki glede nove trgovine, ki so jo pričela >t) Živila, z zato odgovornimi, saj je pri gradnji le-te prizadetih ne-°, prebivalcev oziroma pokazale so se težave pri ureditvi prometa *°*i naselje. izvalil en- Poglejmo najprej eno plat me-da,je - gradnjo trgovine. Pred-stavnik Živil jc postregel z informacijo oz. dokazi, da gradijo svo-Je Poslopje / veljavnim lokacij-skim in gradbenim dovoljenjem *a PripraVljalna dela. ki jih ŽC izdajo. Skratka pričeli so z ' larijem del po veljavni doku u,tlii. potrjeni na IS, Bistvo spora s stanovalci pa je Sedanja prometna ureditev. Pred Početkom gradbenih del so kra-J,a.ni koristih priključek (cesto), V Poteka sedaj, ko so Živila od- uP'la parcelo, po njihovem *emljišču. Zaradi varnosti na gradbišču so cesto zagradili. Se- erni uvoz je poslal začasna do- stavna cesta z lokacijsko opredelitvijo, da to kasneje ostane mrtva cesta, da se naredi preprečitev uvoza, dovoz pa bi ostal le za dve hiši in za dostavo do trgovine. Uvoz do blokov oz. interni dovoz pa jc bil prestavljen na južni del. Skratka, na prvi pogled vse lepo in prav. Kaj pa pravijo na to prebivalci novega naselja? Pripombe imajo na lokacijo nove trgovine, na ureditev okolice in na prometni režim. Pravijo, daje bil maja sicer sestanek z. Živili, kjer so jim skupaj s predstavniki Domplana obrazložili stanje e.le de predvidene lokacije Irgovine, parkirišča in prometnega režima, vendar pa prebivalci blokov, ki so s takšno ureditvijo prometa najbolj prizadeti s tem niso bili seznanjeni, češ, da takrat niso napisali svojih pogojev, ker so skupaj ugotovili, da jih gradnja trgovine direktno ne zadeva. Pri tem dodajajo, da o tem niso bili obveščeni, torej niso o tem mogli ugotavljati skupno, kot to trdijo Živila, V bistvu pa se čutijo v tem problemu najbolj prizadete. Težava se je pojavila, ko se je gradbišče-trgovine razširilo z 800 m: na 1400 m2 in to brez vednosti tamkajšnjih stanovalcev ter jim s tem odvzela dovozno cesto do naselja Živila pri tem trdijo, da je bila ta cesta prej le začasen dovoz za prebivalce, oni pa. da to ni res. Njihovo mnenje je, da je bila tam dejansko mišljena cesta, ker je tako tudi zastavljen asfalt. Oh tem pa je tudi narejena cesta za dostavo premoga oz. se vidi kako je zaključena po robnikih. Tako sedaj po poteh, ki so namenjene predvsem pešcem vozijo avtomobili, mišljena pa je tudi kot urgentna pot, vendar je po besedah prebivalcev preozka za naprimer tovornjak ali gasilski avto, poleg tega pa vsak dan po njej hodijo otroci in odrasli, ta pot pa je edini možen peš dohod do garaže in obenem začasen dovoz. Ob vsem tem je razumljivo, da so prebivalci zaskrbljeni za varnost svojih otrok in za mir v naselju. Vsekakor težave ne bo lahko rešiti. Prebivalci in investitor želijo, da bi se stvari čimprej uredile ■ prvi zaradi varnosti otrok, drugi pa so v projekt vložili velika sredstva in ne želijo, da bi se dela zaustavljala. Upajmo, da bodo čimprej našli rešitev, takšno, da bodo zadovoljni eni in drugi. • M. Česnik Iti avna posvetovalnica pri sindikatih Ljudi je strah, kako bodo preživeli Can (j";0, avU»»s«a - Dve leti dela v pravni posvetovalnici pri svobodnih sindikatih na Jeseni-I 1 P,;ivl>ik Darko Kovač, ki ugotavlja, da vedno več članov sindikata išče pravno pomoč. Pr*vne posvetovalnice je odvisna od usode in financiranja sindikatov. "i! "tko Kovač, pravnik Pri icscmških svo hodnih sindikatih že drugo leto hono rarno vodi pravno pi iss eti >\ alineo pravnik Darko Kovač, ki je med lisii-mi. ki v vedno več-icm številu iščejo brezplačno pravno poinot Zelo pi 1,11 bljen Pravnik Darko Kovač namreč zna prisluh iiJ,^11' fežavam listih, ki so v taksnih ali Miškah m ki se napotijo k sindika- * I* nasvet »P ravii '"ičii Posvetovalnica jc bila ustanovljena (*' J«» pr° 1l,v'c ^,anm »Indikata in vodili naj j* ttaf ri_'1'- A usoda pravne posvetovalnice •učno in tudi sicer povezana i usodo "kloVa uVoh'>dnihJl,n ,,h0i,»skih sindikalnih svetov ali i d" lliiSlfc °* nasploh: od tega, kako Kn\"V na,'a'Jl'vali svoje delo,« piasi nf+ Čl t:' 'astoni"1 ''"^N1"* i«-' pravna posvetovalni-I- Zaradi povečanja števila iskalcev nasvetov in pomoči pa se že izkazuje potreba po drugačnem organiziranju. Redno sem zaposlen v Verigi, zato je zelo težko zastopati posamezno stranko dopoldne na sodiščih, domala nemogoče pa je obiskati podjetja, kjer so zaposleni delavci ali iskalci pomoči in lam učinkovito rešiti marsikateri problem. Skratka: ta posvetovalnica je povsem odvisna od finaneira-nja in nadaljnje usode svobodnih sindikatov. Mislim, da bodo delavski zaupniki v podjetjih potrebovali tudi pravno pomoč, tako pri kolektivnih in drugih pogodbah kol sicer pri svojem delu. V podjetjih imajo profesionalne delavske zaupnike, ki pa niso pravniki in nimajo tovrstnega strokovnega znanja. ( c sindikati finančno ne bodo /mogli podpreti pravne posvetovalnice, potem se bodo nujno morali pogodbeno vezati na odvetnike. lani je bilo v jeseniški pravni posvetovalnici mijvei pokojninsko - invalidskih zadev, primerov ob prenehanju delovnega razmerja in razporeditev na novo delovno mesto. Se vedno je v podjetjih huda ovira miselnost nekaterih zaposlenih, da morajo enostavno vse življenje bili na enem delovnem mestu in da so premestitve nezakonite. Opažam tudi, da imajo nekateri nezaupanje v pravne službe v lastnih podjetjih, češ, to je »pravnik od podjetja in mu ne zaupam«. Prepričan pa sem, da bi pri teh pravnikih dobili enake nasvete kot v pravni posvetovalnici. V podjetjih so predvsem nepazljivi tedaj, ko izdajajo formalne odločbe ali jih delavcem celo ne izdajo. Večkrat si tudi novi zakon o delovnih razmerjih zelo liberalno razlagajo, problemi pa so predvsem z razporejanjem tehnoloških viškov, invalidov. Mislim, da ne gre za zavestno šikaniranje v podjetju, temveč za stisko firm, ki so se znašle v težavah. V zadevah, ki se že vnaprej zdijo izgubljene - kar strankam ludi jasno povem - večinoma vztrajajo, kar je razumljivo, saj pravna posvetovalnica ne zaračunava nobenih stro-ško\ Sam strankam prepustim, da se odločijo po svoji volji. ljudem pa ne moremo za merili, da se tako množično obračajo na pra< vno posvetovalnico, saj so zaradi številnih novih in novih predpisov zbegani in se ne Znajdejo. V zakonodaji zares prihaja dO bliskovitih sprememb, tudi v ekonomiji. Največji pa jc strah ljudi, kako bodo preživeli, ko gredo podjetja v stečaj. Socialna problematika v jeseniški pravni posvetovalnici je lej vedno bolj pereča...« • D. Sedej Da ali ne za splošno stavko Za moje delo gre, za plačo in pravičnost Za 10. september so najprej sindikati v kovinski industriji napovedali stavko, zatem pa so se jim je z napovedjo splošne stavke za isti datum pridružili Svobodni sindikati Slovenije. Stavko so najavili tudi zdravstveni delavci. Še pred pol leta bi ob taki soglasnosti ne podvomili, ali stavka resnično bo (razen morebiti v zdravstvu, kjer so jo lep čas zadrževale etične zavore), tokrat pa je vprašljivo, ali bodo stavko resnično podprli vsi zaposleni. Letos spomladi ustanovljeni sindikat Neodvisnost (Tomšič) je tako kot predtem zoper kolektivno pogodbo nastopil tudi zoper splošno stavko. Svobodni sindikati (Ravnik), ki stoje za napovedano stavko s svojim številčnim članstvom (bojda je že polovica zaposlenih v Sloveniji podpisala pristopne izjave k Svobodnim), od vlade zahtevajo, da zagotovi uveljavljanje kolektivnih pogodb brez omejevanja plač, ustrezno povečanje neto plač ob razbremenjevanju gospodarstva, takojšnjo izdelavo kolektivnih pogodb tudi za družbene dejavnosti, izdelavo socialnega programa. Tudi ne soglašajo s participacijami oziroma individualnim prispevkom za storitve v družbenih dejavnostih (denimo na novo v šolstvu), dokler v teh ne bodo zaživeli nacionalni programi. Ustrezno socialno zaščito pričakujejo za svoje članstvo tudi v bivalnem smislu. Tovrstni stroški so se namreč pred časom močno povečali, ne pa tudi plače, zato od vladej>ričakuje-jo, da se prvi vsaj delno usklajujejo z rastjo drugih. Že stara pa je zahteva o moratoriju na stečaje, saj so jo Ravnikovi sindikati skušali doseči že pod prejšnjo (komunistično) vladavino. Delavce bi namreč radi zaščitili pred odpuščanji in brezpravjem. Kovinarji, najštevilčnejši panožni sindikat, prvi pobudnik stavke 10. septembra, imajo za štrajk vse prej utemeljene razloge. Dejavnost je domala pod vodo, plače pod razumno mejo, več tisoč tamkajšnjim delavcem pa zaradi reorganizacij, prestrukturiranja proizvodnje, pa tudi zaradi starih grehov zapo-slovalne politike grozi odpust. In kaj počne v tej druščini zdravstvo? 5. aprila so namreč priredili enourno opozorilno stavko v zdravstvenih ustanovah, da bi (tudi že prejšnjo) vlado opomnili na položaj te dejavnosti posebnega družbenega pomena. Stavkovnega odbora takrat niso razpustili, ker je moral bdeti nad uresničevanjem vladi postavljenih zahtev. Ker slednje niso bile uresničene, bo zdravstvo vnovič stavkalo - toda tokrat 12 ur. Neodvisnost, konfederacija novih sindikatov Slovenije (Tomšič) pa delavce poziva, naj 10. septembra ne stavkajo. Njihovo nasprotovanje korenini že v kolektivni pogodbi, saj ne soglašajo niti s plačami po tarifnih razredih niti z metodologijo določanja najnižjega dohodka, še manj pa z dejstvom, da si je Ravnikov sindikat prisvojil pravico podpisovanja kolektivne pogodbe, s čimer je bojda kršil skupni dogovor o sindikatih sopodpisnikih. Pa ni le kolektivna pogodba vzrok nasprotovanja stavki, temveč Ravnikovih sindikatom očitajo tudi odvisnost, »rdečo navezo«, ki se je niso otresli še iz prejšnjega režima, ko so namesto varovanja delavca izvrševali partijske zahteve. Če je bil Ravnikov sindikat (resda edini) v prejšnjem režimu vladni sindikat, lahko danes to trdimo za Neodvisnost, ki se idejno in ideološko veže na Demos, v njihovih izjavah pa je čutiti lojalnost zdajšnji oblasti. Tudi ko gre za stavko 10. septembra, ki ji očitajo, da skuša omajati tako sindikalno gibanje kot tudi stabilnost državnih in javnih ustanov, kar utegne poslabšati že zdaj težke družbene razmere. Tako se Ravnikov sindikat sam pogaja z vlado o stavkovnih zahtevah! Poiskali smo nekaj predstavnikov sindikalne »baze«, kako se pripravljajo na stavko, če se, vendar smo bili za bolj izdelana stališča očitno še prezgodnji. • D. Z. Žlebir PRILOŽNOST ZAMUJENA...« i I 1 Pralni stroj SIEMENS SIVVAMAT 2250 835 DEM Sesalec za prah SIEMENS VS-51004 263 DEM VideokaseteSONY(E180) 11 DEM KJE? KJE? KJE? KJE? KJE? V Merkurjevih prostocarinskih prodajalnah PARTNER, Koroška c. 2., Kranj IDEAL, Wolfova 8, Ljubljana GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Šola - jesenski stroškovni šok Starši na stežaj odpirajo denarnice Jesenski stroškovni boom, povezan s šolo, je sicer tudi letos omilila akcija Državne založbe Slovenije »Modri Janez«, ki je omogočila naročilo učbenikov že spomladi, plačilo pa v več mesečnih obrokih. Še vedno pa je šola ob ozimnici eden največjih udarcev družinskemu proračunu. Kot nam je prijazno izračunala poslovodkinja v radovljiški prodajalni Državne založbe Slovenije Jana Poljanec. učbeniki za prve tri razrede osnovne šole stanejo 500 dinarjev, v četrtem že 585, v petem 1009, šestem 1480, v sedmem 2000 in v osmem 2200 dinarjev. Srednješolski učbeniki veljajo od 1300 do 2200 dinarjev. Ostale šolske potrebščine za osnovno šolo se dobe že za 300 dinarjev, seveda le najnujnejše, kamor ni všteta denimo šolska torba, za katero je treba odšteti svoje štiri ali celo pet stotakov. V Radovljici, kjer je okoli 2000 naročnikov Modrega Janeza (kaki dve tretjini vseh šolarjev v občini) ta teden začela ustvarjati gnečo v edini mestni knjigarni, so nam tudi povedali, da gredo v bolj oddaljene kraje v občini z akcijskim razdeljevanjem učbenikov. Ta teden je na vrsti Lipnica, v Bohinj pa gredo prvi šolski dan, 3. septembra. Tudi majhne nerodnosti nam niso zamolčali: zaradi računalniške napake je založba 600 paketov za radovljiške naročnike poslala v Ljubljano. Starši, ki se te dni gnetejo v knjigarnah, bodo pred šolo kar krepko segli v denarnico, vendar so z nujnim stroškom povsem sprijaznjeni. Tanja Štuhec, prodajalka v radovljiški knjigarni DZD: »S predhodnim naročilom Modrega Janeza so si ljudje prihranili nekaj jesenskih stroškov, pa tudi pri nakupu ostalih potrebščin so varčnejši kot nekdaj in gledajo, kaj imajo doma še dobro ohranjenega od prejšnjega šolskega leta. Sama imam letos drugošolca. Vsega še nisem kupila, do zdaj so me nakupi za šolo stali od HiTo še ni vse: v prihodnjih mesecih bo teba ^ifcCicibana, malico, podaljšano bivanje...« Anica Bizjak iz Begunj: »Za sina, ki poj-de v 4. razred, sem danes prišla po Modrega Janeza. Odplačala sem ga po obrokih, danes pa sem za ostale potrebščine odštela še okoli 500 dinarjev. Nekaj stvari ima še od lani, ker zna lepo ohraniti stvari, tako da ne bo treba kupiti barvic, torbe in podobnega. Mimo stroškov za šolske potrebščine bo prav kmalu treba plačati tudi jesensko šolo v naravi, 1200 dinarjev.« Danica Leban iz Hraš: »Začetek šole je najtežji, ko se starši znebimo največ denarja. Knjige za otroka v 6. razredu so me stale 1000 dinarjev, prav toliko za ostalo, ker sem zvezke kupila tudi na zalogo. Kar draga je tale šola, zlasti za tiste, ki imajo več šoloobveznih otrok, saj ne stanejo le učbeniki, temveč tudi obleka in obutev za šolarja, jeseni pa imamo družine tudi stroške s kurjavo in ozimnico.« Stane Fende iz Predoselj: »Za otroka v 5. razredu so nas učbeniki stali okoli 700 dinarjev, naročili pa smo jih že spomladi pri založbi. Nekaj jih dobe tudi v šoli. Zvezkov še nismo kupovali, tako da skupnih stroškov za šolo še nismo preračunali. Sicer pa šola stane vse leto, najprej celodnevna šola, potem naročnina na Pionirski list, letos tudi zimska šola v naravi, pa obleka in obutev...« Marija Kogler iz Cerkelj: »Le še enega šoloobveznega otroka imam, ostali so že pri kruhu. Učbenike za 6. razred sem naročila pri Modrem Janezu, nekaj jih je hči dobila od sosede. Od starejših bratov in sestra ni podedovala ničesar, ker je že dolgo, kar so hodili v šolo.« Jerko Banov iz Kranja: »Dve hčeri imam letos šoloobvezni. Za njune učbenike sem plačal tisočaka, /a ostale šolske potrebščine pa v Avstriji, kjer je še vedno ceneje kot pri nas, okoli 1500 šilingov. Ostalim stroškom če/ leto smo starši laže kos: podaljšano bivanje je lam ve Ij.ilo simboličnih 200 dinarjev. V primer javi z vrtcem, ki ga je še spomladi obi skovala mlajša hči, je to domala zastonj. In še pripomba k Modremu Janezu: razdeljevanje bi bilo lahko bolje organizirano, na več prodajnih mestih in z več kšne gneče « • D. Z. Zlebir, Foto: C. Si- Ijudmi, da ne b nik Za četrtino dražja elektrika Ljubljana, 24. avgusta Od danes je cena električne energije višja skoraj za četrtino, natanko za 24 odstotkov. Tako bo cena kilovatne ure pri enotaritnem merjenju 0,74 dinarja, pri dvotarifnem pa 0, 94 dinarja za »dnevni« električni tok, cenejši tok pa bo 0,47 dinarja za kilovatno uro. Kilovat za obračunsko (priključno) moč pa bo stal 6,84 dinarja. I. oktobra se tudi pri cenah električne energije začenja zimska sezona. Tedaj bo kilovatna ura dražja za polovico. Krajevna skupnost Blejska Dobrava bo praznovala Le Dobravci še plačujejo samoprispevek Na Blejski Dobravi si najbolj želijo telefonov, saj ima v treh naseljih le 40 občanov telefonski priključek. Avtocesta skozi naselje. Neplačane odškodnine. Novi prostori za gasilsko orodišče, vrtec, šolo in društva Blejska Dobrava, 23. avgusta — 28. avgusta bo krajevna skupnost Blejska Dobrava praznovala svoj krajevni praznik. Letos zaradi pomanjkanja denarja ne bo večjih prireditev. V goste bodo povabili le predstavnike pobratene krajevne skupnosti Ravne - Bate, primorsko krajevno skupnost, s katero Dobravci sodelujejo že petnajst let. Krajevna skupnost Ravne - Bate leži nad Gorico in Solkanom, krajevni skupnosti pa sta se pobratili zato, ker se je v teh primorskih krajih med vojno borilo precej borcev z Blejske Dobrave. 200 interesentov za telefon »Največji problem naše krajevne skupnosti, ki obsega Dobravo, Lipce in Kočno, je nedograjena krajevna infrastruktura,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Blejska Dobrava Franc Srpčič. »Od cest do kanalizacije za Lipce in čistilne naprave ter telofonov in javne razsvetljave. V vseh krajih je še veliko makadama, a za zdaj nikakor ni možnosti, da bi lahko položili asfalt, tudi ob polovični soudeležbi krajanov ne. Krajani si od vsega najbolj želijo telefonov, saj so ob koncu lanskega leta postavili na Dobravi zgradbo za telefonsko centralo in uredile vse notranje instalacije. Zdaj naj bi se razširilo krajevno telefonsko omrežje in postavila telefonska centrala, denarja pa ni. Druge krajevne skupnosti so nas v tem prehitele in verjetno smo bili kar preveč potrpežljivi in verje- li obljubam. Na Lipcah in na Blejski Dobravi je le 40 priključkov, interesentov zanje pa je več kot 200. Telefonov sploh nimajo v starem vaškem jedru, na Kočni pa imajo le dve telefonski številki: zasebnik in gostilna. Na telefone bomo mora- li še čakati, verjetno do konca leta 1992.« Krajevni samoprispevek za nove prostore Krajevna skupnost Blejska Dobrava je edina krajevna skupnost v jeseniški občini, kjer krajani plačujejo krajevni samoprispevek - že tretje leto, trajal pa bo še dve leti. Iz sredstev krajevnega samoprispevka se prav zdaj gradi gasilsko orodišče in večnamenski prostori za društva in organizacije, obe- Franc Srpčič Na Lipcah zidajo varovalni zid, ki bo ločil naselje pred avtocesto Ob stavbi šole in vrtca Dobravci s samoprispevkom gradijo gasilsko orodišče in večnamenske prostore.... - Foto: D. Sedej nem bodo dobili nekaj prostorov tudi vrtec in šola. Na Blejski Dobravi sta prva dva razreda podružnične šole, ki sodi pod^osnovno šolo na Koroški Beli. Za gasilsko orodišče in večnamenske prostore pa prispeva tudi požarna skupnost, nemalo pa je tudi prispekov krajanov in članov pevskega in gasilskega društva. Krajani so sami dali 60 kubičnih metrov lesa za ostrešje, z željo, da bi zgradbo čimprej zgradili. Predvidevajo, da bo tako letos že pod streho. Gradnja pa se bo nadaljevala takoj, ko bo na voljo spet dovolj denarja. Projektov za protihrupno zaščito ni »Z gradnjo avtoceste kraj v^ liko izgublja,« pravi predsed-nik sveta krajevne skupnosti-»Vsekakor bi investitorji moral' zagotoviti denar za nadomestna zemljišča, za strelišče ob Sa*'t za porušeni dve skakalnici. Veliko je pritožb in negodovanja, čeprav krajani poskušajo razumeti, da avtocesta mora biti. Kadar, denimo, delavci minirajo na gradbišču avtoceste, se bližnje hiše kar tresejo. Moram pa obenem tudi reči, da so delavci PN" morja iz Ajdovščine disicplin,ra" ni in da ni prav nobenih nesporazumov. Hudo in upravičeno pa »e; godujejo dobravski kmetje, saj so z investitorjem sklenili pogodbe, a za zemljišča, ki so p?' trebna za gradnjo, niso dobili ■ odškodnin. Pogodba je tako le list papirja. Na zadnjem sestanku so mi na moje vprašanje tudi odgovorili, da dokumentacije za protihrupno zaščito naselij pred avtocesto preprosto ie ni, tudi niso še znane devia-cije in izstopi iz avtoceste >z Lipe proti Jesenicam. Ne ve se tudi, kaj bo s potmi in poveza; vami, ki bodo ostale. Vse naj W bilo torej prepuščeno naši lastni iznajdljivosti...« • D- ™ dej Pohod na Porezen Kranj, 23. avgusta - Odbor za organizacijo pohoda na Porezen organizira v sodelovanju s Planinskim društvom Cerkno, Brigado Srečka Kosovela, Gorenjskim vojnim področjem in bataljonom XXXI. divizije letno srečanje borcev, planincev, tabornikov, mladine in ostalih, pohod na Porezen, ki bo v nedeljo, 26. avgusta. Pri spomeniku na vrhu Porezna bo ob 11. uri kratka komemoracija s prižigom žare in polaganjem venca padlim na Poreznu. Pohod na Porezen bodo pripravili iz več smeri: iz Cerknega po poti Kosovelove brigade, iz Železnikov preko Davče po poti Gorenjskega vojnega področja, iz Podbrda, po poti ing. bataljona XXXI. divizije, z Jesenic po dolgi poti in iz Petrovega brda. Vse poti bodo markirane. Dom na Poreznu bo oskrbovan in bo nudil hrano in pijačo. Organizacijski odbor vabi na pohod, še posebej borce in njihove svojce, ki so se bojevali na tem terenu. Priporočajo planinsko opremo. Pohod bo v vsakem vremenu • I). S. Večno mladi spet na Stol Radovljica, 23. avgusta - V soboto, 25. avgusta, bo rekreacij ski klub Večno mladih fantov iz Radovljice spet pripravil pohod na Stol. Večno mladi fantje se bodo zbrali na parkirišču na avtobusni postaji ob 6. uri zjutraj in krenili proti Valvasorjevemu domu in Stolu. Simbol pohoda bo bakreni zvon, okrašen s planinskimi motivi in imeni udeležencev pohoda. Napisana bodo imena udeležencev, ki se bodo prijavili do roka. Prevoz iz Radovljice do Valvasorjevega doma in nazaj je predviden z osebnimi avtomobili udeležencev. Pohoda se bodo lahko udeležili člani, ki so do 22. avgusta vplačali 220 dinarjev. Po končanem pohodu bo v Radovljici zaključek pohoda z veselico na Linhartovem trgu. • D. S, Kolesarski izlet škofjeloških upokojencev škofja Loka, 23. avgusta - Društvo upokojencev Skofja Loka bo organiziralo kolesarski izlet v Smlednik na Smledniški grad, I, septembra ob 9. uri. Vsi upokojenci - kolesarji iz Škofje Loke in iz ostalih društev se lahko udeležijo zanimivega kolesarskega izleta. Organizatorji bodo poskrbeli za prigrizek in pijačo. • D. S. Gasilska slovesnost na Gorjušah Gorjuše, 23. avgusta - Letos praznuje Gasilsko društvo Oor| juše 20 - letnico obstoja. V nedeljo, 26. avgusta, bodo praznoval ob 14. uri pri gasilskem domu na Gorjušah. Ob tej priložnosti bodo pripravili gasilsko parado, krajšo slovesnost, nato pa se bo" obiskovalci lahko udeležili veselice z bogatim srečelovom. • S. 1). Gasilsko društvo Gorenja vas praznuje Curenja vas, 23. avgusta - Gasilsko društvo Gorenja va* praznuje letos 90 - letnico obstoja društva. Osrednja priredi'6, bo v nedeljo, 26. avgusta ob 16. uri v Gorenji vasi. Ob 15.30 U bo najprej zbor gasilcev, nato parada s proslavo, nato pa bo ves lica s srečelovom. Igral bo ansambel Pop design. # I). S. Lovska razstava v Kranjski gori - Lovska družina Kranjska g je v kranjskogorski osnovni šoli pripravila lovsko razstavo, men razstave je, da mladim in turistom pokažejo, da lovci ne' vi jo samo divjadi, ampak zanjo tudi skrbijo Iako so v inu'1,1 ni izvedbi prikazani lesorezi živali, lovske naprave in pU^e v a. ravni velikosti, izrezljane iz lipovega lesa ter predstavljanje n^egtf cene živali iz lovišča kranjskogorske Lovske družine, ki 0 revir od tromeje v Ratečah do Belce. Panoji prikazujejo krifl solnice, visoke preže, lovske bivake, gozdarsko lopo... Med ^jg) čenimi živalmi in pticami na razstavi vidimo belega |~lani'|N ||La zajca, snežno jerebico, orla, kokoš divjega petelina, kuno / ^vjLe in kuno belico ter svizce, ki so jih lov* i pred leti naselili y/\\^o in Avstrije. Iniciator razstave je lovec in upokojeni logar ^ 0y, Košir, ki je razstavo tudi pripravil in piispev.il naivce PK "J,,^' pomagali pa so mu ostali lovci iz Kranjske gore. Na sliki: M Košir, Lojze Kerštan KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Pogovor z akademsko slikarko Majo Kocmut "MAJA JE PRAVI BOEM" "Prepletanje vidnega z imaginarnim, skozi katero beži psihološki portret žene, prihaja do senzibilnega naboja občutenosti, ki daje njenemu slikarstvu posebno noto. Lirična obdelava portretov z nežnimi tonalitetami, barva, ki se včasih spusti do odtenkov črnine, odseva notranja čustva sveta, ki ga avtorica skuša zakriti s pajčolanom kratkih potez čopiča. Pri tem stopajo v ospredje obrazi z zamišljenimi pogledi, ki ponekod na račun barvnih odtenkov prehajajo tudi do dramatičnih preokupacij." To je med drugim o slikanju Maje Kocmut v informativni prospekt za njeno razstavo na Brdu zapisal Peter Može, direktor mariborske umetnostne galerije. Razstava, ki so jo °dprli pred tednom dni in bo na ogled do 20. septembra, je slikaričina prva samostojna Predstavitev v slovenskem prostoru po lanskih dveh na rodnem Štajerskem in letošnjih treh v slovenskih galerijah v Italiji. Kritiki njene obraze (imenujejo jih portreti, čeprav so to le pogojno, saj ne gre za konkretne ljudi), ki jih ovija Pajčolan sorodnih barvnih odtenkov, ocenjujejo pohvalno, obiskovalci njenih razstav pa so nad njenimi slikami in risbami navdušeni. Vse njene razstave so tudi prodajne, a žal gredo (kot vse druge) dandanes težko k novim lastnikom. Mlada, 34-letna Mariborčanka Maja Kocmut (svobod-na umetnica in članica Društva slovenskih likovnih umetnikov) pravi, da gre vsa zasluga 2a njeno javno predstavitev Prijateljici Mariji Medved, ki ji Je morala slike skoraj ukrasti iz ate'jeja, da so jih videli tudi iz-v,en ozkega kroga prijateljev. 'Maja je pravi boem," pravi Medvedova, ki je prevzela nase Vse breme organiziranja raz-stav, "najraje je doma, ustvarja, tudi več dni je ni iz ateljeja. Ves smisel vidi v ustvarjanju. ne čuti potrebe pojavni potrditvi, menila je, da bodo ljudje njene slike prišli gledat kar v atelje. Komaj smo jo prepričali, da slike morajo na razstave, da jih ljudje morajo videti." Tudi najin pogovor je vzela kot nujnost, tako kot prisotnost na otvoritvi razstave. Zadržana, precej nemirna v pričakovanju začetka otvoritve, je priznala, da o sebi, pa tudi o svojem delu, zelo nerada govori. "Rada vidim, če si moje slike vsak sam razlozi. Naj govorijo namesto mene." Ob razstavi akademskega slikarja in grafika Rajka Cubra Hvalnica slikarstvu V razstavišču Veronika v Kamniku je od 26. julija do 18. av-8 sta 199() razstavljal novejša platna akademski slikar in grafik Lhk? ^UDer- Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v j UR v"'' ^Jer Je obiskoval tudi specialko za grafiko pri profesor-cr p.0n^ču. Leta 1981 je prejel študentsko Prešernovo nagrado za *ratiko. sv T° Zav,dljivih uspehih v grafiki se je Čuber intenzivno po-stv .tuv^' slikarstvu. Njegovo zgodnje, »temno obdobje« v slikar stv <-'rP;do iz bogate tradicije krajinarstva in vedutnega slikar- u . ' Vendar daleč od mimetičnega odslikovanja motivov starih tj j11110 sredin, ki jih je povsem svojsko preoblikoval in interpre-v ci lem Prizadevanju bi mu le stežka našli zglede ali paralele s,°venski likovni umetnosti. Slikati je začela pri petnajstih, v pastelni tehniki in že takrat s sedanjim motivom, ki je njena večna tema. Na gimnaziji jo je posebej spodbujal profesor likovnega pouka, na šoli je imela že dve samostojni razstavi. Na akademiji se je učila od profesorjev, ki so usmerjeni v figuraliko, kar ji je zelo ustrezalo. Veliko se je naučila zlasti od Kiar Meška, pri katerem je leta 1981 tudi diplomirala. Prva leta po diplomi je skoraj ves čas in energijo potrošila kot profesorica likovnega pouka na srednji šoli in je slikanje ostalo ob strani. "Da nisem mogla slikati, me je takrat grozno mučilo. Potreba, nuja po delu me je tako tiščala, da sem končno sklenila ves čas posvetiti le ustvarjanju. I zadnjih dveh letih sem v tehniki od realističnosti in tehnične togosti prehajala k vedno večji sproščenosti. Poleg svinčnika in akvarela slikam pretežno olja, ki so zahtevno in dolgotrajno delo. Motivno me privlačijo sicer vse klasične, večne teme, ki temeljijo na študiji - rada slikam tihožitja, poskusila sem se tudi v aktu - toda najraje slikam svoje obraze, podobo, ki se vedno znova lušči iz moje notranjosti. Poudarek je vedno na očeh, na pogledu, ki je r»zisk Novejši, »svetli cirkus« slikarstva Rajka Čubriča je anlitično ovanje videnega, ki naj v končni fazi nastanka slike da sinle- slikarsko ustvarjenje s čim večjo kompozicijo in predvsem zame ogledalo človekove duše. Motiv fantazijskega obraza zdaj le variira, se razslojuje, vključujem tudi svetlobo. Nekaj časa pa vendarle že obdelujem motiv ptiča in v to smer bom najbrž tudi nadaljevala. Res pa je, da se pri ustvarjanju najraje prepustim spontanosti Najlažje delam v miru, sledeč pobudam iz notranjosti, tako da mi delo pomeni precejšnjo nujnost, lahko bi rekla, da je kar oblika meditacije. Najtežje pa je takrat, kadar mi postavijo rok in količino izdelkov. Takrat mi gre vse narobe." Odkar se mora Maja Kocmut s svojim delom tudi preživljati, slika tudi klasične portrete po naročilu. To ji gre tako dobro od rok, da ji naročil ne manjka. Čeprav tudi ta del svojega ustvarjanja jemlje zelo resno in ji tudi daje ustvarjalno zadovoljstvo, posebej, če zelo dobro posname model, med prošnjami za portretiranje izbira. Vsega sploh ne bi zmogla, portretiranje pa ji povrhu tega jemlje še precej več energije kot sproščeno ustvarjanje po nagibu. Le približno tretjina njenega dela je posvečena klasičnim portretom, pogoj za tovrstno delo pa je vedno vsaj minimalen stik in pogovor s portretirancem, da ga lahko spozna. Največkrat slika na podlagi risbe in več fotografij, včasih pa tudi v živo, kar seveda tako od nje, kot od modela, zahteva precej časa in truda. "Za letošnje leto imata z Marijo v načrtu še tri razstave (Celovec. Ljubljana in Bern v Švici), zato je Maja Kocmut te dni spet pred nujnostjo naslikati dovolj platen. Načrtuje ciklus dvajsetih slik, namerava se posvetiti tudi akvarelu, motiv bo verjetno ostal. "Težko je biti zelo produktiven, ko pa moje slike nastajajo tako dolgo. Da imam dober občutek, jih moram zelo dobro predelati, doživeti, da se nekako usedejo. Včasih kakšno zato celo za dalj časa odložim in šele kasneje nadaljujem z delom. Prijetelji za slike velikokrat pravijo, da so že dobre, jaz pa le nisem vedno zadovoljna s tistim, kar dam iz rok." # T. Jurjevec Kaj delajo naši umetniki *0 - Cj rvnP harmonijo. S slikarskim postopkom poenostavljanja redu-. a vidni svet na primitivne likovne prvine, kjer govori predvsem rva sama. Objektivni svet je sicer do neke mere še vedno ra/po-h*h-n 1401 ltra-i'na a,i tihožitje, vendar se zaradi redukcije forme bli/ '*'veno, učinkov gcstualnih naključij in barvne izčiščenosti, pri-tlo vJC abs,ralUn*'Ka- Vendar Cubrovo slikarstvo ni abstrakt-S(Va ^11ls'11 informela, kajti, kol pravi pionir abstraktnega slikar-pre(j as'l'j Kandinski: »Abstraktna umetnost se odpoveduje metu in njegovi predtstavi. Sama si ustvarja izrazne oblike« ki ohrt^0 ^ur)er ^a v svojemu skikarstvu stvaren barvni izraz, ohjji ui° notranje življenje motiva, konkretnim predmetom da abs(rC,ar)straktno zveneče harmonije. Čim bolj postajajo oblike j0 j ak|nc /konkretne/, tem čisteje in hkrati prvobitneje zazveni-a^j, t>rirr»itivncjc zaživijo. Čuber je zavzet raziskovalec, ki z navi-k«m • .'m' 'n vehementnimi potezami ustvarja virtuozne barvne eL.r j ""cije. Njegovo poglavitno izrazilo je barva. Ponavljanje si-Vcrjn e^a ;m podobnega slikarskega vzorca da v barvnih odnosih 0 nove presenetljive in prcfinjene barvne rešitve. Prevladuje- 'atarza Č K '° Pov ^e P™0*"« opredelil predvsem kot grafik, kar ni ost.i 11 m v,,, H'm nrc/ vpliva in neopazno v njegovem slikarskem rnerno •nJ.u včasih vključuje v slikovito polje grafizme, ki so na-se|nc ln'antilni jn dajo, vpeti v slikovno ploskev, slutiti na mi-VzOre^U, "K'- ki bl b«»e kot slikarski spomini morda še najbližje kupica ' M;' 11,1 v s,°vensko slikarstvo vnesla pozni Pregelj in "H'<| VuriVn° ''redno kvalitetno slikarstvo uvršča Rajka Cubriča Vi,,, (| ^ ''n. likovne ustvarjalce mlajše generaci|e Njegovo liko ,('''rnii| 'n''"11' Odpira še vedno nove možnosti in inteipielacije, ko pOR Pa lahko, da jc v svojih slikah ustvaril razpoloženja, ne ta-'»"rii OMil'- ' sl°venskem slikarstvu, ki jih lahko z njihovim barv-"nioni poimenujemo kar »hvalnica slikarstvu«. Dušan Lipovec ANTON PREMELJ RAZSTAVLJA NA BREZJAH IN BLEDU Brezje, avgusta - Olja na steklu, na platnu, slike na steklu, drobne ročno obarvane grafike z motivi iz kmečkega življenja, iz narave, ki pa so navadno začinjeni z erotiko - dela slikarja naive Antona IMemlja z Brezij. Trenutno razstavlja v marketu Krona na Brezjah in v vili Prešeren na Bledu. Mojstra Antona Plemlja smo oni dan dobili ravno pri pripravi platen za nova olja. V rjavo-rumenih barvah slika trenutno, pred kratkim pa je končal serijo slik na platnu ter steklu v zelenih tonih. Vmes je nastala tudi zelo uspešna serija slik s črnim tušem na steklu. Zanimive so njegove slike, tako nekaj zelo posebnega, edinstvenega so, a morda prav zaradi slikarjeve skromnosti in nevsiljivosti premalo prisotne po naših domovih. Te dni so njegove slike - nekaj v barvah in nekaj v črnem tušu - razstavljene v marketu Krona na Brezjah in v depandansi hotela Svoboda na Bledu, tO je v gostinskem lokalu Vila Prešeren pri jezeru. Nekaj del je na ogled še v Šivčevi hiši v Radovljici, nekaj pa tudi na prodajni razstavi v kranjski mestni hiši. Največja in najlepša galerija njegovih del pa je brez dvoma njegov dom tik za cerkvenim zidom na Brezjah. Tja stopile pogledat njegovo ustvarjanje, če vas bo pot zanesla na Brezje, da boste vsaj za nekaj trenutkov ušli cenenemu spominkarstvu brezjanskih stojnic. Verjemite, ne bo vam žal! • D. Dolenc RAZSTAVA °P»in»i V galeriji Ivana (iroharja na Mestnem trgu v Škofji Loki, bo danes, v petek, otvoritev razstave slik in risb akademskega slikarja Marka Butine. Razstavo bodo odprli ob 19. uri, na ogled pa bo \sak dan (razen torka) od 10. do 12. ure in popoldne od 17. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah je galerija odprta le dopoldne KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Kranj, kakršnega ni več. V Prešernovi hiši razstavlja akademski slikar Josip Pejša iz Splita. BRDO - V avli hotela Kokra je na ogled prodajna razstava olj in risb akademske slikarke Maje Kocmut VRBA - Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka od 9. do 16. ure. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta v petek, soboto in nedeljo od 9.30 do 17. ure. KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija (etnološki muzej) je odprta vsak dan razen ponedeljka od 16. do 20. ure. BLED - V Zdraviliškem parku bo v nedeljo, 26.8. ob 17.30 uri promenadni koncert pihalnega orkestra Tržič. V ponedeljek bo ob 20. uri v cerkvi na otoku večer komorne glasbe. Nastopil bo kvartet DO, v katerem pojejo člani Slovenskega okteta. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava Pletarstvo v Radovljici V okviru Radovljiškega poletja bo jutri, v soboto, ob 19.30 uri v zadružnem domu na Srednji Dobravi koncert zimzelenih narodnih pesmi Pod rožnato planino. Nastopil bo MPZ Stane Žagar iz Krope. V prostorih Ljubljanske banke so do konca avgusta na ogled slike Albina Polajnarja, ŠKOFJA LOKA - Pred atrijem Starega farovža bo danes ob 20.30 uri plesni nastop Eve Škofič - Maurer, zatem pa v atriju večer z diapozitivi Junija Klemenčiča. Jutri, v soboto, bo ob 20. uri na Homanovem vrtu na Mestnem trgu nastopil pihalni orkester Škojja Loka. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. JAVORJE - V prostorih osnovne šole bo v nedeljo, 26.8. med 10. in 12. ter 14. in 18. uro na ogled razstava slik in plastik kiparja samorastnika Petra Jovanoviča. Razstava bo kasneje odprta le še 2. septembra. TRŽIČ - V paviljonu NOB bo še do nedelje na ogled razstava slik prof. Skenderja Bajroviča iz Ljubljane. V Kurnikovi hiši bo še do sobote na ogled razstava o delu koroškega bukovnika Andreja Šustra Drabosnjaka. SPET ŠKOFJELOŠKI POLETNI VEČERI Po krajši prekinitvi v Škofji Loki spet začenjajo z nizom prireditev pod skupnim imenom Škofjeloški poletni večeri. Danes, v petek, se bo Ločanom predstavila Eva Škofič - Maurer, študentka leningrajske akademije za estradno in cirkuško umetnost. Ob pol devetih zvečer bo pred atrijem Starega farovža na škofjeloškem Mestnem trgu zaplesala svoj ciganski ples. V atriju bo zvečer še ena prireditev. Po končanem plesnem nastopu bo Jani Klemenčič predstavil diapozitive s poti od Nairobija do Zambezija. Naslednja prireditev bo jutri, v soboto, ko bo na Homanovem vrtu na Mestnem trgu zaigral škofjeloški pihalni orkester. Koncert se bo pričel ob 20. uri. MULTIVIZACUA V ŠKOFJI LOKI Ljubitelji alpinizma, fotografije in proze bodo prišli na svoj račun z obiskom predstave Sla vertikale, v kateri bo njen avtor Damjan Vidmar predstavil svojo trinajstletno alpinistično pot in hkrati dejavnost škofjeloškega plezalnega kluba. Kratkometražni film in diapozitive bo spremljala glasba, hkrati pa bodo predstavljene tudi misli, pesmi in proza na temo o smislu plezanja. Predstavo si lahko ogledate v ponedeljek, 27.8. ob 19. uri v kinu Sora v Škofji Loki. Slikovni vodnik in razglednice Franceta Steleta GORE SKOZI OBJEKTIV Fotograf, oblikovalec in samozaložnik, sicer pa samostojni delavec v kulturi, France Štele z Gore pri Komendi je pripravil slikovni vodnik 50 IZBRANIH DVATISOČAKOV in ovitek s šestnajstimi razglednicami SLOVENSKI GORSKI SVET. Vodnik s podnalsovom Juliske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke predstavlja petdeset vrhov iz omenjenih pogorij, ki presegajo 2000 metrov. Začne se z očakom Triglavom ter konča z Lučkim dedcem v Kamniško-Savinsjkih Alpah. Vsaka gora oziroma \ rh je predstavljen z beseilom, ki obsega poleg imena, višine in uvrstitve v gorstvo še predlog vzpona in sestopa ter splošne podatke ali avtorjeva osebna razmišljanja o gori. Avtor je vsak dvatisočak predstavil s črno-belo fotografijo in jo opremil z nazornimi, vendar za izgled reprodukcije nemotečimi označbami vrhov in drugih pomembnih točk. Fotografije predtavljajo Steleta kot veščega fotografa, kar je dokazal že v svojih prejšnjih fotografskih knjižnih izdajah in na razstavah. Fotografije vršacev so več kot le dokumentarni ali informativni posnetki, saj je avtor pripravil skrben izbor iz svojega arhiva in se trudil, da je vsak posnetek ustrezal strogim fotografskim kriterijem, a tudi planinski ali alpinistični nazornosti. France Štele sam pravi: »Želel sem napraviti knjižico, ki bo planincu pomagala na pot v najvišje slovenske gore in mu hkrati pomagala brati odprto knjigo slovenske pokrajine.« Tako je nastal ličen slikovni vodič žepnega formata, ki je povsem avtorsko delo. saj ga je Štele tudi sam oblikoval in založil. L.e strokovna napotil, lektorstvo in prevode osnovnih podatkov v nemščino in angleščino je prispeval Stanko Klinar. Vodnik je natisnila tiskarna »Jože MoškriČ« v Ljubljani. Med ljubitelje gora naj pospremi knjižico misel Juliusa Ku-avja / zadnje platnice vodnika: »V gori ne iščimo plezalskih odrov iščimo rajši njeno dušo.« Tudi komplet osmih barvnih in osmih črno-belih razglednic, ki lili je Štele izdal istočasno, predstavlja slovenski gorski svet. Nekatere razglednice so opremljene z verzi ali izreki znanih avtorjev: Franceta Balantiča. Riharda Jakopiča, Juliusa Kugyja. Razglednice, ki vsekakor ustrezajo estetskim kriterijem, bodo dobrodošla novost na trgovskih policah. Dušan Lipovec GLAS 6. STRAN TELEVIZIJA, RADIO, PODLISTEK Petek, 24. avgusta 1990 TV SPORED PETEK 24. avgusta 9.00 TV mozaik 9.00 Spored za otroke in mlade 9.20 Delfin Flipper 9.55 Na valovih spoznanj 10.30 Mihajlo Lomonosov, sovjetska nadaljevanka 15.45 Video strani 15.55 Poletna noč, ponovitev 18 00 TV dnevnik 18 05 Poslovne informacije 1810 TV mozaik Kot potovanja - mesta mostovi - Ćuprija 18.40 Spored za otroke in mlade, Pet prijateljev, angleška nanizanka 19 05 EP Video strani 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 19.54 Zrcalo tedna 20 15 V 80 dneh okoli sveta 21.10 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 22.00 TV dnevnik 22 20 Poletna noč Cosby show, ameriška nanizanka Sin z otoka, ameriška na daljevanka 'Alo, 'alo, angleška nanizanka 0.25 Video strani _2. program TV Slovenija 17.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 1900 Domači ansambli 20.00 Piranski glasbeni večeri 1990: La Maurache, ansambel za staro glasbo iz Francije 21.15 Skupščinska kronika 2145 S. Janković: Izdajalci in vojni zložinci, dokumentarna oddaja TV BG 22.30 Satelitski programi - poskusni prenosi HTV 9.50 1000 1030 11.05 11.05 11.35 12.20 12.35 1405 i 14.35 i 15.05 1535 ! 15 45 : 18 00 i 18 20 : 18.45 19.00 19.30 20 00 21 00 21 55 22 15 23 20 TV koledar Skrivnostni otok, slovaška nadaljevanka za otroke Risanka Poletni program Mak in Zak, serija za otroke Zabava vas Halid Mislimo vič Mali koncert Dobri časi, ameriški film Življenske skupnosti: Skupnost stare vrbe, izo-braževanla oddaja Znanstveni magazin Oddaia za otroke Poročila Program plus, ponovitev Poročila Številke in črke Noro, norejše, norišnica, serija za otroke Risanka TV dnevnik V Citvju, angleška nadaljevanka Split '90: Marjane, Marjane... TV dnevnik Sam z vsemi, oddaja o kul turi Program plus Santa Barbara, ameriška nadaljevanka Avtoštopar, ameriška nam zanka Strahovizija 1.30 Poročila 1.35 Ekstra program plus Paralax, nizozemska dokumentarna serija SOBOTA 25. avgusta 8.50 Video strani 9 00 Spored za otroke in mlade Radovedni Taček: Smuči 9.15 Zlata ptica 9.25 Moja družina in ostale živali, angleška serija 955 Čudežna leta, ameriška nanizanka 10.20 Zgodbe iz školjke 15.45 Video strani 15 55 Poletna noč 18.00 TV dnevnik 18.05 Poslovne informacije j 18.10 Kot potovanja - mesta mostovi: Vrginmost, izobraževalna oddaja 18.40 Spored za otroke in mlade Cvetlične zgodbe 18.50 Ciciban, dober dan: Pridite na razstavo otroških žepkov 19.10 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.54 Utrip 20.15 Žrebanje 3 x 3 20 30 Najsrečnejši milionar, ameriški film 22.30 TV dnevnik 22.50 Poletna noč Cosbv/ shovv, ameriška nanizanka Sin z otoka, ameriška nadaljevanka Rožnata nanizanka, franc. nanizanka 1.55 Video strani _2. program TV Slovenija 17.00 Satelitski program 19.00 Danes skupaj 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbeni večer 21 30 Poročila 21.40 Živi pesek, dokumentarna oddaja 22.00 Stroški večeri poezije, pre nos zaključne prireditve 23.00 Kronika dubrovniških poletnih prireditev 010 Satelitski programi - poskusni prenosi _htv 9.25 TV koledar 9 35 Čebelica Maja. risanka 10.00 Program plus, ponovitev 12 10 Dirka za srečo, angleška nanizanka 13.00 Poletni program 15.50 Ciklus bajke: Janko in Met ka, ameriški TV film 16.50 Poročila 16.55 Informativna oddaja za goste iz tujine 17 00 Narodna glasba 17 30 Kukavičja ulica, TV nada- ljevanka 18 20 Sedmi čut. oddaja o pro metu 18 30 Prisrčno vaši: France Mihe lič, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka TW3fTievnik 20.00 Kapetan Grom in vojaki prihodnosti, ameriška znanstvenofantastična serija 20.35 Super girl, ameriški film 22.05 TV dnevnik 22.20 Športna sobota 22.40 Poročila za goste iz tujine 22.45 Program plus: Smejmo se naprej, humoristična serija Sin z otoka, ameriška na daljevanka V 80 dneh okoli sveta, dok. serija 1.05 Poročila 1.10 Ekstra program plus Horoskop Operne zgodbe NEDELJA 26. avgusta 9 20 Video strani 9 30 Živžav 10.20 Pet Drijateljev, angleška nanizanka 10.45 Zgodbe starih mest: Čajni-če, dokumentarno glasbena oddaja 11.30 Domači ansambli 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Video strani 15 55 Praški Panoptikum, češkoslovaška nanizanka 17 00 TV dnevnik 17.05 Poslovne informacije 17.10 Očkov mali dobitek, ameriški film (čb) 18.30 Top hat shovv, zabavno glasbena oddaja 19.05 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 19.50 Vreme 2000 Kazimir Klarič: Pozitivna ničla, nadaljevanka HTV 20.55 Zdravo 22.15 TV dnevnik 22.40 Triatlon jeklenih, reportaža iz Bohinja 23 10 Video strani _2. program TV Slovenija 10.00 Oddaja za JLA 13 05 Prljavo kazalište, glasbena oddaja HTV 1410 Francorcbaps: Formula 1 za veliko nagrado Belgije, posnetek iz Belgije, prenos 16.30 Nedeljsko športno popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Veliki tektonski jarek, angleška poljudnoznanstvena serija 22.55 Formula 1 za veliko nagra do Belgije, posnetek iz Belgije 21.25 Pozdrav iz Slovenije: Plan- šarstvo 22.00 Poročila 22.05 TV razstava 22.iS Kronika filmskega festivala v Nišu 23.00 Športni pregled ___ 1. program HTV 9.30 Poročila 9.35 Smrkci. risana serija 10 00 Vsota, program za otroke t 11.00 Kmetijska oddaja j 12.00 Resna glasba ! 13 00 Poslovna ženska, angleška nadaljevanka ( 13 50 Poročila i 13.55 Nedeljsko popoldne 16.00 16.50 16.55 18.45 19 10 19 30 20.00 21.10 21.40 22.00 22.05 0.25 Poslednji plemiči Hrvaškega Zagorja, dokumentarna oddaja Informativna oddaja za goste iz tujine Ciklus šport na filmu: Lestvica, kanadski film Risana serija TV Sreča TV dnevnik Če nekoč potrkaš na moja vrata, italijanska nadaljevanka Ročk portret: David Bovvie TV dnevnik Informativna oddaja za go ste iz tujine Program plus Alo, alo, angleška humoristična serija Dotik meduze, ameriški film Poročila PONEDELJEK _27. avgusta 9.00 Spored za otroke in mlade 915 Altce in njena druščina, ameriška nanizanka 9.30 Utrip 9.45 Zrcalo tedna 10.15 Glasbena oddaja 14.35 Zdravo, ponovitev 15.55 Poletna noč, ponovitev 18.00 TV dnevnik 18.10 TV mozaik 18.40 Spored za otroke in mlade 1840 Radovedni Taček 18.55 Ciciban, dober dan: Zrna jev ples 19.10 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.50 Vreme 20.00 Slobodan Ščeparovič: Da capo, TV film Titograd 21.25 Finale svetovnega pokala v kajaku in kanuju, reportaža iz Tacna 22 00 TV dnevnik 22.25 Poletna noč Cosbv shovv, ameriška nadaljevanka Sin z otoka, ameriška nadaljevanka Alo, alo, 2. del angleške nadaljevanke 0.20 Video strani _2. program TV Slovenija 15 35 EPP 16 40 Split: EP v atletiki, prenos 20.30 Žarišče 21.00 Poletni dan v Stinici, ponovitev zabavnoglasbene oddaje 22 00 Po sledeh napredka 21 20 Igre brez meja 23.55 Split: EP v atletiki, dnevni pregled TOREK 28 avgusta 9 00 Mozaik, spored za otroke in mlade 9 00 Zgodbe iz školjke 9 30 Živžav 10 20 Alpski večer '90 15.15 Video strani 15 25 Žarišče, ponovitev 15.55 Poletna noč, ponovitev 18 00 TV dnevnik 1 18 05 Poslovne informacije 18 10 Spored za otroke in mlade 18 10 Zlata ptica - Od kdaj je koza domača žival, pravljica 18 15 M. Buh: Čisto pravi gusar 19.00 EP video strani 19 05 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19 50 Vreme 20.00 Music hali, francoska nadaljevanka 21.00 Zvezdni prah, zabavnoglas-bena oddaja TV Beograd 22 00 TV dnevnik 22.20 Poletna noč Cosbv shovv, ameriška nadaljevanka, Sin z otoka, ameriška nadaljevanka 'Alo, 'alo, 3. del angleške nadaljevanke 0.20 Video strani _2. program TV Slovenija 1640 Split: EP v atletiki, prenos 20.30 Žarišče 21.00 Žrebanje lota 21.05 Nočni program iz kulture TV Beograd 22 30 Split: EP v atletiki, dnevni pregled SREDA 29. avgusta 9.00 TV mozaik 9.10 Alice in njena druščina 9 30 Slobodan Ščepanovič: Da capo, Tv film TV Titograd 10.50 Music hali, francoska nadaljevanka 15.15 Video strani 15.25 Žarišče, ponovitev 15.55 Poletna noč, ponovitev nadaljevank 18.00 TV Dnevnik 1 18.10 TV Mozaik 18.35 Spored za otroke in mlade Moja družina in ostale živali, angleška nadaljevanka 19.10 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19 50 Vreme 20.00 Sreča gospe Blossom, angleški film 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.00 Poletna noč Cosbv shovv, ameriška nanizanka Sin z otoka, ameriška nadaljevanka 'Alo, 'alo, angleška nanizanka _2. program TV Slovenija 16 50 Split: EP v atletiki, prenos 21.00 Svet poroča 22.10 Doboj Mednarodni rokometni turnir, prenos 23 30 Split: EP v Atletiki, dnevni pregled 1. program HTV 9.50 TV Koledar 10 05 Zlati dež, švedska nadaljevanka za otroke 10 30 Risanke 11.05 Tisto, kar ostane, glasbena oddaja 12 05 Fazone in fore, oddaja za otroke 12 30 Risanka 12 45 Tajni govor slike, izobraže- valna oddaja 13 00 Poslednji Bastion, Tv nada- ljevanka 14 30 Skice iz Indije, Kajuraho 15.00 Benji, Sax in mali princ, otroška serija 15 35 Poročila 15 40 Program plus, ponovitev 18.00 18.10 18.20 18.40 18.45 19.15 19.30 20.00 23.05 23.25 23.30 1.50 Poročila TV koledar Številke in črke, kviz Poročila za goste iz tujine Trapisti, dokumentarna oddaja Risanka TV Dnevnik 2 Filmski večer. Kdo je Burne, ameriški film TV dnevnik Poročila za goste iz tujine Program plus Shiralee, avstralska nadaljevanka Cheers, humoristična serija Portreti: J. V. Stalin, 1. del Poročila ČETRTEK 30. avgusta 9.00 9.25 15.45 15.55 18.00 18.10 18.40 19.10 19.20 19.30 19 50 20.00 21.10 2200 22.20 0.25 Spored za otroke in mlade: Grizli Adams Zakon v Los Angelesu, 10. del Video strani Poletna noč, ponovitev TV Dnevnik 1 TV mozaik Spored za otroke irr mlade Čudežna leta, ameriška nanizanka Risanka TV okno TV Dnevnik 2 Vreme Mihailo Lomonosov, sovjetska nadaljevanka Tednik TV dnevnik 3 Poletna noč Cosbv shovv, ameriška nadaljevanka Sin z otoka, ameriška nadaljevanka 'Alo, 'alo, angleška nanizanka Video strani _2. program TV Slovenija 16.45 EPP 1650 Spiit: EP v atletiki, prenos 21.25 Split: EP v atletiki, dnevni pregled 22.05 Regionalni programi |v Slovenija - studio Ljubljana __1. program HTV 9 55 TV koledar 10.05 Zlati dež, švedska nadaljevanka za otroke 10 30 Risanka 11.05 Zlata poroka, zabavna oddaja 11 05 Fazone in fore, oddaja za otroke 12 40 Kako je nastala atomska bomba, francosko kanadska nadaljevanka 14.30 Velike mednarodne družbe, izobraževana serija 15 00 Majske igre: predstava za otroke TV Novi sad 15.35 Poročila 15.40 Program plus, ponovitev 18 00 Poročila 18.10 TV Koledar 18.20 Številke in črke 18.40 Poročila za goste iz tujine 18 45 Dokumentarni program 19.30 TV Dnevnik 2 20.00 Tednik 20.50 Zabavnoglasbena oddaja 21 50 TV dnevnik 22 15 Program plus MIHA NAGLIC Življenje in delo ljudskega poslanca Antona Peternela - Igorja Za kmeta in za komunizem Kaj je Zdravka na tej poti mučilo in težilo, sem zvedel šele po srečanju z njim v škofjeloških zaporih. Jaz sem bil tedaj v službi v Mariboru, in sicer kot organizacijski sekretar okrožnega odbora OF. Nekega dne sem bil v Ljubljani na neki seji, potem pa šel domov v Delnice na kratek obisk. Na Glavnem trgu v Škofji Loki sem srečal soborca in prijatelja Rafaela Buha, Rafelj-na iz Poljan. Oba sva bila vesela, da sva se srečala. Potem pa m« naenkrat vpraša: "Ti, Igor, ali je res, da je Zdravko tebi rešil življenje, kot trdi na zaslišanjih?" Dejal sem, da to ni res, da si ne morem misliti, kdaj naj bi to bilo. Rafael mi je dejal; Pojdiva k njemu, pa se o tem pogovoriva". In res sva šla v zapore. Zdravka je stražar privedel iz celice v pisarno. Nekaj časa sva se molče gledala. Zal mi je bilo, da je Zdravko, ki sem ga cenil in imel rad, tako globoko padel in postal zločinec in izdajalec svojega naroda, o Čemer sva na potovanjih večkrat govorila. Končno sem ga le vprašal: "Zdravko, kako moreš trditi, da si mi rešil življenje, saj veš, da to ni res?" Odgovoril mi je: "Igor. res se imaš meni zahvaliti, da si še živ. Ali se spominjaš najinega zadnjega potovanja na Jesenice, na Begunjščico, Storžič." Dejal sem mu, da se tega spominjam, ne vem pa, kaj ima to opraviti z mojim življenjem, tedaj pa mi je pojasnil, daje imel nalogo, naj funkcionarja, ki ga bo spremljal, ubije, sam pa naj bi se ranil. Ob vrnitvi naj bi potem partizanom dejal, da sva padla v zasedo, v kateri sem jaz padel, on pa je imel srečo, da je bil le lažje ranjen in se rešil. Tako sem zdaj spoznal, zakaj je bil na tistem potovanju tako tiho in ta- ko zamišljen. Videti je, da se je ves čas boril sam s seboj, ali naj nalogo izpolni in me ubije ali ne. Bil je še toliko pošten oziroma le ni bil tako pokvarjen, da bi nalogo izpolnil. Verjetno zato, ker sem mu pred odhodom na pot dejal, kot sem že prej navedel, da vem, kaj spremljevalci mislijo in o čem med seboj razpravljajo, in da sem svojo človečnost in enakopravnost z njim pokazal s svojo odločitvijo, da bova nevarna mesta prečkala izmenoma. Kar se tiče mnenja kurirjev in spremljevalcev, da nosijo glavo v torbi, je v nekem smislu res. Vendar glave v torbi niso nosili samo oni, ampak tudi mi funkcionarji, saj je tako rekoč na vsakem koraku prežala smrt na nas. Torej smo v resnici vsi nosili glavo v torbi, toda ne tako kot tisti domobranec, ki je mrtvemu kurirju Valentinu Tehovniku, po domače Grabnarju septembra 1944 nad Soro pri Medvodah odrezal glavo. (ilavo mu jc odrezal verjetno zato ka je imel lehmiuk \ ustih precej zlatih zob, domobranec pa morda ni imel s seboj primernega orod|a /a ruvanje zob Zato mu je odrezal glavo (morda še živemu!), jo dal v torbo in odnesel, da je potem lahko v miru opravil to "človekoljubno, humano in bogoljubno" delo. To je bilo sicer v skladu z. domobransko zapovedjo (ne bom rekel božjo, ker so božje zapovedi res lake, kakršno naj bi bilo človeško življenje) "za sedem Kristusovih ran naj pogine vsak partizan" Zgoraj omenjeno gnusno dejanje kaže. da je bilo tedaj domo braiKcm dovoljeno tako rekoč vse, ker so nas partizane opisovali kot nekakšne peklenščke, izrodke samega hudiča, za iztrebitev katerih so dovoljena vsa sredstva. S tem ne trdim, da smo . partizani angeli, toda kljub vsej umazani propagandi smo vendarle ljudje in mislim, da smem reči. da smo to, razen nek' ^ rih posameznih izjem, ostali vsi v daleč, daleč pretežni rner!'fli kakšnem sovraštvu proti partizanom so bili domobranci v/g".'*"^ in kakšna sla po revanšizmu jih žive še vedno preveva (čepraV govori, da ne gre za noben revanšizmi j, se jc do neke mere p° zalo tudi v televizijskem intervjuju v letošnji predvolilni kafljpfjj nji, ko je eden od tistih nekaj primerov intervjuvanih 0 , yK£j dobi- domobrancev - zapornikov v Celju - ob pripovedovanju s 'y /godbe med drugim izjavil, da bi še danes vse partizane pokia • . zvezi s Tehovnikom naj omenim se to, da m) njegovo truplo o ^ li šele enajst dni po umoru v gozdu nad Soro. Videlo se je, ~ ga pred smrtjo strahovito mučili; bil je brez glave, eno roK imel v rami odtrgano in bil v celoti nečloveško obdelan. 0 Menim, da naj bi zgodovinarji in novinarji, ki raziskuj« ^ partizanske "zločine", malo pregledali arhivsko gradivo tu domobranskih zločinih. Pri tem ne bi bilo treba mnogo brs pa bi hitro ugotovili velikansko število teh njihovih /ločin ■ r Drobcen primerček, kakšen pokol se je partizanom ob in ^ bitni zmagi domobrancev obetal, osvetljuje tudi zgodbica, . , jo je nekako proti koncu aprila I^45. leta, torej komaj s!,rl j,jo-oziroma dvajset dni pred osvoboditvijo, vsa zaskrbljena ni { kana povedala moja pokojna mama. V zadnji sovražnikovi j0 živi proti koncu marca in v prvi polovici aprila 1945 •°rV«jJjaJj| rojstno vas Delnice, ki so jo naši nasprotniki imenovali Moskva", zelo pogosto vihrali domohi.uu i i/ postojanke p Q}1 retu nad Zmincem V tej postojanki je bilo tudi nekaj l'0,"a inar- :_ ____: k i i _•!_! :_ L_ !i »___i: r?___- Ci™ iincelj iz '" Qf v ItlU 11,111 Z.IIIIUV t IM V It" I JI«»SIWJ.IIIM J>- IMUI IIIVII .>lia'" iz okoliških vasi. Med njimi je bil tudi Franc Stanonik, Me . jev Francelj iz Oabrike gore, kot smo mu reli, in eden ah yVQj? v gova brata (Iranceljna sem kot simpatizerju in sodelavca ( letih 1942 in 194.1. ko sem bil politični delavec na terenu, V** ^ obiskal in mu prinašal proptfMItcUlO gradivo OF in vedno ^aj-lepo pogovorila. Ob teh obiskih mi je dal kaj za pod /ob, ■ krat pa tudi manjši znesek za narodno posojilo OF.) ' ''['j^ juri-drugi Mežnarjcvi so bili bratranci našega najbližjega sosec » ja Križnarja, po domače lleta i/ Delnic / lletovinii sim>m ^ f najbližu jim sosedom vseskozi, kai pomnim, v najbi d|silpO skih in prijateljskih odnosih in smo po potrebi drug druge vseh svojih močeh pomagali. RADIO PETEK, 24. avgusta: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program - glasba - 9.05 Z glasbo v dober dan -1105 Petkovo srečanje -i- glasba - 12.00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Od melodije do melodije + EP -17.00 Studio ob 17.00 in glasba -18.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20 30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Alois Hotschnig: Konec - 23 15-4.30 Nočni program -glasba SOBOTA, 25. avgusta:_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani + pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Kulturna panorama -11.05 Radijski kabaret - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP -17.00 Tedenski aktualni mozaik -18.05 Znano in priljubljeno - 19.45 2 zabavnimi ansambli - 20 00 Radio na dopustu - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra - 23.05 Literarni nokturno - Hans Raimund: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 26. avgusta:_ Prvi program 5.00-8 00 Jutranji program, glasba - 8.05 Radijska igra za otroke 905 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matineja - 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna Mark Tvva ir»: Beli slon 18.32 Priljubljene °Perne melodije - 19 00 Radijski dnevnik - 20 00 22 00 V nedeljo zvečer 22.00 Zrcalo dneva 23.05 Literarni nokturno - Franck Rudolf: Zvestoba - , 23.15-04.30 Nočni program, glas ba PONEDELJEK, 27. avgusta: Prvi program 430 8 00 Jutranji program, glas ba 7 00 Druga jutranja kronika -805 Počitniško popotovanje oc strani do strani - 10.00 Dopoldan ski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba 1105 Izbrali smo.. 12 30 Kmetijski nasveti -14.20 Mladi na glasbenih revijah 'n tekmovanjih 15.15 Radio da nes, radio jutri - 15 55 Zabavna 9lasba 17.00 Studio ob 17. in 9'asba - 18.05 Pihalne godbe vam '9rajo - 2000 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21 05 Za P'ešite z nami - 23.05 Literarni Nokturno Sonja Koranter: Pesmi - 23 15 4 30 Nočni program, Olasba TOPEK. 28. avgusta:_ PfVi program J30 8 00 Jutranji program, glas Dj| 8.05 Počitniško popotovanje °d strani do strani 10 00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, go-larsivo, glasba 11 05 Človek Jj zdravje 12 10 Pojemo in go Oemo 12 30 Kmetijski nasveti '405 Nenavadni pogovori 17 00 studio ob 17 in glasba 18.05 Za 'lubitoljo lahke glasbe 19 45 Z "bavnimi ansambli 20.00 Radij 'gra 2039 Glasbeni inter mezzo 2200 Zrcalo dneva -J05 Literarni nokturno Alice »valker: Pesm. 23 15 4 30 Nočni pr°gram, glasba ^DAjg. avgusta:_ >fvi program ~~ 30 8 00 Jutranji program, glas a 805 Počitniško popotovanje "° strani do strani 9 05 Z glasbo d oober dan 10 00 Dopoldanski avnik informacije, gospoder-n..0' glasba - 12 10 Poiemo In «otlomo 14 05 Mehurčki 15 55 «°avna glasba 17.00 Studio ob t»Jn 9lasba 1830 Na ljudsko m° 19 00 Radijski dnevnik 20.00 Zborovska glasba po želji ! poslušalcev - 21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno -Rafael Sanchez Ferlostio: Alfan-hui - 23.15-4.30 Nočni program -glasba - ČETRTEK, 30. avgusta: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8 05 Znanja široka cesta -9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Vedre note - 14 25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti -15.55 Zabavna glasba - 18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer -Okno in roža - Svetovna ljubezenska lirika - 22.20 Iz naših sporedov - 23 05 Literarni nokturno -Inge-Borg Bachmann: Tri poti k jezeru - 23.15-4.30 Nočni program, glasba KINO REŠETKAMI ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika SUPER DESETKA ob 21. uri, 28. avgusta: amer. akcij, film TANGO IN CASH ob 20. uri, 29. avgusta: angl. znan. fant. film VESOLJSKI VAMPIRJI ob 18. uri, amer. akcij, film TANGO IN CASH ob 20. uri, 30. avgusta: amer. trda erotika VEDNO PRIPRAVLJENA ob 20. uri _KOMENDA_ 24. avgusta: amer. komedija MAŠČEVANJE SMRKAVCEV ob 20. uri _ČEŠNJICA_ 24. avgusta: angl. znan. fant. film VESOLJSKI VAMPIRJI ob 20. uri _LAZE_ 24. avgusta: amer. thriller film MOŽ ZA REŠETKAMI ob 20. uri KRANJSKA GORA 24. avgusta: amer. komedija SMEH V VESOLJU ob 18. uri _DOVJE_ 26. avgusta: amer. akcij, film SLEPI BES ob 19.30 uri MURKA NUDI V SVOJEM SKLADIŠČU NA LIPICAH V LESCAH ZA ČLANE STANOVANJSKE ZADRUGE ^■■BBMMBnMIl;.ll11»......mirnimi nun......i«ctwjf UGODEN NAKUP: BUKOV KLASIČNI PARKET HRASTOV KLASIČNI PARKET HRASTOV LAMELNI PARKET 111,50 din/m2 do 153,30 din/m2 194,60 din/m2 135,90 din/m2 122,20 din/m2 STENSKA OBLOGA HRAST Oglasite se ali pokličite po telefonu na RADOVLJICA _KRANJ CENTER 24. avgusta: amer. akcij film TANGO IN CASH ob 17. in 19. uri, 25. avgusta: amer. akcij, film TANGO IN CASH ob 17. in 19. uri, 26. avgusta: amer. akcij, film TANGO IN CASH ob 17. in 19. uri, amer. akcij. krim. film BRATSKA KRI ob 21. uri, 27. avgusta: amer. akcij. pust. film ERIK (V PEKLU VOJNE) ob 17., 19. in 21. uri, 28. avgusta: amer. akcij, pust. film ERIK (V PEKLU VOJNE) ob 17., 19. in 21. uri, 29. avgusta: premiera amer. akcij, filma IZSILJEVANJE ob 17. in 19. uri, premiera amer. trde erotike NEUTRUDNI LJUBIMEC ob 21. uri, 30. avgusta: amer akcij film IZ SILJEVANJE ob 17. in 19. uri, amer trda erotika NEUTRUDNI LJUBIMEC ob 21. uri Letni kino GRAD KIESELSTEIN 24. avgusta: premiera amer. ak cij. krim filma BRATSKA KRI ob 21. uri, 25. avgusta: premiera amer pust. akcij, filma ERIK (V PEKLU VOJNE) ob 21. uri _STORŽIĆ 24. avgusta: amer. akcij, film SLEPI BES ob 18. uri, amer trda erotika VEDNO PRIPRAVLJENA ob 20. uri, 25. avgusta: amer. akcij, film TANGO IN CASH ob 17. in 19. uri, 26. avgusta: amer trda erotika VEDNO PRIPRAVLJENA ob 18. in 20 uri, 28. avgusta: amer. akcij, film KARATE KID II ob 18. in 20 uri, 29. avgusta: amer thriller film ČRNA VDOVA ob 18. in 20 uri, 30. avgusta: amer. akcij, film PEKLENSKA STEZA BMX ob 18 in 20 uri _ŽELEZAR_ 24. avgusta: amer. grozljivka -premiera FANTOM IZ NAKUPO VALNEGA CENTRA ob 18. in 20. uri, 25. avgusta: amer grozljivka FANTOM IZ NAKUPOVALNEGA CENTRA ob 17. in 19. uri, premiera amer akcij filma IZSILJEVA NJE ob 21. uri, 26. avgusta: amer akcij film IZSILJEVANJE ob 17 in 19. uri, amer. trda eroti ka SERVIS ZA AVTOMOBILE IN MOŠKE ob 21. uri, 27. avgusta: amer. akcij film IZSILJEVANJE ob 18. uri, amer. trda erotika SERVIS ZA AVTOMOBILE IN MOŠKE ob 20 uri, 29. avgusta: premiera amer akcij krim filma BRATSKA KRI ob 18 in 20. uri, 30. avgusta: amer akcij, krim film BRATSKA KRI ob 18 in 20. uri _DUPLICA_ 24. avgusta: amer indonez., akcij film RAMBU MAŠČEVALEC ob 18 uri, amer pust akcij film ERIK (V PEKLU VOJNE) ob 20 uri, 25. avgusta: amer thriller film MOŽ ZA REŠETKAMI ob 17 in 19 uri, amer. trda erotika SUPER DESETKA ob 21 uri, 26. av gusta: amer thriller film MOŽ ZA 24. avgusta: amer. grozljivka PEKEL PRAVICE ob 20 uri, 25. avgusta: amer. pustol. zabavni film LETALSKA AKADEMIJA ob 18. uri, amer. grozljivka PEKEL PRAVICE ob 20. uri, 26. avgusta: japonski karate film ŠOGUNOVA SENCA ob 18. uri, amer. pustol. zabavni film LETALSKA AKADEMIJA ob 20. uri, 28. avgusta: amer. grozljivka PEKEL PRAVICE ob 20. uri, 29. avgusta: amer. pustol. zabavni film LETALSKA AKADEMIJA ob 20. uri, 30. avgusta: amer. kriminalni TATOVI PORŠEJEV ob 20. uri i STOLA ob 20. uri. 30. avgusta: ! japonski karate film ŠOGUNOVA SENCA ob 20. uri ŽELEZNIKI BLED 25. avgusta: amer. pustolovski GOLA PIŠTOLA ob 18. in 20. uri, 26. avgusta: ital zabavni ČLOVEK, IMENOVAN BULDOŽER ob 18. uri, amer grozljivka FANATIKI ZLA ob 20. uri, 27. avgusta: japonski karate film ŠOGUNOVA SENCA ob 20. uri, 28. avgusta: japonski karate film ŠOGUNOVA SENCA ob 20. uri, 29. avgusta: amer. grozljivka PEKEL PRAVICE ob 20 uri, 30. avgusta: amer. pust. zabavni, film LETALSKA AKADEMIJA ob 20 uri BOHINJ 25. avgusta: amer. grozljivka FANATIKI ZLA ob 20. uri, 26. avgusta: amer. pustolovski GOLA Pl- 24. avgusta: amer. film NADZOROVANI POLICAJ ob 19. uri, 25. avgusta: amer. akcijski film NAD ZAKONOM ob 20.30 uri, 26. avgusta: amer. komedija KDO TAM GOVORI ob 19. uri, 29. avgusta: amer. komedija VRNITEV V PRIHODNOST II ob 20.30 uri _POLJANE_ 24. avgusta: amer. akcijski NAD • ZAKONOM ob 20. uri, 26. avgu-{ sta: amer. avantur. LOV NA j DRAGULJE ob 18 uri ! _ŠKOFJA LOKA_ 24. avgusta: amer. film KDO TAM GOVORI ob 18.30 in 20 30 uri, 25. avgusta: amer. akcijski NADZOROVANI POLICAJ ob 18.30 in 20.30 uri, 26. avgusta: amer. film NADZOROVANI POLICAJ ob 18.30 in 20.30 uri, 28. avgusta: amer triler SODNIKI IZVEN ZAKONA ob 20.30 uri, 29. avgusta: amer. film SODNIKI IZVEN ZAKONA ob 18.30 in 20.30 uri, 30. avgusta: amer avantur. LOV NA DRAGULJE ob 20 30 uri ZŠAM - AVTOŠOLA KRANJ TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV za A in B KATEGORIJO ORGANIZATOR: ZŠAM AVTOŠOLA KJE: Delavski dom »Franc Vodopivec«, Trg revolucije 3 (vhod 6), Kranj KDAJ: Pričetek: 5. SEPTEMBER 1990 UGODNOSTI: 1. Takoj po zaključnem tečaju možnost učenja vožnje na novih vozilih GOLF in OPEL CORSA. 2. Dijaki, študentje - popust pri praktični vožnji. Kandidati z že opravljenim tečajem cestno-prometnih predpisov, lahko takoj pričnejo s poukom praktične vožnje. INFORMACIJE: Osebno vsak delovni dan na sedežu AVTO ŠOLE od 12. do 16. ure in po telefonu 631-729 od~8. do 10. in od 17. do 19. ure, sobota od 8t do 12. ure. Nagradna križanka ^sltev nagradne križanke: vodoravno: ttrežaj, analitik, aranž- j v« '.0ren,ka. '©go, krama, krop, Apatin, udav, ron, medalja, Da- j »tr'av a,a' kolos, lat, kv, nI, tarkvlnlj, tla, Dior, Kočna, ekran, ek-1 U0 ^ntnoat, rataj, aruba, aita, aram, ki, Pepl, ali, ve, AAron,; '^reh Rotovnlk, kanonada, mesnina, aka, Aman, Ikt, kor. j nje is qSmo naslednje reševalce: 1. nagrada Zlatko Bogataj, vrb-dvor?n ♦ adov'iica: 2. nagrada: Franc Soklič, Hotemaže 91, Prnd-Rot JI Xri ,retJe nagrade Marija Mohar, Voklo 29, Šenčur, Nataša ^•«1lta°rno|Pi'ade|a 11, Kran',n B°rUt ZdeSar' Britof 382' Kran' 1 n ana^njo križanko razpisujemo naslednje nagrade i S'ada: 300 din ReS'tve o t?rade po 150 dinarjev. renJskeo. do srede 29 avgusta, na naslov: uredništvo Go- *ank0) 9lasa. Moše Pijadeja 1, 64000 Kran) (za nagradno kri- I / del ma-tematike * vnetje ožganske mri-ne 10RV JEZIkoslovec aasen bsenova drama ■*---- starogrško mesto umanovo karikaturist V0-uevica droben. sipek material franc pisatelj ipierrei POftU'.t'HU okrasje USP gorovje V burmi AVTOR krlžanke-R NOČ moderen ples zgodnje VINO gorsko sedlo organska spojina orodje žanjic udeleže •nec revolucije. star 0RIM naravoslovec veliko nauk 0 svetlobi dalmat, žen ime finsko jezero tropska papiga orient žganje Gt mesto albanue novo srebro kravica ivan vidav morje plovec iverna plošča mirko novosel sestavina zemeu puna lesen nosilec SL film igralka ROLO. navojnica osborne si uueu tiskarska oružina tropska M 11 Nf S'. ji n. ska sila naskok napad STAROJU0 kralj sovjet kozmo navt pra vosl duhovnik kahl erben neplod nost pokraji navsev španui okr amer mož ime mesto V J turcui I pfd HI u 1 so-1 1 državi čebeli podobna žuželka sovražni ca železa vrsta vrbe 1 nauk 0 za 1 k onim Gl 1 banja del 1 mehanike član radi kalne stranke adam 1 andrej 1 stojan rusko ,'m. HI pisatelj hudales hrib pri beogradu .v ban k Ml Mi m populaa nost čast | 1 ■ poškodbe pojav na v ■:• MADŽAR SL PEVKA falk pokrajina v bih olga '..'1 • "i- kuc. poziv m'Ail >■ zrebec gora V GRCUl 1 zorana 1 deveti TON glasb lestvice 1&raviio D0ŽELENJE junakinja romana apmii ■ igralka gardner 4LA\"benik SOSS 1 i 1 krSCan I etiopska nagovorn beseda (LUHIUIJ k tomislav ivkovic I duSevna motnja PO0ZAVE sten ODPO 1 orestov I I ' poznaval Cl arabsk ji au in knjizfvn GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK j IZ GOSPODARSKEGA SVETA Podjetje Merkur bo delniška družba v mešani lasti Štiri vrste delnic Kranj, avgust - Kranjsko podjetje Merkur smelo pripravlja preoblikovanje v delniško družbo v mešani - družbeni in zasebni lasti. Izdati nameravajo štiri vrste delnic in z njimi povečati motiviranost zaposlenih za boljše delo ter preiti do svežega kapitala. Kranjski Merkur se je pred letom dni preoblikoval v družbeno podjetje, zdaj pa med prvimi pripravljajo prehod v delniško družbo, pri čemer jim pomagajo strokovnjaki Jugea. Delavski svet je 31. julija že sprejel sklep o preoblikovanju v delniško družbo in o izdaji delnic, naslednji korak je ustanovna skupščina delniške dnižbe. V Merkurju so se odločili za štiri vrste delnic. Prednostne bodo izdali za vrednost družbenega kapitala, prinašale bodo 1 odstotno letno dividendo. Navadne delnice bodo predstavljale zasebno lastnino, zanimivo je, da so se odločili za dve vrsti teh delnic. Navadne delnice razreda A (interne) bodo izdali za vrednost nerazporejenega lanskega dobička in del letošnjega dohodka, namenjene so seveda zaposlenim. Navadne delnice razreda B pa bodo izdali za gotovinska vplačila 2aposlenih in drugih ljudi. Pri navadnih delnicah bo seveda moč uveljaviti z zakonom določene popuste, delnice razreda A bodo prinašale del dobička v obliki dividende, sorazmernega s plačo zaposlenega, pri delnicah razreda B pa bo izplačilo dividende sorazmerno s skupnim številom delnic. Četrta vrsta pa bodo partici-pativne odkupljive prednostne delnice, s katerimi želijo dobiti sveži kapital za financiranje razvojnih projektov. Te bodo prosto prenosljive, imetniku pa bodo dajale 13 odstotno letno dividendo, ki se bo lahko ob zelo ugodnih rezultatih povečala do največ 20 odstotkov. 40. gorenjski sejem presegel pričakovanja 340 milijonov dinarjev prometa Kranj, 21. avgusta - Tradicionalni poletni Gorenjski*sejem je /uprl vrata; v desetih sejemskih dneh so našteli več kot 150 tisoč obiskovalcev, prodanega pa je bilo za 340 milijonov dinarjev blaga- Kupci so kupovali predvsem kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo za mesarstvo in gostinstvo, avtomobile, belo tehniko, akustiko in drugo blago. Trgovci so razmeram primerno uporabili različne prodajne prijeme, dajali so kredite, popusti, znižali cene. Pri Gorenjskem sejmu so posebej pohvalili večjo vključitev Zavarovalnice Triglav, Gorenjskega glasa, napredek pa je predstavljal tudi sejemski radio, ki ga je organiziral kninski Radio. Direktor Gorenjskega sejma Franc Ekar je po zaključku sejma dejal: "Sejem mnogi radi primerjajo z drugimi, vendar pa so pogoji drugačni kot denimo v Celovcu. Želimo si večjo podporo in sodelovanje občine in regije, da bi skupaj rešili nekatere probleme. Letošnji sejem je povsem opravičil tradicijo poletnih sejmov, hkrati pa pokazal na določene vrzeli. Res ni lepo, da imamo ob razstavišču makadamsko parkirišče. Ob tem pa bi rad še enkrat poudaril pomen sejma za mnoge druge panoge, od turizma do gostinstva in konec koncev tudi možnost zabave, saj smo ponudili pisan in dober spored." Kot zanimivost velja povedati, da so že prve dni prodali tisoč vstopnic, kolikor jih je po znižani ceni 30 dinarjev ponudil Celovški sejem. V trgovskem centru na Bledu Nova Atlasova agencija in galerija Bled, avgusta - Te dni so se v trgovskem centru na Bledu odprla vrata turistične agencije Atlas in galerije Sebastian, ki dopolnjuje ponudbo agencije. V galeriji poujajo trenirke, papirno galanterijo, torbe in še marsikaj iz programa Sebastian, v delu prostora, ki je namenjen turistični agenciji, pa programe počitnic, potovanj, izletov... "Res je, da je turističnih agencij na Bledu precej, vendar pa smo pri Atlasu mnenja, da je konkurenca zdrava in da je mogoče dobro sodelovanje. Gotovo pa je, da vsak hoče biti nekaj več, ponuditi nekaj svojega, drugačnega. Trenutno prodajamo zelo cenjene Airtursove aranžmaje, ki so znani kot zenes-Ijivi. Poleg Jugotursovih so zelo iskani in zasedeni. Do septembra so zasedena vsa potovanja v tujino, ki so nasproti našim cenam zelo ugodna. Pripravljali bomo tudi lastne aranžmaje, organizirali ekskurzije, sindikalne izlete, poročna potovanja, s programi pa se bomo strankam tudi prilagajali. Prav tako bomo v sodelovanju z drugimi agencijami nudili usluge za rent a car. V našo agencijo so povabljeni vsi, ki radi potujejo. Za to ni vedno potrebno veliko denarja," pravi Mojca Legat, vodja Atlasove poslovalnice na Bledu. V novi Atlasovi poslovalnici na Bledu lahko te dni it dobite program jesenskih potovanj; pa tudi /a počitnice oh morju še ni prepozno. Ker so prodali že vse počitnice v Tunisu so te dni pripravili še dodaten program, zasti zanimiv pa je takoimenovan "mini satari". Folo: V. Stanovnik MIHA JEŠE novi direktor Gorenjske predilnice v Škofji Loki Odločilo je, kako so me izbrali Škofja Loka, 21. avgusta - Krmilo Gorenjske predilnice je aprila letos prevzel novi direktor Miha Ješe, domačin, diplomirani ekonomist, ki je prišel iz Slovenijalesa, zadnja štiri leta in pol je delal v predstavništvu v Moskvi. Nikakor mu ni lahko, saj je naša tekstilna industrija v globoki krizi, vendar ne j a d i -kuje, temveč rešitve išče v zmanjševanju stroškov, uvesti nameravajo nove dejavnosti, uspelo pa jim je že zmanjšati zadolženost, predvsem pa proizvodnjo od kopičenja metrov in kilogramov zasukati k znanemu kupcu, kar se je v zadnjih mesecih seveda odrazilo v zmanjšanju njenega obsega, en dan v tednu praktično niso bili zaposleni. "Vrnili ste se domov, se odločili za drugačno delo, tudi področje, kako to?" "Področje mi ni ovira, zanimivo pa je, da sem bil kot študent na praksi v mnogih, le v tekstilu ne. V Moskvi sem imel priložnost spoznati vrsto produkcij, ker smo imeli predstavništvo skupaj z Ju-gotekstilom, so mi mimogrede, na sejah kolegijev, ostali v ušesih tudi problemi tekstila. Seveda je moje delo zdaj po svoje bistveno drugačno, kot predstavnik v tujini si praktično za vse sam, nenehno med nakovalom in kladivom domače in tujih firm ter obratno. Direktor tovarne pa delo lahko razdeli med pomočnike, na začetku se z večino problemov sicer ubadam sam, da jih spoznam. V Moskvi sem spoznal med drugimi tudi veliko naših direktorjev, veste, na službeni poti se človek obnaša drugače kot doma, osredotoči se na nalogo in ob strani pusti druge probleme, zajame informacije, kakršnih doma ni oziroma jih doma gleda navzgor, tam pa jih lahko nav-dol." "Jasneje se torej pokaže, kdo je dober in kdo ne?" "V bistvu so lam brez maske, tudi povsem nebogljeni, čeprav se ga doma v firmi nemara vsi bojijo. Prri šok je jezik, drugi nepoznana situacija. Moj sodelavec je bil tudi Hercegovec, ki je znal le dve slovenski besedi: drži in igralec. Prvo je uporabljal, da se je malce postavljal, drugo pa, ker je biznis velika igra, scena, na kateri maske padejo. Sovjetska zveza je poleg tega specifična, poslovne zadeve so malce v ozadju, tam posel skleneš, Če se človeku znaš približati, drugače kot na Zahodu, kjer si nekomu lahko tudi zoprn pa dobiš posel, če imaš konkurentno blago." "In kakšna je slika o naših direktorjih?" "Rekel sem si, vsaj tak bom lahko kot polovica, ki sem jih poznal. Res pa je, da to sploh ni bil moj cilj, če to ne bi bilo v Škofji Loki se sploh ne bi odločil. Napravil sem si oceno, grem ali po desetih letih še naprej ostanem, na vsaki strani je bilo dvanajst točk, rezultat je bil neodločen, zato je prevladal izziv novega dela." "Menda so vas sami poiskali?" "Lahko rečem, da je odločilo prav to. Sli so po spisku Ločanov, ki ne delajo v Loki in tako prišli do mene, kar se mi zdi v bistvu zelo zdrav način izbora." "Kakšna je po štirih mesecih in pol vaša ocena Gorenjske predilnice?" "Je tipična tovarna tekstilne stroke v danem trenutku." "Kar pomeni, da ima kopico problemov?" "Ali pa še več. Gorenjska predilnica je bila v Škofji Loki eden paradnih konjev, verjetno ne neupravičeno, ima tradicijo, tudi delavsko, s kadrovsko sestavo smo lahko zadovoljni, /al je fluktuacija zdaj večja, s.i i ima to področje slabše rezultate, plače so slabe, povprečje znaša le 3.500 dinarjev, referensko mesto v Slovenijalesu je 30 do 40 odstotkov bolje plačano kot tu direktorsko. Gorenjska predilnica je dobro koncipirana, ker ni monokul-turna, imamo pet proizvodnih programov: bombažne preje, volnarske preje, ročne preje za pletenje, jersev in tekstilirani najlon. Tovarna je dokaj opremljena, stroji so v glavnem starejši, vendar se ne strinjam s tem, da so odpisani že slabi, na vsaki liniji pa je nekaj najsodobnejše opreme. Zato moramo odplačevati dolgove, kar ni lahko, ker je plasma težaven." "Kaj pa finančno?" "Pesti nas nelikvidnost, tako kot vse, krpamo vsak mesec, zaenkrat nam to še uspeva. Plasma je slab, računali smo na oživljanje avgusta, vendar ga še nt, nakazuje pa se septembra, predvsem pri bombažnih in akrilnih pre-jah, zapolniti skušamo zmogljivosti za jersev, vprašanje pa je, če nam bo to uspelo pri tekstiliranih prejah za noga-vičarsko industrijo, ki so trenutno najbolj kritične zaradi izpada sovjetskega trga. Nihče ni prej mislil, da je tako pomembno, tekstilirani najlon je bil zadnja leta pravi hit, vse zmogljivosti so bile razprodane, šele ko se je zaradi problemov s plačili ta trg ustavil, se je pokazalo, da smo ga oskrbovali vsi." "Se je domača prodaja čez poletje povsem ustavila?" "Načrtujemo, da bomo do konca leta izvozili polovico fizičnega obsega proizvodnje, zdaj izvozimo približno četrtino, seveda je to veliko, toda, če hočemo obratovati, je to nujno. Ukrepi zvezne vlade so doslej učinkovali v glavnem na cene, domače so bile včasih precej višje od izvoznih, zdaj je razmerje že normalno. Svobodnega trga za nas še ni pri uvozu surovin, uvažamo vse, ra/cn debele volne in Ohitovega »krilnega vlakna. Pri bombažu smo s kontingenti vezani zlasti na sovjetsko tržišče, dobimo ga za pol leta, plačati ga moramo takoj, kar je pri 50 odstotnih obrestnih merah veliko breme, pri nakupih bi bili enakovredni, če bi ga lahko i/ državnih rezerv kupovali po dnevnih cenah. Po drugi strani je široka trgovska mreža dobila prost vstop na tuje trge in je svoje police napolnila z vsem mogočim blagom, pretežno slabše kakovosti po izredno nizkih cenah, itali janski trgovci so izpraznili skladišča s korejskim in hongkonškim blagom za nekaj let nazaj. Sele letos prihaja do cenovne diferenciacije, kaj pomeni, je moč lepo pojasniti s kavo. Dokler je imela samo eno, določeno ceno, so italijanski in avstrijski It gOVCJ kovali dobiček na naj račun, pokupili smo jim 95 odstotkov slabše kave, slaba je bila tudi naša, ker so pra-latne na carini kupovale Al-vorado in i/ nje pripravljali mešanice. Ko so bile cene in uvoz sproščen, je spel vse več pivcev kave Loka, ki je seve da dražja od Alvorade, toda tudi kava Lokine kakovosti je v Avstriji dražja. Počasi torej spet dobivamo okus in podobno se zdaj dogaja v tekstilu." "Če bi bil uvoz surovin urejen, vas torej slabo blago na trgu ne bi motilo?" "Moti nas, da moramo pri uvozu bombaža in drugih surovin imeti za vsako količino certifikat oziroma potrdilo, da zadošča merilom, trgovci pa lahko uvažajo brez tega. Ce nadaljujem misli o kavi, ste že kdaj kupili italijansko trenirko?" "Samo enkrat?" "Seveda, ker se je po prvem pranju raztegnila, šla v barvo, saj ne zadošča normalnim standardom. Naši kupci se učijo, problem pa je v tem, da trgovina ne odpoklicuje novega blaga, ker ima skladišča polna uvoženega, ki so ga plačali z denarjem, ki so ga zaslužili s prodajo našega. V bistvu je trgovina v najhujši zagati, saj mi lahko izvažamo, trgovina ne more." "Kako se to odraža v obsegu proizvodnje?" "V jugoslovanski tekstilni industriji je maja primarcem proizvodnja padla za tretjino, sekundarcem za četrtino, trend zniževanja pa se še nadaljuje, po pripovedovanju v Makedoniji obratujejo samo še tri tekstilne tovarne, vse ostale stoje. Ce ni denarja, ni kupne moči, hrani se ne moreš odreći, tekstilu se lahko, poznajo se tri mile zime, tudi letošnje vroče poletje, predvsem na nogavičarskem področju. Napovedana je ostrejša zima, upajmo, da bo to impulz." "Kako je s plačevanjem?" "Zelo kritično, tudi mi nismo dosti boljši od drugih, prebijamo se iz rok v usta, krediti so dragi. Terjatev imamo približno 70 odstotkov več kot obveznosti, toda problem je v tem, da so naši dolžniki same dobre firme, kri/a tekstilne industrije je tako globoka, da sami nismo sposobni izplavati iz nje." "Bodo nekateri propadli?" "Morda, pred časom je bilo veliko govora o zagatah gorenjskih tekstilnih tovarn, zdaj so kar tiho, ne vem, je to zatišje pred viharjem ali pa so uspeli kaj sanirati." "Zmogljivosti jugoslovanske tekstilne industrije so polovico večje od domačih potreb, bi bilo torej pametno, da jih nekaj propade?" "Nasploh imamo predelu Valne industrije 50 do 100 odstotkov več kot je potrebujemo, trenutno je ta odstotek se -<■' ji, ker je domači trg padel na (>() odstotkov in z. njim je zapolnjenih le tretjina do p*» lovica zmogljivosti. Propad je stvar ekonomske računice, ne pameti, seveda pa je tržno gospodarstvo pri nas bolj kruto, ker smo na začetku, na Zahodu ga blaže socialni programi. Prilagajamo se z agresivnim trženjem 'n zmanjševanjem stroškov, spustili smo cene, za 10 odstotkov so bile prenapihnjej ne, za 20 odstotkov smo bili predragi, 20 odstotkov moramo prihraniti pri surovinah, energiji, vodi, embalaži, do polletja smo nekaj že. Poglejte, emebalaža sploh ni tako majhen strošek, stalno imamo na zalogi več kot 100 tisoč raznih cevk, kar angažira toliko sredstev kot znašajo mesečni čisti osebni dohodki., Za 20 odstotkov bomo zmanjšali tudi ceno dela. deloma z zmanjšanjem, deloma s prezaposlovanjem, zdaj nas je 750, 70 manj kot aprila-Računamo, da nam bodo dodatne dejavnosti prinesle W odstotkov dohodka. Delali bomo storitve za druge iz našega osnovnega programa z zmogljivostmi, ki niso p?" vsem zasedene, in iz drugi" kot so energetske. Uvesti pa nameravamo tudi nove, nemara se bomo ukvarjali celo s kmetijstvom in s toplim' gredami izkoristili odvečno toploto." "Delavcev torej ne boste odpuščali?" "Ne, zaposlili jih bomo s takšnimi drobnarijami i'1 ta' ko lahko reševali vsakega P0' sebej." "Kakšen je bil polletni finančni rezultat?" "Imeli-smo 13 milijon°v dinarjev izgube, v glavnoj na račun odpisanih terjat«* nad 60 dm, likvidnostni P0'0' žaj pa še ni boljši." "Problematična je verjet"0 zadolženost?" "Dolgoročna je le v toliko, ker so prilivi nepredvidljl*• saj je likvidnost dom n " 1 ga praktično na ničli, P,v\a p.i smo kratkoročno /adoiz^" ni, za približno uspešen m ' sec prodaje. Problemtičm' J /lasti sestava kratkoročne dolženosti, preveč smo se W dolžili na sivem trgu in Pr malo v tujini, saj je raznwJ med obrestnimi merami proti Mm. Do konca let« ,n mo kratkoročna P°s0,ij /manjšali /a \uAo\ico in 0 plačali vsa s sivega trga.' "Kakšno je sodelovanje Gorenjsko banko?" "Za nazaj ne morem g»»v nti, <»dk.ii sem v hiši. lan« rečem, da razumeli' naše pr< bleme in jih večinoma °"°ke stransko ugodno rešimo. . odmislim 50 odstotne obr**jj kar je seveda stvar države ne le banke, potem lahko ^ .. čem, da nam gredo na roko-• M. Volčja k NACE PAVLIN Namesto uvodnika »Izdaja« družbenega premoženja z izdajo internih delnic (vroče razmišljanje za hladne dni) ^emier jugoslovanske vlade gospod Ante Mar- kovič nas je znova močno presenetil z novim paktom ukrepov, od katerih je najbolj presenetljiv ,ls,i paket, ki govori o izdaji internih delnic dedcem in drugim občanom. u8oshvanska vlada in skupščina (tudi Slovenci s° bili »za«) sta prepričani, da bo ta »izdaja« za ra-liko drugih »izdaj« koristna in da bo z delno Prn'atizacijo prinesla ustrezne učinke v našo ekonomijo. P° zakonu bo lahko podjetje izdalo internih del-njc za 6 letnih plač, vsakdo pa bo imel pravico, đa kupj za 3 letne plače izdanih delnic. Delav-jfWi, upokojencem in tistim delavcem, ki so bili v Podjetju zaposleni več kot 2 leti, pripada poleg splošnega popusta še po 1 odstotek popusta za jtefco leto dela, vendar ne več kot skupno 70 od-sjotkav. Blagor torej delavcem in upokojencem lobrih podjetij! ^aJ pa vsi ostali, ki niso zaposleni v podjetjih, nPr- učitelji, miličniki, občinarji, politiki in drugi? Tudi nanje je misli! Markovič, saj bo vsakdo lah-0 kupil za 3 letne plače internih delnic in dobil W 'em 30 odstotkov popusta. delavce in upokojence je jasno, da bodo kupili J-biice svojega podjetja, saj bodo dobili popust, ostaja pa vprašanje, komu prodati odvečne del-Anketa, izvedena pred letom dni, je pokaza-9- da bi bilo največ zanimanja za delnice Elana Iskre, po enem letu pa bi bili odgovori verjetno aru8ačni. Sl bomo seveda želeli kupiti delnice, ki bodo pri-osale največ dobička in katerih vrednost se bo a, iti ne prinaša dobička in katere rednost pada, je smo lepo potiskan papir. Kortm bomo torej ponudili odvečne delnice podaja, da bo tudi podjetje imelo korist? Ugledni in POrnembni delničarji, ki bodo sodelovali tudi pri upravljanju, bodo najbolj zaželeni, saj bodo od tega imeli tudi korist delavci, dovčerajšnji upra-vljalci. Verjetno soglašate z mano, da sta po volitvah vrstni red ugleda in pomembnosti močno spremenjena. Mislim, da bi bilo za podjetje najugodneje, če bi delnice odkupili po vrstnem redu: gospod dekan, ki mu bodo priznali minulo delo (če ga bodo priznavali politikom), sledila mu bosta predsednik skupščine (župan) in predsednik IS (mali župan), nato pa načelnik policije, direktor bank, direktor davkarije in šej~ carine. Nato bi sledili lider ji glavnih političnih strank in nekaj velikih obrtnikov, ki so s pametjo in delom ustvarili srednja podjetja in tako nimajo časa za zapravljanje. V republiki bi na prvo mesto postavil podpredsednika IS, pristojnega za gospodarstvo, ki ima zdrave poglede na gospodarstvo, od ministrov pa še notranjega ministra, ki ima precej smisla za »biznis« (pa tudi zaradi varnosti). Seveda ne bi smeli pozabiti na škofa in predsenika predsedstva, ker imata v ljudeh precej zaupanja. V federaciji bi delnice ponudil Anteju Markoviču, ker mi je všeč, da je tudi ob problemih nasmejan, ter ministru za vojsko, da si zagotovimo vojne dobave, učinkovit bi bil verjetno tudi zunanji minister zaradi prodora na tuji trg. Če hi ta članek pisal prejšnji teden, bi predlagal tudi predsednika predsedstva Srbije, ker bi s tem odprli izdelkom pot na jug. Sedaj pa vidim, da to ni več pravi mož, ker se mu vse izmika pod nogami, saj v Hrvatski ni uspel drugega, kot preplašiti nekaj italijanskih turistov, ki jih je strah še od 9. 9. 1943. Takšna naj bila torej naša ponudba za mednarodno mešano podjetje. Spiske kupcev sestavljajo verjetno tudi druga podjetja, zato ne hodite v trgovine in gostilne in pripravite denar. The economist Urednikova besedo tojnaŠnje Odprte strani imajo za osrednjo temo problem slovenskih nabornikov, ki bodo odšli k vojakom v začetku Prihodnjega meseca, obiskali pa smo tudi Špendovove s Spodnje Dobrave pri Kropi, ki so v ponedeljek pokopali sina vojaka. »Doklej bodo mladi fantje umirali v mirnem času,< se sprašuje Jože Košnjek, avtor zapisa na srednjih straneh. VeČ kot stran smo tokrat namenili tudi pismom bralcev, saj se jih je čez poletje veliko nabralo v uredništvu. Namesto hodniku objavljamo kratko razmišljanje Načeta Pavlina o delnicah in zapis Branka Čušina o cerkvi na Koroški Beli. j^hodnji teden boste na Odprtih straneh med drugim lahko prebrali zapis Marka jenšterleta o pesniku Tinetu Debe-'jaku. slovenskemu emigrantu iz Argentine. Leopoldina Bogataj Svet nam kaže dva obraza eden je bel, drug je črn. En obraz je star, drug je mlad. Eden je pošten, drug je maska. Svet nam nudi dve poti -vedno znova, na vsakem koraku. Ena pot vodi v luč, druga v mrak. Ena je široka in lahka, druga je ozka in težka. Po katerikoli poti gremo, povratka ni več. Joe Sagberger Zapis o zgodovini župnijske cerkve na Koroški Beli / Pod Karavankami pod planino Belščico leži vas Koroška Bela, ki danes spada pod mesto Jesenice. Vasi in naselja: Koroška Bela, Javornik, Javorniški Rovt in Potoki tvorijo krajevno skupnost Javornik - Koroška Bela; v istih mejah pa je tudi fara sv, Ingenuina in sv. Albui na na Koroški Beli, ki je tak obseg zadržala od začetka do danes. Cerkev sv. Ingenuina in sv. Albuina stoji na severozahodni strani vasi, pod hribom Strana in Leničami, ob poti čez sedlo Kres. Imeni farnih patro-nov sta večini ljudi neznani in vzbujata radovednost odkod prav onadva tu v naših krajih. Na vsem slovenskem ozemlju je to edina farna cerkev posvečena tetna svetnikoma. Ldino se grajska kapela na blejskem gradu nosi njuno ime. To pa zato, ker je nemški cesar henrik II I 1004 podaril blejsko posest takratnemu briksenško-se-benškemu škofu Albumu. Inge-nuin pa je bil prvi škof te škofije, ki je imela prvotni sedež na gradu Soben pri kraju Klausen na Južnem Tirolskem. Albuin pa jc poskrbel, da so Ingenui-novo truplo prenesli i/ Sobna v novo stolno cerkev sv. Kasija-na. S tem je bila potrjena škofi-ja Briksen. Prav zaradi pomembnosti toga dejanja so šteli oba škofa za stebra škofije in sta bila skupaj postavljena za patrona I M4I, Pokopana sta v stolnici v Briksnu, pod oltar jem. V tamkajšnji zakladnici hranijo tudi mašni plašč sv. Albuina, star torej 1000 let! Njima posvečene farne cerkve so v krajih: Taisten blizu Toblacha, Arzl pri Imstu, Hoting, Sau-bach, Untertilliach (nova cerkev), vVelschnofen. V Inns-brucku, na pročelju tamkajšnje stolnice, pa stojita tik ob glavnem vhodu tudi njuna kipa. Seveda nastane vprašanje odkod onadva prav tu na koroški Beli? Verjetno je temu vzrok pot, ki je v srednjem veku vodila z Bleda če/. Koroško Belo (v najstarejšem urbarju iz 1. 1235 zapisano kot Chernishcem Ve-lach), preko Javorniškega Rov-ta skozi Medji dol v Ruto in Bi-strico v Rožu in potom po dravski dolini do Lienza, čez prolaz. Silian v Pustriško dolino do Briksna na Južnem Tirolskem. Ni i/ključeno niti (o tem sicer ni zgodovinskih poda tkov), da škof Albin po prevzemu posestva ni kdaj sam pripotoval na Bled, posebno še, če upoštevamo dejstvu, da je bil Albuin doma na Koroškem, na Kamnu v Podjuni. Tam jo živila in je v cerkvi na Kamnu tudi pokopana njegova mati, prav tako svetnica: sv. Hildegarda. V cerkvi jo pri stranskem, njej posvečenem oltarju ohranjen rolikvarij z deli njene obleke. V sosedni lan, v kraju Mohliče, pa je pokopan Albuinov oče -menih Pavel spokornik. Na sedanjem mestu farne cerkve je bila na samem začetku najvertjetneje skromna lesena kapelica, morda tudi zidana, ki jo služila popotnikom - tovornikom in seveda domačinom za občasna bogoslužja in priporočilo za srečno pot čez goro. Na koroški strani, onkraj Medjoga dola, še danes stoji majhna kapelica iz 10. stoletja, ki jc posvečen sv. Mihaelu. Vas Koroška Bela se je v srednjem veku razvila ob zgornjem toku potoka Bele, glede na tradicijo antične poti. Prebivalci so oskrbovali prav tovornike in popotnike čez Medji dol na Koroško. O tem še danes pričajo domača hišna imena, kot: Glaž.ar, Mlinar, Ledrar, Krznar, Kovač, Klinar, Pajar, Mostar, Kolar in Routarji, to je cestarji oz. skrbniki za pot. Tudi Albuinovi nasledniki in skrbniki so potovali tod in iz teh razlogov je verjetno prišlo do patrocinija na tem kraju Po do zdaj znanih zgodovisnkih virih je do patronata prišlo zelo verjetno v prvi polovici 13. stoletja, saj se vas Koroška Bela v blejskem urbarju iz I. 1253 omenja kot ena največjih vasi blejsko posesti. Cerkev na Koroški Beli je 1. 1362 prejela odpustke po Janezu, škofu urbin-skem in papeževem generalnem vikarju. To bi lahko pomenilo, da je bila takrat zgrajena nova cerkev. Pičcnski škof Martin je I. 1437 posvetil stranski oltar sv. Ahacija, 1. 1145 pa še kor in en oltar. Ljubljanski škof Žiga Lamberg je 1. 1486 po profanaciji (to bi utegnil biti turški vpad I. 1471 in 1476) ponovno posvetil oltar sv. Ahacija. Sedanja baročna cerkev je bila zgrajena oz. dograjena 1. 1754 inje 1. 1761 pogorela (vzrok ni znan), nato obnovljena in posvečena 3. 9. 1771 po ljubljanskem škofu Karlu Herberstei-nu. Zgradba je bila ponovno poškodovana I. 1876, ko je v zvonik udarila strela in je pogorel. Verjetno je zgorelo še kaj drugega, ker je bila cerkev krita z lesenimi skodlami. Po obnovi pa je vas doletela nova nesreča, ko so italijanska letala 14. avgusta 1917 bombardirala vas in je pogorela tudi cerkev. V letih 1928 - 1929 je bil zgrajen stolp nad zvonikom, lesena kritina zamenjana z opečno in druga manjša obnovitvena dela. Po drugi svetoni vojni je bila v težavnih razmerah obnovljena in sicer zunanjščina s Stolpno uro pred 30 leti. Seveda [0 je zob časa neusmiljeno načel in smo se zdaj lotili radikalne obnove zunajščine. Glede na pomembnost kulturnega in zgodovinskega spomenika se priporočata za prispevek k obnovi Zapis pripravil Branko Čušin -član gradbenega odbora za obnovo JOŽE KOŠNJEK JOŽE KOŠNJEK Napetost med Slovenijo in Jugoslovansko ljudsko armado Vojaka Alojza Špendova s Spodnje Dobrave pri Kropi so pripeljajnj]?! popušča Prestopljen prag dogovarjanja Tretji pogovor o problemu nabornikov iz Slovenije pri predsedniku Zveznega izvršnega sveta Anteju Markoviču je bil uspešnejši od prvih dveh. Ze v septembrskem kontingentu nabornikov bo v Sloveniji oziro-ma v 5. armadnem območju služilo več slovenskih fantov. S tem so očitno odprta vrata za nadaljnje povečevanje slovenskih nabornikov, ki bodo služili vo-jaščino doma in v 5. vojaškem območju. Tudi na tretjem srečanju na to temo v Beogradu, ki sta se ga s slovenske strani udeležila predsednik izvršnega sveta Lojze Peterle in sekretar za ljudsko obrambo Janez Janša, v imenu zvezne vlade pa sta se pogajala njen predsednik Ante Marko-vič in namestnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo admiral Stane Brovet, je manjkal sekretar za ljudsko obrambo generalpolkovnik Veljko Kadijević. Ni ga bilo, kljub izrecni želji Slovenije, da sodeluje na pogovoru. Najnovejša ponudba zvezne vlade je sledeča: že ob tokratni, septembrski napotitvi naj bi v Sloveniji, vključno s premestitvami, služilo nekaj manj kot 30 odstotkov Slovencev, v 5. vojaškem območju pa nekaj pod 60 odstotki. To je bistveno več od prvotnega razreza, po katarem naj bi v Sloveniji in v 5. vojaškem območju, brez šol za re/evrne oficirje in akademij, ki jih ni v tem območju, služilo manj kot 50 odstotkov slovenskih nabornikov. »Mi smo to ponudbo vzeli na znanje,« sta v torek, po vrnitvi iz Beograda, povedala Peterle in Janša. Ponovili smo, da je slovenska zahteva po povečanju števila nabornikov, ki bodo služili doma oziroma blizu doma, legalna, realna in uresničljiva in daje taka zahteva zavezana s sklepom republiške skupščine. Slovenska vlada bo o "ponudbi" zvezne vlade razpravljala in s svojim stališčem seznanila skupščino na septembrski seji. Predsednik vlade Lojze Peterle je posebej poudaril, da so bila tokrat stališča ar- made manj trda in da je bilo v pogovoru nasploh manj aprio-rističnih stališč. Prišlo je do pomembnega premika v odnosih med slovensko oblastjo in armado, tako, da je pot za nadaljevanje dogovarjanja odprta. Tako je menil tudi predsednik zvezne vlade Ante Markovič. Dosežen je bil ključni premik, je povedal Janez Janša. Upam, da se bodo za naslednje napotitve nabornikov začele stvari obračati na boljše in ne na slabše, kot je bila praksa pretekla leta. Je bilo res treba tako dolgo ostajati gluh za slovenske zahteve in za uresničitev stališč legalno izvoljene slovenske skupščine? Komu je koristil nemir, ki je bil ob tokratni zaostritvi odnosov med Slovenijo in JLA povzročen, ki ni koristil nikomur, še najmanj pa JLA, ki mora končno spoznati, da je pomemben del slovenskih prizadevanj za suverenost, tudi v okviru Jugoslavije, prav področje obrambe. Hudo nevarno je stvari vedno pripeljati do vrelišča, do kritične točke, saj ni nobenih zagotovil, da se morajo tako nevarni zapleti vedno srečno in mirno razplesti. Tokratni spravljiv pogovor sicer veliko obeta, ni pa rečeno, da ne bo kdo od tistih, ki imajo radi sprto in nemirno Jugoslavijo, spet kaj zakuhal. Nerealna je namreč gojitev iluzij, da so prav vsi v Jugoslaviji za mirno in sporazumni) preseganje nasprotij. Povsod imamo jastrebe in golobe, tudi v zveznih organih in vrhu Jugoslovanske I jud-ske armade. Sploh želi sedaj v Jugoslaviji, ki je nedvomno na razpotju, v katero smer se bo obrnila oziroma kaj bo od nje ostalo, marsikdo poravnati račune in uresničiti svoje zamisli tudi s krvjo. Slovenska se zaradi tega ne bi smela prelivati. Jugoslovanska ljudska armada želi ostati v teh razprtijah, vsaj na zunaj, nevtralna. Poudarja, da je jugoslovanska in da bo ravnala, kot ji veleva ustava. Ob kninskih dogodkih je obsodila vse, ki so jo vpletali v dogajanja. Tudi za prisilno vrnitev hrvaških policijskih helikopterjev v bazo s pomočjo vojaških migov trdi, da ni šlo za vpletanje vojske v dogodke, ampak le za kontrolo zračnega prometa, kar je, vsaj po besedah slovenskega obrambnega ministra Janeza Janše, isto, saj je JLA sploh glavni v jugoslovanskem zračnem prometu. Peterle in Janša sta se v torek, kot sta povedala na novinarski konferenci, v Zagrebu srečala s predsednikom hrvaške vlade Sti-petom Mesičem. Natančneje sta se seznanila s položajem v kninski pokrajini, še posebej pa so ju zanimali odnosi hrvaške oblasti z JLA. S hrvaške strani so bila izrečena zagotovila, da se položaj umirja in da bo oblast ukrepala, kar je v njeni pristojnosti. Armada je Hrvaški zagotovila, da se ne bo vmešavala z razreševanje konflikta, da bodo zoper tiste, ki so samovoljno oblekli uniforme in vzeli orožje, ukrepali, in da bodo odstranjene barikade na cesti. Slovenska skupščina je vprašanje služenja vojaškega roka obravnavala na dveh julijskih sejah in ta stališča so obvezna za izvršno oblast. Služenje vseh nabornikov v Sloveniji oziroma v 5. vojaškem območju, razen v primeru specialnih služb, akademij in šol za rezervne oficirje, katerih v tem območju ni, po sodbi Slovenije ni problem. Nikakršno spreminjanje zvezne ustave in zakonov ni potrebno, saj zakon ne določa, koliko nabornikov lahko služi vojaščino v matični republiki. Zakon le določa, da se JLA dopolnjuje z vsega območja Jugoslavije. Zadnja leta pa se je dogajalo, da je odstotek nabornikov, ki so služili doma, s 25 odstotkov pred leti vztrajno drsel navzdol in pristal na osmih od stotkih, po protestu Slovenije je bil povišan na 15, potem pa so se vrata za dogovarjanje zaprla. Do 8. avgusta ni bilo odgovora na slovensko zahtevo, prihajala so le opozorila, da moramo spoštovati zvezno ustavo in zakone, pa očitki, da smo razbijači armade. Slovenija se je zato odločila, da septembra napoti v vojsko le tiste, ki so bili določeni za služenje v 5. območju, razen šol in služb, ki jih na tem območju ni. Slovenska zahteva po služenju doma oziroma v bližini doma, ni nikakršna novost. V deželah, kjer velja splošna vojaška obveznost, so spoznali, da se bo vojak, ki se bo v miru Utpotl hl jal v domačem okolju, lažje znašel tudi v morebitni vojni, služenje daleč od doma pa je večji strošek za obveznika in državo. Slovenija zahteva postopno uveljavitev služenja vojaščine doma. Ali je posluh za slovenske zahteve, izrečen na torko vem sestanku v Beogradu, sad tega spoznanja ah strah pred morebitno novo hudo zaostrit vijo, je težko reči. Vrata za pogovore so se odprla, prag za-vračanja dialoga |e prestopljen in to je ohrabrujoče dejanje. Dvom nad Lojzijevir Bendelnovega Lojzija, kot so ga klicali doma, so v ponedeljek pokopali na pokopališču na Srednji Dobravi. Življenje si je vzel sam, pravijo vojaške oblasti, čeprav preiskava še ni končana. Domači ne verjamejo, da si je Lojzi vzel življenje sam. Ni bil take sorte človek, niti enega znaka, da mu je nevzdržno pri vojakih, ni pokazal, pa tudi dokazovanje vojaških oblasti, da je bil samomor, jih ne prepriča. Nad Lojzijevim grobom visijo dvomi, vprašanja brez odgovora. V torek dopoldne, dan po pogrebu 19 - letnega vojaka, smo sedli za veliko družinsko mizo v za obnovo pripravljeni hiši na Spodnji Dobravi 2 pri Kropi, pri Bendelnu po domače: oče Mirko Špendov, 60 - letni gospodar in upokojenec z malo kmetije, mama Francka, hčerka Marija in starejši sin Toni, ki je pred pol leta odslužil vojaščino na Ohridu, pa Ivanka Dernač, očetova sestra. Drugič v mojih novinarskih letih sem s težkim srcem in korakom, z begajoči-mi mislimi, kaj naj rečem, ko se bodo odprla hišna vrata, stopal proti pragu hiše, v katero se ni več živ vrnil sin vojak; lani v Poljanski dolini, na Bukovem vrhu, letos na Srednji Dobravi. Prvega je, tako so rekli domačim, po nesreči ustrelil tovariš, drugi. Alojz Špendov, pa je naredil samomor, kot piše v potrdilu o smrti, v četrtek, 16. avgusta okoli 20,30 ure zvečer na stražarskem mestu nad Starim trgom na Kosovu. V petek, 17. avgusta okrog sedme ure zjutraj, je očeta in mamo pri opravilu živine v hlevu zmotil radovljiški miličnik in očetu na kratko sporočil: »Vaš sin je v Titovi Mitrovici naredil samomor.« Mama, ki ni slišala sporočila, videla pa je miličnika, in seje strah naselil v njeno dušo že takrat, ko je Lojzi dobil poziv za Kosovo, kjer se stalno tolčejo, pomislila: Pa se ja ni Lojziju kaj zgodilo... Alojz Špendov je služil vojaščino v Titovi Mitrovici na Kosovu. 17. marca je odšel, pet mesecev vojaščine je bilo že skoraj za njim. Pisal je domov, telefoniral, če je utegnil in v telefonskem pogovoru z bratom v začetku avgusta je upal, da bo septembra prišel domov pomagat silirati koruzo. Veselil se je snidenja z domom. Izučil se je za orodjarja, zaposlen je bil v Plamenu, bil je delaven, prijazen, ustvarjalen, rad je bil v družbi, pogosto je zbijal šale, za kar ga je mama večkrat pokarala in je sploh rad vse stvari na hec obračal. Tudi pred petimi meseci, ko je zadnjič odhajal s Spodnje Dobrave, je tolažil domače, da je pač vojaščina vojaščina, da jo je treba odslužiti in je končno vseeno, kje jo služiš. »Potem, po vojaščini,« je večkrat dejal, »pa bi šel rad še malo v šolo.« Oče ni mogel videti mrtvega sina V Radovljici, na občinskem sekretariatu za ljudsko obrambo, so poklicali vojaške oblasti v Titovi Mitrovici. Na vprašanje, ali bodo svojci prišli na Kosovo, je oče brez pomisleka odgovoril pritrdilno. S sestro Ivanko sta s prvim letalom odletela v Skopje. "V Skopju so nas čakali predstavniki vojske in nas odpeljali v Prištino. Moram reči, da so naju sprejeli lepo, vozili in ponujali vse, kar sva želela. V Prištini naju je sprejel komandant tega vojaškega območja s sodelavci, med katerimi je bil tudi vojaški preiskovalni sodnik iz Niša. Želela sva videti Lojzija, pa so nama rekli, da so ga že zjutraj odpeljali v Niš na obdukcijo. Zakaj niste počakali, saj ste vedeli, da prideva. Vprašanje jim ni bilo prav posebnu p« godu. Dejali so, da Je takšen zakon in da je pokojnikovo truplo že ob sedmih zjutraj močno zaudarjalo. Na vprašanje, zakaj ga niso shranili v hladilnici, ni bilo odgovora. I ena ne verjameva. Objekt, ki Pokojni vojak Alojz Špendov ga je Lojzi stražil, je 1200 metrov visoko nad Starim trgom> zaradi dežja in neviht se je ohladilo, hladno je bilo še v soboto, in truplo v takem vremenu v desetih, enajstih urah še ne začne razpadati. Šla sva v Niš na sodnomedicinski institut. PJj ure sta prepozna. Krsto smo ze zaprli. Skozi odprtino na krsti sva videla nos, usta, brado, spodnji del obraza. V Prištini s° nama pokazali Lojzijevo vojaško kapo, metek in krpico, ki so jo potegnili skozi puškino ce* kot dokaz, da je bil metek izstreljen. Prav žal nama je, da nisva vzela s seboj strokovnjaka, ki bi znal stvari prav vprašati, prav pogledati. Kar sva mid** znala vprašati, so bili odgovori pripravljeni. Iz Niša sva se utrujena vrnila domov." Dvom v samomor Vojaške oblasti so pokojnikovemu očetu in teti povedale, kje je Lojzi umrl. Želela sta videti kraj nesreče, stražarsko mesto ob nekem z bodečo žico Janez Janša: Starši terjali obdukcijo Republiški sekretar za ljudsko obrambo Slovenije Janez Janša je v torek popoldne na brniškem letališču, po prihodu iz Beograda, dejal, da so na sestanku z Markovičem in predstavniki JLA govorili tudi o smrti vojaka Alojzija Špendova s Spodnje Dobrave pri Kropi. Minister Janša je dejal, da M JLA povedala uradno, znano verzijo: »Na osnovi rezultatov dosedanje raziskave je šlo za samomor« Starši pokojnega vojaka temu ne verjamejo in S0 terjali obdukcijo v civilni sodnomedicinski ustanovi, ki je bila včeraj. Rezultatov sv ni. Ko bodo znani, bo mogoče ugotoviti vzrok smrti. »Ali je šlo res -a mmomor ali pa smo dobili nov primer, ki vzbuj* sum,« je dejal Janez Janša. Dolu sprevod pogrebi ev so je vil do groba na pokopališču na Srednji Dobravi. Veliko ljudi so J*' I nilo l.oj/iju tudi na mrtvaškem odru. Prišli so /nuni in ne/iiani, mnogi pokojnika sploh p4,/n* Naj bo tudi ta nema množica opomin, da se kaj takega ne smo več dogajati. - Slika: .1. < v'u'' opsova grobom ŽadnJe slovo domačih. - Foto: J. Cigler Čuv° °8raJenern objektu, ki ga aJo tudi s psi, 1000, 1200 Clr°v visoko nad Starim tr- &.0r", ki je od Mitrovice odda-'Jen °krog 20 kilometrov. Preiskovalni sodnik je šel i na-ma- Povedal je, da je tega večera P*do in deževalo, da se je »malu inočilo in da je okrog 20. J|e t Lojzijem še govoril ko-f**Hf straže, slabe pol ure jasneje pa se je fant ubil. Poka-Je, sicer brez puške, kako si * v*el življenje. F.n metek je ?J h okvirja v torbici in ga oii' v puško, sedel na štor, pPognil kapo in jo i. desno ro-2 da| na desno oko, z levico 5',s|°nil puško k glavi in c isto ^ko sprožil. Tega ne verjame-Sl.^0^ Je bil Mati desničar. k 0 Je dr>al kot Pravi dcsni" ar< Usnica je bila glavna roka. kdo je potem pritiskal nanj. Ne, mi ne verjamemo. Želimo zvedeti resnico, zato smo Lojzija, ob pomoči Janeza Janše, odpeljali na obdukcijo v Sodnomedicinski institut v Ljubljano. Izvidov še ni." Smrt razžira dušo Lojzi se je vrnil. Počiva na do-bravskem pokopališču. Z njim je v grob legla resnica o njegovi smrti. Veliko ljudi se je poslovilo od njega. Izraze soža';a sla v ponedelejek opoldne prišla izreči predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in republiški sekretar za ljudsko obrambo Janez Janša. Na pogrebu v ponedeljek popoldne se je v imenu vojakov od njega poslavljal Slovenec, prijatelj. V srbohrvaščini je izrekal poslovilne >Cr,VH -n»Ž,M s Sl»>«njc Ka' sin Toni in oče Mirko Pok5!Vankt'm deblu so ,,am C« JJ"\kam je priletel melek. Kes i,-j j* Sl*ni<>mor izključen. bis«str i ,)ila "evihta, vendar našli ! a"4*1' * udi nas'(,a so i* un,,.. sJaščino odsluži- te|° S«Jiii da ^ v rtdu- da Nt' i1' 2 d»Ha t' J1' '"" «ori U'P" h|", ki 1,1,11 v zadnjem pi-I?« na „ • jt' n?Plwil 14. avgu-P* Ka i, M." v Mitrovici n« ,„f «* ne bi ( • Pa bi Ml labilen, P'^evro-naj,j a* samomor ni mo H' bil samomor Dobrave: hčerka Marija, mama - Loto: C Šinik besede Morda jih sam niti na pisal ni, ampak je imel nalogo pisanje samo prebrati. Pogreb-ci niso hoteli poslušali in l.ojzi-jeva mati je želela, da prebero njegovo zadnje pismo. Sm.i vojaka pa pi i IJendcInu še vedno čakajo, (iloboko v zavesti so prepričani, da je pri vojakih. Čakajo na njegova pisma, na njegove telefonske klice. Vendar resnica o žalostni in /a domače neprepričljivo pojas njem smrti vedno bolj ra/žira duše Da Lojzija res nič več ne bo, bodo dokončno spoznali, ko se bodo od vojakov vračali fantje, prijatelji in vrstniki Alojzija Špendova. Vračajo naj se zdravi, živi in ne v trdno /aprtih kisiah. Dovoli jih je bilo. Dovolj jc tudi trapa tanja staršev in svojcev doma. /,i io |c odgovorna armada in odveze te odgovornosti /anto ni. Stanislavu Klepu in uredništvu Gorenjskega glasa - drugič in zadnjič Ko smo se pod tem naslovom oglasili s prispevkom, ki je bil objavljen 20. julija, nam je odvetnik Stanislav K lep, kot sam pravi, odgovoril le na eno vprašanje, vendar pa to ni noben odgovor, temveč golo ponavljanje njegovih obrabljenih refrenov, ki nam jih zelo pogosto in vztrajno ponuja v branje. Hoče nas pač speljati na svoj »teren«. A najprej naslednje. Ker se zavedamo, da odvetnik Klep niti ob najoprijemljivejših dokazih ne odstopa od svojih trditev, se pravzaprav niti nismo nameravali nanje oglasiti, ne zadnjič, ne zdaj, vendar pa nas je premalo dejstvo, da gre za bralce, ki so s takim podpihovanjem vse bolj razdvojeni. Navsezadnje bi se še utegnilo zgoditi, da bi mu kdo od naivnežev celo verjel. Pripominjamo tudi, da nas njegovo vztrajno ponavljanje spominja na napotilo, da bo »le stalno ponavljanje končno le uspelo vtisniti idejo v spomin množice«. To je zapisal nihče drug kot sam Adolf Hitler v »Mein Kampf-u«. (sobotna priloga Dvenika z dne 17. 2. 1990). Tudi naj si Stanislav Klep. kc* odvetnik, ker je in kot zgodovinar, kar očitno hoče kar naenkrat biti, pa kot bivši borec in kulturni delavec in še dodajmo, kot bivši član KPS in politični komisar v partizanski brigadi, nikar ne prizadeva brez potreb-ugibati, »kdo je za tem prispevkom«, kajti to je kar podpisani Medobčinski svet Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije za Gorenjsko, sestavljen iz predstavnikov tudi na tajnih volitvah izvoljenih občinskih vodstev te organizacije, ki ima vso podporo v več kot devet-ttSOČih udeležencih NOB in brez vsakega dvoma tudi v velikem šlevilu dragih občanov. Zato so tudi njegova ugibanja in namigovanja, da to »niso navadni člani borčevske organizacije« in da so sestavljala »tudi nekateri člani, ki v zvezi s povojnimi poboji domobranevev in drugih protikomunistov nimajo čiste vesti« itd. zelo umazani in nizki udarci, ki avtorja, kot bi lahko sam odvetnik vedel, utegnejo privesti tudi pred sodišče. To seveda ni grožnja, je le opozorilo. Ni nas treba tako podcenjevati in sumničili, smo pristaši družbenega miru, spoštujemo dejstva in realnost in vsekakor znamo razlikovati črno od belega in narodno izdajstvo od obrambe domovine pa tudi kaj je pobinanje v obrambnem boju in kaj v miru. Rekli srno že. da v Klcpovemu odgovoru ni vseh odgovorov, pravilno pa ugotavlja, da so naša vprašanja namerno postavljena že kot zgodovinsko neovrgljivo ugotovljena dejanja narodnega izdajstva! Tako zato. da bi odvetnik Klep tedaj, ko pravi, da je tudi zgodovinar, nanje lahko odgovarjal z malodane z »da« ali »ne« ali s čim bolj kratkimi stavki. Poznavajoč njegov način delovanja, smo se tudi bali, da bo skušal najti kakšen ovinek, da bi \!>iti\ania zaobšel In glej ga ■lomka. zgodilo se je slabše I.nastavno se je naredil užaljenega in gladko zapisal, da ne bo odgovarjal na vprašanja v zvezi z ravnanjem ikofa Rozmana in drugih izdajalskih političnih ve bokov ter predstavnikov okupa torskih Oblasti o domobranstvu To, da izvira iz trditev borčevske organizacije, zato naj si po njegovem »kar sam odgovori na-n/e«. Ni kaj. tako se pač hoče bistroumno izogniti. Seveda nas je izzval zlasti z velikimi ukano napisan naslov, da ,e »NARODNO IZDAJSTVO M K t J 1ZMISIJENEGA«. To /r bila tema in s \voftmt vprašanji, ki že sama po sebi kaže/o, kako je s to reč/o bilo, smo boleli avtor/u dokazati, kdo in kila/ /c začel z izdajstvom in vanj pahnil druge Rdeča nit naših trditve-nih vprašan/ se nanaša izključno na i zda/a Is tvo. ne na spravo Na vsi' to tore) nismo dobili ne kle- povega ne novinarjevega odgovora, pač pa ponovitev, da »domobranci niso bili narodni izdajalci, saj je šlo za del slovenskega naroda, ki je nasprotoval komunizmu«. No, tu seveda manjka, da so domobranci svoja nasprotja proti partizanom izkazovali z orožjem in to italijanskim in nemškim! Slabo, zelo pomanjkljivo nas poučujete, odvetnik in zgodovinatr Klep! Tendenciozno! Politikant sko! Nedvomno je res, da tako številni belčki in domobranci niso mogli biti izdajalci v klasičnem pomenu besede. To so bili pač v prvi vrsti njihovi voditelji. Domobranska množica so bili le tisti predvsem kmečki fantje in možje, ki so se dali zapeljevati svojim gospodarjem, ki so govoričili in pisali, da so v nevarnosti »Bog, vera, domovina« in vsa njihova imetja. Sicer pa so te trditve v osnovi povzete iz zapisa Slovenskih protikomunističnih borcev Jakoba Kvasa, Otmarja Mavsarja, Cirila Prežlja itd., na-jekstremnejših napadalcev NOB, s katerimi odvetnik in bivši borec zadnje čase pridno sodeluje in veliko trditev prevzema po njih. V Mohorjevem koledarju 1983, ki izhaja v Celovcu, so o tem zapisali tudi tole: »... izdajalec je lahko eden, sta lahko dva so lahko trije, morda jih je celo sto, a dve tretjini prebivalcev nista magli biti izdajalski«. Žal sta sta bili - a ne dve tretjini, na strani okupatorjev. In to je bistvo stvari, ki ga ni mogoče zagovarjati in obraniti niti raznim partizanskim in komunističnim grehom navkljub. S tem je tako, kakor je nedavno zapisal pesnik Ervin Fritz, kije ob tem zajel tudi spravo, rekoč: »Po domovini muka nova sveta krava. Nihče ne ve, kam z njo, a pravijo ji sprava. Oznanjajo jo žegnani oznanje-valci. Zaman! ker izdajalci bodo ostali izdajalci.« Kot za tiste, o katerih imamo s sobesednikom različno mnenje tudi zanj pride kot nalašč v po-štev tisti preizkušeni pregovor, ki pravi: »povej mi, s kom se družiš, in povedal ti bom, kdo si!« No, potegnili ste nas pač za jezik, kot temu pravimo. Opazili smo tudi, da veliko povzemate iz razvpitih »črnih bukev«, ki so letos doživele čudežen ponatis in iz katerih z vsake strani puhti smrtno sovražna protipa rtizansk a propaganda, prepletena s ponaredki, polresnicami in izmišljotinami. Da bi pojasnili svoje obnašanje ob odgovoru, ki ni odgovor, ste dodali, da o tem nočemo razpravljati, ste iz »črnih bukev«, ki so prvič izšle maja 1944 in smo jih nekateri z gnusom brali že tedaj, s strani 74 prepisali tisto o Kardelju in dodali iz ponaredka v »Mladini« tudi tole: »Duhovne v četah vse postreljaj-le. Prav tako oficirje, intelektu-ahe itd., zlasti kulake in kulaške sinove.« Daleč smo od tega, da bi kakorkoli zagovarjali Kardelja za vsako ceno. ker imamo tudi sami nekatre pripombe m pomisleke, toda rtsnici na ljubo je treba vsako stvar postaviti v njen čas. torej tudi to pisanje v oktober 1942. ko se je po Italijanih oboru ena bela garda, oziroma Vaške strne ali MVAC /kaj je to bilo . smo že zadnjič povedali skozi besede italijanskega generala Ruggera) po veliki sovražni ofenzivi vse bol/ krepila in pomagala napadati razredčene partizanske vrste, aretirati sodelvce OF itd. Originalni tekst se namreč glasi takole (navajamo le delno, kar je tu potrebno): »Belo gardo uničujte neusmiljeno... Pri tem seveda zapeljane kmete, ki se vnaprej javijo in oddajo orožje, izpušča/te, toda tiste, ki se bodo uporno borili, po-strcl/ajtc Duhovne v četah (seveda belogardističnih in oborožene) vse postreljajte Prav tako oficirje... ter zlasti tudi kulake in kulaške sinove (sevda oborožene). Revnim in srednjim kmetom ter delavcem tolmačite, kaj delajo.« Glej Nedeljski dnevnik, 25. marca 1990. Ze to je huda stvar, a falsifikat zaradi črnjenja OF je v tem, da je vse prikazano, kot da je šlo za streljanje vseh duhovnikov itd., ker ste odvetnik Klep očitno kljub vedeju, da gre za ponaredek, skrbno prepisali tudi v odgovoru a poprej še večkrat drugod. Toliko, da ne boste mogli trditi, kako se nočemo dotakniti tudi takega in tistega, kar naj bi po vašem skrivali. Če se res štejete za zgodovinarja, bi morali vedeti, kako se takim rečem streže, ksekakor bi to morali vedeti kot odvetnik. Veliko je še takega, kar bi ob spoštovanju dejstev odvetniku Klepu oporekali, vendar vemo, da ne bi nič zaleglo, da bo še kar naprej vsiljeval razne svoje zgrešene teorije in razne deklaracije, pri čemer se, kot pravijo ljudje, »kaže bolj pobožnega, kot papež sam«, saj so mu zadnjo veleumno deklaracijo zavrnili celo njegovi prijatelji v DEMOS-u. Kljub dolgoveznemu »odgovoru« nismo dobili odgovora na vprašanja: 1. Ali so dejanja, ki smo jih našteli 20. julija, narodno izdajstvo? 2. Kdo so v Klepovi skupini nekdanji borci, kulturni delavci, zgodovinarji, kdo jih je izvolil, kateri organizaciji pripadajo ? 3. Alije naslov, da je »Narodno izdajstvo nekaj izmišljenega« tudi v skladu z novinarjevo in uredniško mislijo ? Nobenega dvoma ni, da Stanislav Klep s takim svojim pogostim pisanjem in z nekako žol-čnimi govorancami ob javnih nastopih ne počne nič dobrega, po nepotrebnem razburja ljudi, ki si želijo mir, podžiga stara in odpira nova nasprotja med ljudmi in direktno deluje zoper idejo o narodni spravi in družbeni pomiritvi. Zaradi vsega navedenega je naša razprava s Klepom, ki bo zaradi zanesljivo številnih novih sporov imel še veliko dela, s tem zaključena. Na Gorenjskem, avgusta 1990. Medobčinski svet ZZB NOV za Gorenjsko. Javno pismo vladi Republike Slovenije, zakonodajnemu odboru Republike Slovenije in javnemu tožilcu Republike Slovenije Predlagatelji Deklaracije o narodni spravi smo z obžalovanjem sprejeli vest, da sta vlada Republike Slovenije in zakonodajni odbor skupščine Republike Slovenije zavrnila naš predlog Deklaracije o narodni spravi z utemeljitvijo, da bi o njej ne bilo mogoče doseči soglasja. Predlagatelji ne sprejemamo stališča, da bi bilo potrebno, da bi ugotovitve v predlogu najprej raziskala znanost in stroka, ker gre tu za izgovor, ki more imeti le zav-lačevalni pomen. Ugotovitev v predlogu še doslej ni nihče zanikal, čeprav se je o predlogu že razpravljalo na sestanku vseh strank pod vodstvom predsednika vlade gospoda Lojzeta Peterleta. Nobena stroka ali znanost ne bi mogla kaj drugega ugotoviti, kot je v predlogu. V njem se ugota vlja: 1. pozitivni pomen NOB in za slovenski narod in škodljivo ravnanje KPS. ker si je podredila O F in jo zlorabila za dosego svoje absolutne oblasti; 2. da so za poboje in žrtve neo-boroženih političnih nasprotnikov v »Ljubljanski pokrajini« od pomladi 1941 do poletja 1942, ki so izzvali njihovo oboroženo samoobrambo z ustanavljanjem vaških straž in pozneje slovenskega domobranstva, odgovorni takratni voditelji KPS: 3. da sta za mučenje in poboje svojih političnih nasprotnikov v državljanski vojni od poletja 1942 do konca vojne 1945 odgovorni obe nasprotni strani: 4. da so za likvidacijo okoli 9.000 slovenskih domobrancev, (nadaljevanje na 12. strani) GLAS 12. STRAN (nadaljevanje z 11. strani) za žrtev ideoloških procesov in za administrativne umore po vojni soodgovorni tedanji voditelji KPS in najvišji predstavniki oblasti takratne Ljudske republike Slovenije; 5. da so vsi padli in pobiti v osvobodilni in državljanski vojni umrli za domovino. Noben resen zgodovinar in znanstvenik ne bo mogel ugovarjati našim ugotovitvam, seveda pa se zavedamo, da nekateri z njimi ne bodo soglašali. Tako tudi do »konsenza« ne bo nikdar moglo priti in se bodo naši potomci v šolah še naprej učili resnico, ki je niso ugotavljali znanstveniki, marveč politiki zelo dvomljivih moralnih lastnosti, ki so ogabne zločine opravičevali z izgovorom, da so likvidirani bili narodni izdajalci. Če pa vlada s pojmom stroka misli na pravosodje, v kar pa iz dosedanjih izkušenj upravičeno dvomimo, tedaj na to pristajamo, čeprav je bistvo naše deklaracije sprava, ki zajema odpustitev kazni vojnim hudodelcem na obeh straneh. Toda v tem primeru se upravičeno postavlja vprašanje: Kdaj bodo vlada Republike Slovenije, skupščina Republike Slovenije, Javno tožilstvo Republike Slovenije in Temeljna javna tožilstva v Republiki Sloveniji začela s kazenskimi postopki proti vojnim hudodelcem, po katerih kar kričijo nešteta množična grobišča, ki se še vedno znova in znova odkrivajo, in manj seznam tistih devetnajstih ali dvaindvajsetih, ki jih je ser ta vila prejšnja partijska oblast, ki je za vojna zverin-stva tudi odgovorna. To vprašanje se upravičeno postavlja tudi zato, ker smo po besedah predsednika zakonodajnega odbora gospoda Antona Tomažiča »podpisali vrsto mednarodnih konvencij, po katerih motamo preganjati vojne zločince« in smo zato zavezani k ukrepanju (K temu dodajamo, da nas določbe mednarodnih konvencij ne vežejo, ker gre za domačo in ne za mednarodno zadevo in velikodušnosti slovenski oblasti ne bi nasprotoval noben mednarodni forum). Menim, da vlada Republike Slovenije ni v celoti doumela predloga deklaracije, sicer bi ga sprejela. Sprava je v prvi vrsti njena zadeva, čeprav je seveda tudi stvar nekdanjih nasprotnikov Klic po odrešenju Gospodu dr. Francetu Bučarju, predsedniku slovenskega parlamenta, in gospodu Lojzetu Peterletu, predsedniku slovenske vlade Najmočnejši subjekt sprave je namreč država Slovenije, ki more spravo, ki je med nekdanjimi nasprotniki v bistvu in v glavnem že dosežena - skrajneži na eni in drugi strani so ostali v odločni manjšini - s svojim prispevkom k njej, sprejeti in razglasiti. Prispevek k spravi iz državne stani bi bil obljuba, da ne bo nihče na eni aH na drugi strani kaznovan zaradi vojnih hudodelstev, da bo krivično preganjanim povrnila moralno in materialno škodo, da je Slovenija domovina vseh Slovencev in da se 15. junij določi za državni praznik kot Dan obžalovanja. Prvi pogoj v predlogu deklaracije, obžalovanje za storjene zločine, pa je bil izpolnjen na slovesnosti 8. julija letos. Zaradi odklonilnega stališča do predloga Deklaracije o narodni spravi, v katerem so dovolj jasno imenovane strukture in osebe, ki so za slovensko narodno tragedijo odgovorne in da za hudodelstvo, vojno in drugo, ne bi bil nihče nagrajen, ter da bi se zlo ne ponovilo nikdar, predlagamo: 1. da vlada Republike Slovenije brez odlašanja objavi seznam vojnih zločincev, ki ga je stavila prejšnja partijska in državna oblast; 2. da vlada Republike Slovenije brez odlašanja sestavi in objavi seznam tistih oseb, ki bi utegnile biti utemeljeno osumljene, da so storile kazniva dejanja vojnega hudodelstva na Slovenskem po končani vojni, pri čemer predlagatelji menimo, da so za ta vojna hudodelstva soodgovorne osebe iz vodstva tedanje Komunistične partije Slovenije in najvišji predstavniki oblasti tedanje Ljudske republike Slovenije; J. da se po načelu pravičnosti in reciprocitete, osumljencem, ki živijo v Sloveniji, te ne dovoli zapustiti, dokler se osumljencem, ki žive v zamejstvu, ne dovoli in jamči prostega prihoda v matično Slovenijo in prostega odhoda iz nje. Ljubljana. 15. avgusta 1990 1. Za skupino nekdanjih borcev NOB, kulturnih delavcev in drugih: Stanislav Klep, Franc Šetar in Stane Vezjak, 2. Za Slovensko liberalno stranko (prej SOS), predsednik Franc Golija, .?. Za vse stranke kranjskega DEMOSA, predsednik Vitomir Gros, in 4. Za združenje društev protiko-munističnih borcev v izseljenstvu, predsednik Ciril Preželj. Spoštovani sotrpini jetniki! Pred časom sem dal pobudo za ustanovitev združenja slovenskih jetnikov jugoboljševizma skupaj s programom ter jo poslal kakim tridesetim osebno poznanim jetnikom ali njihovim svojcem vseh ban: Objavljena je bila tudi v celoti v Družini, deloma popačena v Mladini, medtem ko je Demokracija objavo odklonila, čeprav objavlja podobne pobude, podane iz inozemstva. Nadvse spoštovana gospoda! V ponedeljek, 2. julija 1990, sem ves srečen poslušal DEKLARACIJO O POPOLNI SUVERENOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE, kakor je bila sprejeta v s lo venskem pa rla m en tu. Ze v prvem TV dnevniku pa nam je TV Slovenija ponujata predvsem Janeza Kocjančtča, ki se je razpištolil proti deklaraciji, v drugem IV dnevniku pa nas Smolnikar ni hotel spustiti z uzde, ko nam je stregel z zadrtim Miranom Potrčem ter razglase nim amerikaniziranim komunističnim liberalcem Boštjanom M. Zupančičem Ijerka Bizil/ nam /e v Žarišču postregla z vsem cekajem, kar ga sedi se zmeraj v našem slovenskem parlamentu. Doklej, nadvse spoštovana gospoda, bomo morali Slovenci prenašati, poslušati in pribavljati gnoj. ki nam ga servirajo po IV Slovenija Grahi, Laberniki, Hi -il/kc. Hočevarji in kar je njim podobnih' Kdaj bosta počistila Avgijev hlev v Delu'' Že dobro — vajini proklamiram demokrati-nosu se upira vzeti metlo v roke. Vsaj potdrug milijon Slovencev pa nestrpno čaka. da bi to že enkrat storila... (Opogumita se. nadvse spoštovana, draga gospoda predsednika: Vzemila metlo v roke in počistita televizijski in Delov hlev! Volili smo vaju zato. da bi nam, Slovencem, organizirala spodobno slovensko televizijo in časnik, ki bi nehal pisati v slogu agitpro-povcev. Želimo poslušati in brati le še to. kar nam /e vsem Slovencem v prid m korist. Na slovenski televiziji in v Delu hi nazadnje radi dobili taka časnikarska poročila, da bi si povprečni Slovenci mogli privoščiti miren spanec Radi bi začeli pozabljati na petinštirideset svinčenih let. Saj tega žalostnega časa nihče ne želi zradirali iz narodove zgodovine Prizadejano pa nam je bilo v njem preveč hudega, da bi mogli še naprej iz dneva v dan, iz večera v večer prenašati ljudi, ki bi ga nam radi v neskončnost ohranjali. Da se bomo prav razumeli: Nič nimam proti tem ljudem \'em, da ne tnore/o iz svo/e kože. Naj jo kar obdrže! Toda -priskrbila /im delo, ob katerem me ne bodo mogli več posiljcva ti! Mojstrana, četrtek, dne 5. julija j 990 Pripis Pismo je staro skoraj me sec dni. Če bi ga napisal danes jah, še kaj dosti hujšega bi se mi zapisalo, zlasti Borisa Berganta bi ne izpustil. Mojstrana, dne M. julija lu90 Jano/ Svoljsak Zaradi splošnega soglašanja s pobudo, tako telefonskega kot pisnega, in raznih predlogov sem v dogovoru s še nekaterimi bivšimi jetniki vseh barv podal vlogo Skupščini Slovenije ter predlog Svetu za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Predlagal sem dvoje. Prvič, priznanje delovne in pokojninske dobe vsem socialističnim sužnjem, ki so prisilno garali za razna podjetja od RSNZ v Ljubljani pa do Mermerja na Golem otoku, kar sem sporočil tudi upravam teh podjetij. Drugič, odškodnino svojcem pobitih jetnikov, ki so bili vseskozi prizadeti državljani skoraj brez vseh pravic. Odgovor, da se bo o tem razpravljalo, sem prejel od Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, medtem ko Skupščina Slovenije kljub novemu predsedniku in novim poslancem ni imela za potrebno, da na vlogo odgovori. O vsem tem sem obvestil sopo-budnike organiziranja združenja slovenskih jetnikov jugoboljševizma z namenom, da se letos septembra sestanemo, za kar so mi dali svoje pisne in telefonske pristanke ter mi prepustili pobudo za sklic sestanka za ustanovitev iniciativnega odbora združenja. Ponovno pripominjam, da je predlagani program združenja jetnikov predvsem gmotna in duševna pomoč še živim bivšim jetnikom ter svojcem pobitih jetnikov vseh barv oziroma političnih prepričanj. Združenje bi moralo zahtevati ne samo gmotno odškodnino za suženjsko delo jetnikov ter za omejevanje gmotnih pravic njihovih svojcev. Zahtevati bi morali tudi moralno rehabilitacijo vseh tistih jetnikov, ki ne spadajo pod mednarodna določila o vojnih zločincih in ki jim ni dokazan direktni poboj neoboroženega nasprotnika brez vojaškega ali policijskega nadrejenega povelja, a so bili sojeni in pokončani po tedanjem Zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo, po Zakonu o vojaških kaznivih dejanjih ali po administrativnih policijskih ukrepih. Medtem so bile prav v Demokraciji objavljene pobude bivših slovenskih jetnikov, živečih v inozemstvu, ki naj bi zajemale vse od boljševizma preganjane ali prizadete žrtve. Pri tem bi bilo za pomisliti, da spadajo v ta krog tudi od Hitlerja in partizanov izseljeni kočevski Nemci, pa izseljeni Nemci iz Slovenije in Vojvodine, kakor tudi po »svoji volji« odšli »esuli« iz slovenske in hrvaške Istre. Osebno sem mnenja, da je njihov problem drugačen od problemov slovenskih jetnikov jugoboljševizma. med katere pa vsekakor spadajo prav tako prizadeti jetniki in žrtve italijanske, madžarske in romske narodnosti iz Slovenije. Iz Slovenije izseljeni Nemci in Italijani pa bi si verjetno morali organizirati svoje združenje. V dogovoru in soglasju z glavnimi sopobudniki predlagam, da se v zadnjem tednu septembra sestanemo vsi, ki smo pristali tako ali drugače na sodelovanje, in ustanovimo iniciativni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za organiziranje združenja. Na sestanku bi morali predvsem določiti skupino, ki bi pripravila podrobnejši program in skupino, ki bi tehnično organizirala ustanovitev združenja slovenskih jetnikov jugoboljševizma. Verjetno bi moral že iniciativni odbor podati ne samo peticijo, ampak zahtevek vsem pristojnim oblastnim organom, da se izvede in proglasi rehabilitacija vseh že navedenih vrst jetnikov in njihovih svojcev. Prosim javna občila, da gornji sestavek objavijo. Vse osebno obveščene pa. da na naslov podpisnika ponovno potrdijo svoj pristanek za sodelovanje s predlogom za datum sestanka. Telefonsko se bomo nato dogovorili o točnem datumu in kraju le-te-g<*. S sotrpinskim pozdravom! V Ljubljani, 20. velikega srpana 1990 Zdenko Zavadlav Ljubljana, Streliška 5 tel. (061) 310-419 Kaj je z Bohinjskim jezerom? »Božanstvo se je umaknilo v samoto gora. Med iskanjem notranji miru in ravnovesja, se mu je utrnila kristalno čista solza in P°c spolzela v dolino med visokimi gorami. Razlila se je v čudovito jeze > JU se je ob zori in sončnem zahodu zalesketalo kot biser. Nastalo J sozvočje vode in miru, gora in tišine.« »Prišla so objestna dvonozn bitja in s svojim obnašanjem in delovanjem zamazala biser. stvo, ki je dotlej mirno bdelo nad ustvarjenimi lepotami, je razoca no začelo iskati nov prostor, kjer bi v miru premišljevalo. Ob nem spoznanju, da ga v gorah ni več, je zaihtelo. To je bil jok o solza obupanega božanstva.« Zdaj. ko smo Blejcem uničili njihov biser, smo se spravili na Bohinj. Brezvestno namakamo svojo sebičnost v biserih, ki smo jih podedovali. Ne zavedamo se, da taka jezera ne nastajajo več. Raziskave, ki jih opravlja oddelek za biologijo Biotehniške fakultete zadnjih nekaj let kažejo vedno večje onesnaženje Bohinjskega jezera. Še bolj žalostni so trendi razvoja eutrofizacije, ki so razvidni iz raziskav. V preteklih letih so največje probleme povzročali hoteli in drugi počitniški objekti v Ukancu, kmetijske površine ob Fužinarskem zalivu in ribogojnica. Onesnaževanje iz teh virov se zaenkrat zelo počasi zmanjšuje (čistilna naprava v Ukancu, delno urejena kanalizacija, ustreznejši pralni praški...), vendar so ti viri bolj ali manj časovno porazdeljeni. Letos pa se bo očitno močno povečal prispevek kopalcev. Pri tem se pojavlja več problemov. Prispevek je zelo velik ob poletnih nedeljah, težava pa je predvsem kontroliranje tega deleža. Količina se računa po določenih tabelah. Te mednarodne norme seveda ne upoštevajo. Koliko avtomobilov so mimogrede oprali kopalci, koliko mila so porabili za umivanje, koliko jih je pomilo umazano posodo itd. Posledice tega in podobnega ravnanja se kažejo že več let. Predvsem so opazne tri: prosojnost vode. bilanca fosforja in pojavljanje organizmov, ki so značilni za onesnažene vode. Spremembo prosojnosti lahko opazi prav vsakdo, posebno pa letos. Meri se s fotocelico aH s Seccijevo ploščo: belo ploščico spuščamo v globino. Ko ni več vidna, odčitamo globino. V Bohinju se meri na treh točkah, globina vidnosti pa se je od leta 1975 do danes zmanjšala povprečno za dva metra. Zmanjšano prosojnost povzročajo organizmi in v vodi razpršeni delci, ki zelo počasi tonejo proti dnu. Na teh delcih se svetloba močneje razpršuje. kar povzroči segrevanje vode Toplejša voda pa spodbuja razmnoževanje organizmov H. letos niso daleč od takega pojava. »Najboljše« možnosti imf ta Fužinarski zaliv in zaliv tnei avtokampom in Naklovo gla\°, V nekaterih manjših in plitvejši" zalivih pa je že več let opazno naraščanje koncentracije bakterij. Kje so rešitve? Strokovnjaki zahtevajo takojšnje prenehanje spuščanja kakršnihkoli nenaravnih snovi v jeie' ro ali v območje, ki grasi"ra vanj. Triglavski narodni Parli zahteva strogo spoštovanje -a' kona, saj jezero spada v ožje območje narodnega parka. Kmet/ bi najraje zaprli dostop, saj JI? obiskovalci teptajo pridelek. ristični delavci se vsemu le^". upirajo, ker nekateri obisko^lcl predstavljajo njihov kruh. Vsak ima na nek način faV. Strokovna mnenja se bonW morali naučiti upoštevati, ni demokracije: niti skupščino * dviganjem rok ne more določb ali je jezero primerno za bopo/Vp ali ne. Prav tako bo uprava TW morala najti način izvrševanj" zakonov, čeprav se mora zavedaj ti, da ji je v varstvo zaupana narava in ne zakon. Bohinjskem" turizmu pa se čudim - jezero. * je izvor njihove dejavnosti, F* uničujejo ljudje, ki za to ne prl' spevajo popolnoma nič. DoM vzorno urejena turistična orgon'' zacija Alpinum, ki za čisto okolje v Bohinju prispeva in nareo največ, mirno gleda, kako kup - njihati* pločevine vozijo mimo »j— hotelov. Morda bi veljalo raz«*' sliti o vstopnini, ki bi jo obis*0" valcem vrniti v obliki hotels*'n uslug alt postrežbe v restavrOc'' jah '.' Tisti, ki bi se zaradi žili, naj se pač obrnejo. Gotof so sanitarni prostori slabo tjrej? ni. tudi parkirišč je le nekaj-da v Bohinju je zaenkrat nara*0 še precej neokrnjena in ne moremo si privoščiti parkirišč za " kaj tisoč avtomobilov. Morda) rešitev v javnem prevozu. Najboljša rešitev se kaže v *** samih, v naši strpnosti. Pre vsem pa kulturi. Spoznati bom morali, da so naravni rezeO'" območja, ki lahko sprejt»eP določeno število ljudi. ma jasno nam je, da Če ' i" kar/evem doma zmanjka vsi r nic, ne moremo na Se pride nam na misel ltil ^ kar polnili dvorano, dotu** slo Podobno kot kulturne dW*> ne. ,e tudi TNP m vsak na* biser last nas vseh. Narava P^ nese določeno obremeniti- ^ je kritična meja preseženo, sistem poruši - nastane ck,. jeka ta strofa Turisti potem <"['^ jo drugam. Ostane pO ,„ narava, neuporabni obje*' I jezeru se pojavljajo organizmi, ki so značilni za eutrofne vode. Po Slada ku jih delimo na več skupin, po tako imenovanih sa-probnih stopnjah (stopnjah onesnaženosti). Več let sistematsko sledijo pojavljanju alg v nek a tirih zalivih in na iztoku jezera. Raziskave so sicer kvalitativne in slabše kažejo stanje. Vendar že samo povečevanje vrst alg. ki sodijo i umazana jezera, pa tudi subjektivne ocene količine določenih vrst pove. da se stanje slabša. Take alge so na primer Svnedra ulna. Pediastrum bo-rvanum. Oscillatoria limosa. Oscillatoria chlotina, Navicula cnptocephala. Navicula mems-culus, Ankistrodesmus spiralis, Ankistrodesmus falculus, Co-smarium botrvtis. pa tudi poznana blejska rdeča Oscillatoria tu- bescens. Pravzaprav danes ni več razloga, da se ne bi pojavil nuli Aphanisomenon flos aauae, ki /e povzročil blejsko katastrofo Najvet /i problem vseh alpskih letet fe sediment v n/< tu pa mno ge hranilne snovi, predvsem fosfor. Po izračunih zadnjih let 'dotoki in odtok iz jezera) ostane vsako leto v jezeru povprečno pet ton fosforja kot dotoki se računajo le tisti, ki jih (lahko) kon lioliiiiino Neznanki sta prtspev ka iz ozračja in kopalcev. Ob določenih pogojih se ta velika količina fosforja i: sedimenta dvigne do globine, kjer /c zadosti svetlobi ,i živlten/e alg. Doline ne vrste se v takih okoliščinah masovno razvijejo lemu pojavu piavtmo Cvetenje jezera Bolim/ sko jezero, oziroma nekateri de ljudj in si ki so od nekdaj služili kruh. , -t letno, kakšna jc naša k's ' A moramo ravnati primerih, zavedamo Si' e? . toda delamo u'tnep0^ > pako: domišljamo si. ''"t ,(irfli>-vsemu temu nič ne PrlsFe* jjv češ. koliko se pa /"'•'"" }' „/.' vek... Zal vsi približno ta*# p misijama, nekateri so ^ sir bolj popustljivi do si železih z avtom po gredicah > ^r nicali na svo/em vrtu. *° -^efl ter, po travnikih ob ^Jj^ jezeru ' Si morda prt vos «»•- tf lose v ak vanju, kot skup""1 , bomikov v jezeru. Morda p*? , tvoj avto i- vrtnem bazi"" " , penami zahvale lončnice ' J" 'jj polomile fikus v dnevni som-zakurite žar? \thče s, „e žel, nadzornikov miličnikov, mar ne'Če si lip'1',, opozorite soseda na obali- *' % 'a, ka, p,, vasem prav Nopr"1^ ""ste uslug,, naravi in sebi "< bodite nasilni, ne nad nor'" (tU niti nad ljudmi o'' petek, 24. avgusta 1990 SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO UREJA: VILMA STANOVNIK 13. stran ©@IM1KJqU©IESGjLAS ^°venska zadružna kmetijska banka Delnice tretje izdaje p Od 15. avgusta do 30. novembra lahko kupijo vse pravne in r 'c tudi fizične osebe (domače in tuje) delnice III. izdaje, kijih .ra*Pisala Slovenska zadružna kmetijska banka. V banki ponuja del niče s pravico upravljanja in prednostne delnice. Delni- rJi banke imajo prednost in ugodnejše pogoje pri najemanju v &0Jil v banki, sredstva za nakup delnic pa se odštejejo od dav-iem ?snove skupnega dohodka občanov za letošnje leto. V tret-5 OOnr°gU ie razP>sanin 750 rednih delnic po 20. 000 dinarjev in Prednostnih delnic po nominalni vrednosti 1. 000 dinarjev, se glasijo na prinosnika. Koliko je vreden dinar 3caina lista z dne 21. 8. 1990 devize 100 ATS 100 DEM 100 LIT 100 CHF 1 USD velja za srednji tečaj 99,5006 700,0000 0,9467 844,4881 10,9724 v Crna borza renutno kljub turistični sezoni ni velikega zanimanja za nan^? na črni borzi, zato pa je večje povpraševanje po devizah Hq Slw" bankah, kjer ponavadi hitro zmanjka vseh valut, poseb-larjea,sl'ingov in mark. Na črni borzi je moč trenutno kupiti do-ri°bn • ■ črnoborzijanci prodajajo po nakupnem tečaju. K čr-nw ■ ancern pa se zadnje čase precej zatekajo Čehi (zlasti ob v|,Ju 'n v turističnih krajih). Za 100 mark oz. 700 din so pripra-m dati 2 500 kron. GUSBENA ŠOLA ŠKOFJA LOKA et šole razpisuje dela in naloge *avnateua P°goji: valn v,soka ali višja izobrazba ustreznega glasbeno izobraže- na zavoda. nem delu in opra- y.. "ajmanj 5 let prakse v glasbeno vzoj JJer> strokovni izpit, ^ !!azvit odgovornosti do dela in delovnih ljudi, T drugi pogoji po veljavnem družbenem dogovoru o uresrii-tok"^ ^drovske politike v R Sloveniji in v občini Skofja pQ'Jave z doka/ili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh &lal°7 V' razP'sa na naslov: Glasbena šola Skofja Loka, Pu-21, z oznako »za razpisno komisijo.« J ^ 2AMRZ0VANJE ! ^ PAKIRANJE * lA NAJRAZLIČNEJŠE NAMENE VVSEH VEUK0STIH PBi'2?Ck 150 KROGLIC fiAS VSE IZDELKE UB'TE OBČUTNO CENEJE VABUENI! uubuana, titova 41 329-837 EKSKLUZIVNO ORGANIZIRAMO TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV! ZAČETEK TEČAJA V KRANJSKI GIMNAZIJI V PONEDELJEK 27. 8. ob 18. URI. PO KONČANEM TEČAJU ZAGOTOVLJENA VOŽNJA Z NOVIMI AVTOMOBILI R 5 najboljša POT DA POSTANETE VZOREN VOZNIK AVTO SOLA KRANJ ing. EMIL HUMAR tel 24 722 DELAVSKA UNIVERZA TOMO HRE.K KRANJ ()(%tV(i'C ' '' ^ ■ .....' dela s posebnimi ponhla .tili SKORJA DELAVSKE UNIVERZE da j.''1 mora izpolnjevati naslednic pogoje: nujhlUl visoko strokovno izobrazbo da ij!an] 5 ,e< delovnih izkušenj dn jr^j 'll|L' splošne pogoje določene z zakonom Ud. ls'u " d Posobnost za uspešno gospodarjenje, kar |e ra/ "sedanje zaposlitve '"'"i ' dokazih u izpolnjevanju pogojev naj kandi I'i/p, ICjo \ is dneh po objavi na naslov z oznako »za ^tOht! C <• i/hin obvestili v |S dneh no končanem 'K" izbire. Kam po šolske potebščine? Vt V domačih trgovinah velika izbira Marsikdo, ki te dni svojemu šolarju kupuje šolske potrebščine se sprašuje: kje naj kupim ceneje? Je bolje če se odpeljem čez mejo, če pobrskam v naših zasebnih trgovinah ali pa se napotim kar k Mladinski knjigi, Državni ali Cankarjevi založbi? Za tiste, ki sami tega še niste ugotovili smo pogledali po av-stijskih, italijanskih in naših trgovinah in ugotovili: ponudba pri nas se marsikje že lahko kosa s tisto čez mejo, vsaj kar se tiče zvezkov in barvic. Malce slabše so naše police založene s peresi in najrazličnejšimi mapami, pa tudi ponudba nalivnih peres je bogatejša čez mejo. Cene pa so - verjemite ali ne - v večini primerov pri nas nižje. Več morate odšteti le za uvožene programe barvic in fluma-strov Jolly ali kvalitetnih peres. Bogata in tudi cenovno precej ugodna je ponudba naših zasebnikov s papirniškim materijalom in šolskimi potrebščinami. Najbolj poceni pa lahko prodajajo tisti, ki čez mejo v trgovinah brez davka (za zasebnike) kupijo šolske potebščine in jih prt nas (spet brez dajatev) prodajajo po stojnicah in tržnicah... Toda kupcev to ne zanima. Pomembno je, da so zvezki lepi in poceni. Za drugo pa naj poskrbi kdor pač za to mora skrbeti. Tokrat smo za primerjave cen pogledali na police Mladinske Knjige v Kranju, nove trgovine Pagat v Škofji Loki, avstrijskega KG M v Celovcu in ene od papirnic v Trbižu v Italiji. Poleg njih smo obiskali tudi nekaj drugih zasebnih trgovcev in pogledali po izložbah tgovin v tujini. Trenutno je izbira povsod velika, saj se bo šolsko leto vsak čas začelo. Šolske torbe stanejo v Mladinski knjigi od 313,50 do 585,50 dinarjev, ponujajo pa jih tudi na stojnici pred trgovino. Izbira je precejšnja, najcenejše priljubljene nahrbtnike (manjše) pa lahko kupite že za 200 dinarjev. V trgovini Pagat so šolske torbice od 260 do 590 dinarjev, tiste dražje so iz uvo- Pomladno naročilo učbenikov pri Državni založbi Slovenije pod imenom Modri Janez je bila nadvse modra poteza: mogoče je bilo plačilo v obrokih, do šole so zagotovili dobavo vseh učbenikov v »paketu«, z razdeljevanjem na posebnih prodajnih mestih in z dobavo po pošti naj bi se izognili vsakoletni neprijetni gneči. No, letos se ji niso, ker so vse naročnike povabili, naj učbenike dvignejo v knjigarni, tudi tiste, ki so učbenike sicer naročili po pošti. - Foto: C. Šinik za, lepe pa so ene kot druge. Izbira je precejšnja, te dni pa pričakujejo še novo pošiljko. V KGM izbira torbic ni bila prav velika (bila pa je velika gneča in so jih hitro pobirali s polic). Za prikupne pisane torbice je treba odšteti od 270 do 290 ATS. Velika izbira šolskih torbic je v Trbižu, cene pa so zelo različne, saj jo lahko kupite za 20 000 lir ali pa zanjo odštejete 85 000 - odvisno pač od kvalitete in proizvajalca. Zvezki so tako različni, da je tudi cene težko primerjati. V Mladinski knjigi so najcenejši (40 listni) po 3,60 dinarja najdražji (60 listni) pa po 8 dinarjev. V Pagatu so zvezki (40 listni) po 4 dinarje, najdražji (60 listni) pa po 11 dinarjev (Papirus). V KGM smo našli zvezke, ki jih pri nas le še redko vidimo (rjavo - oranžne) po 5,90 ATS za vse boljše zvezke ( s plastificiranimi platnicami, ki jih ni treba dodatno zavijati), pa je treba odšteti od 10 do 149,00 ATS (zvezek, ki ima tudi ključavnico). Zelo bogata punudba z zvezki je v Italiji, vendar pa podobni kot stanejo pri nas od 4 do 11 dinarjev stanejo tam okrog 1 000 lir. Več je dražjih kot cenejših. Kupite pa jih lahko tudi v zavitkih po deset. Mape smo našli najbolj zanimive v Avstriji, bile so sila različnih oblik, velikosti in se- veda cen. Malce lepša mapa s slikami je naprimer v KGM 69 ATS, plastične mape pa so od 2,90 do 11,90 ATS. V Mladinski knjigi so mape s trdimi platnicami (vendar brez slik) 22,60 dinarjev, v Italiji pa so med 6 500 in 11 500 lir. Zelo raznolika je ponudba peresnic, tako pri nas, kot v tujini. Najcenejše peresnice smo našli v Pagatu ( od 15 din naprej), najdražjo pa v KGM za 249 ATS (seveda različne kvalitete). Podobno je z barvicami, ki jih je tako pri nas kot v tujini moč dobiti že za okrog 30 dinarjev (12 suhih barvic), lahko pa jih kupimo tudi za 99 ATS ali za 85 dinarjev. Tudi bombice za nalivna peresa so cenejše v naših trgovinah, pakirane pa so po šest skupaj. Komplet s šestilom je v KGM moč kupiti za 79 ATS, pri nas pa so podobni 184,10 dinarjev in v celo do 774,20 dinarjev (Staedtler). Precej cenejša so v tujini kvalitetna nalivna peresa, tista z Miki miško pa so v KGM 29,90 ATS, pri nas pa so podobma od 56,80 do 71 dinarjev. Cene flumastrov so podobne pri nas in čez mejo, Je zasebniki ponujajo nekaj cenejše. Tudi pri ceni vodenih barvic odloča kvaliteta in ne kraj nakupa, v KGM jih je moč kupiti za 49,90 do 94 ATS, pri nas pa od 21,60 do 54,30 dinarjev. Tudi ovojni papir za knjige je različnih kvalitet. V Mladinski knjigi stane od 12,50 do 27,80 dinarja, pole pa so 7,70 dinarjev. Podobne pole so v papirusu 6 dinarjev, v KGM pa je za ovojni papir treba odšteti 34,90 ATS. ALPETOUR Turistično hotelsko podjetje Skofja Loka, Titov trg 4 b objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta delovna mesta: RECEPTORl Pogoji: V. 02. IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, aktivno znanje 1 tujega jezika, poskusno delo 2 meseca. NATAKAR I. Pogoji: IV. oz. V. stopnja srednje gostinske turistične šole smer natakar, aktivno znanje I tujega jezika, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca. NOČNI RECEPTOR Pogoji: Gostinska šola ali druga šola IV. stopnje usmerjenega izobraževanja, 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca. Delovno razmerje sklepamo za določen čas 6 mesecev z možnostjo podaljšanja. Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor podjetja, najkasneje v 8 dneh po objavi. Informacije dobite na številki 620 978. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. -?=r TT VSAK TOREK IN ČETRTEK NAKUPOVALNI IZLET KRANJ - MUNCHEN Li-* *- Ivan Stružnik CENA PREVOZA 400,00 DIN NA OSEBO Informacije: Tel. 064/22-718 Begunjska 8 64000 Kranj DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Delavska univerza Skofja Loka vpisuje v šolsko leto 1990/91 v program študija ob delu za poklic: EKONOMSKI KOMERCIALNI TEHNIK /5. stopnja zahtevnosti/ Šolanje traja 4 leta. Podrobnejše informacije dobite na Delavski univerzi Skofja Loka, Podlubnik I a, vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih do 17. ure, osebno ali po telefonu 620-888. ZEZl-EIZkJIK I NIKO kovinarsko podjetje Železniki Komisija za delovna razmerja razpisuje prosto delovno mesto: ijpRAVUAN.iE Čistilne naprave Kandidat mora izpolnjevati sledeče pogoje: da ima popolno srednjo izobrazbo - kemijski tehnik - tehnološka smer — da ima eno do dve leti delovnih izkušenj, izjemoma je lahko tudi pripravnik. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Poskusno delo traja 6 mesecev. Kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave / doka/ili 0 izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: NI KO kovinarsko podjelje Železniki, Komisi-|.i /a delovna razmerja. Kandidati- bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri. Podjetje ima na razpolago enosobno stanovali je I bombažna predilnica in tkalnica i tržič Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, p.o., Cesta JLA 14, Tržič Po sklepu delavskega sveta razpisna komisija razpisuje dela in naloge (ni reelekcija) DIREKTORJA PODJETJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: visoka izobrazba ekonomske ali tehnične smeri, — vsaj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah, — sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev. Mandat traja 4 leta. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa, v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, Cesta JLA 14, Tržič. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. GLAS 14 STRAN ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK Petek, 24. avgusta^ Dušan Mravlje drugi v Hannovru Nasmiha se evropski naslov Dušan sedaj vodi v evropskem prvenstvu v 24 - urnih tekih in ima realne šanse, da postane evropski prvak. Kranj, 24. avgusta - Prvenstvo v teku na 24 ur obsega pet tekov, za končno uvrstitev pa štejeta dva najboljša rezultata. Dušan ima dve drugi mesti, kar je odličen rezultat. Do konca tekmovanja sta še dva teka v Franciji, na katerih Mravlje ne bo sodeloval, saj bo težko kdo od konkurentov dosegel kar dva odlična rezultata, kot jih je Dušan. V Avstriji je bil drugi z novim državnim rekordom v teku na 24 ur z 256 prelečenimi kilometri, pred dnevi pa je bil drugi tudi v Hannovru, kjer je pretekel tri kilometre manj. Zmagal je Zahodni Nemec Peter Sa-mulski z 261 kilometri, Dušan Mravlje je bil drugi z 253 kilometri, Britanec David Cooper pa tretji z 250 kilometri. "Vodim in to je več kot odlično. Priložnost imam za zmago. Oba rezultata sta sijajna, zato v Francijo ne bom šel," je povedal Dušan. Prvotno je načrtoval, da bo v tem času že na Kitajskem, na prvem teku po kitajskem zidu, pa so ga zaradi ogromnega zanimanja tekačev in televizijskih ekip oziroma poroča-velcev prestavili na april prihodnje leto, da ga bodo organizacijsko lahko res dobro pripravili. "V načrtu imam še dva teka. Neslednji mesec se bom udeležil enega od 100 kilometrskih tekov. Ponudb je dosti in se moram še odločiti. Oktobra pa odhajam prvič v Veliko Britanijo, na šestdenvni tek v bližini Londona." # J. Košnjek Nogomet Naklo upa na remi Naklo, 24. avgusta - V nedeljo se bo nadaljevalo tekmovanje v slovenskih nogometnih ligah. V slovenski ligi, kjer je Naklo v prvem kolu igralo doma neodločeno s Slovanom 0 : 0, bo na sporedu drugo kolo. Naklo igra ob 16,30 v Lendavi z Nafto. Nafta je neprijeten in kakovosten nasprotnik, zmagovalec v/hodne skupine II. slovenske lige, ki je v I. kolu samo z 1 : 0 izgubila tekmo v Medvodah. Nakeljčani računajo na neodločen izid. V zahodni območni slovenski ligi oziroma II. slovenski ligi igrajo z Gorenjske Triglav, Sava in Jesenice. Tekme bodo v nedeljo ob 16,30. Triglav gostuje v Brdih, Sava pri Proletarcu iz Zagorja, Jeseničani pa igrajo doma z Branikom iz Smarij nad Koprom. V slovenski mladinski ligi igra z Gorenjske Britof. Mladinci Britofa igrajo v nedeljo ob 16,30 z Železničarjem v Mariboru. V območni mladinski ligi pa imamo nogometaše Jesenic in Triglava. Tekme bodo v nedeljo. Jeseničani igrajo doma ob 14,30 s Svobodo iz Kisovca, Triglav pa gostuje ob 16,30 v Medvodah. Tekmovanja v gorenjskih nogometnih ligah pa se začenjajo konec prihodnjega tedna. • D. Jošl Hokej na ledu Na Bledu Olimpijaz Dinamom Bled, 24. avgusta - Blejska športna dvorana, ki vse bolj postaja z zgodnim ledom jugoslovansko poletno drsalno in hokejsko središče, je že dober mesec polno zasedena od jutra do večera. Večina najboljših jugoslovanskih hokejskih moštev je vadila na blejskem ledu, jutri, 25. avgusta ob 20. uri pa bo na Bledu prva kakovostna hokejska tekma. Igrala bosta Olimpija i/ Ljubljane in prvak Nemške demokratične republike Dinamo Weisswasser. Olimpija bo nastopila v najmočnejši postavi z novim sovjetskim trenerjem Astaševom. • J. K. Triatlon jeklenih v Bohinju Bohinj, 23.avgusta - Turistično društvo Bohinj in Nedeljski dnevnik io soboto, 25. avgusta, organizirata 6. Triatlon jeklenih, Bohinj 90, ki se bo začel oh H uri na kopališču ob Bohinjskem je/eru. Triatlonci se bodo najprej pomerili v čolnarjenju (6 km) od kopališča do Naklove glave in nazaj. Nato bodo koles.udi od kopališča do Jereke in Rudnega polja (30 km) in tekli od Rudnega polja do Konjščice in Velega polja (8 km). Na Velem polju bo cilj triatlona. Program ob letošnjem triatlonu jeklenih pa se bo začel že danes, v petek, 24. avgusta, ob 18. uri, ko bo sprejem gostov, sponzorjev in novinarjev. Ob 19.30 bo tiskovna konferenc.t v hotelu Kompas, ob 20. uri pa skupščina triatlonske zveze Slovenije Sobotno tekmovanje pa bodo v Bohinju zaključili ob 17. uri z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad. Po podelitvi bo zabava na prireditvenem prostoru pod Pod skako. • V. S. V Kranju seje začel finalni turnir mladincev vaterpolistov Vaterpolisti Triglava dobro pripravljeni j Te dni so na sporedu različna tekmovanja na katerih se merijo vaterpolisti. Tako je bil konec tedna v Kranj11 finale republiškega članskega prvenstva, v Kopru je bilo v začetku tedna republiško prvenstvo za pionirje, "a kranjskem letnem kopališču pa se je začel finalni turnir državnega prvenstva v vaterpolu za mladince. Kranj, 23. avgusta - Poleg tega tekmovanja bodo vaterpolisti Triglava in Kotorja v soboto ob 12. uri igrali pokalno tekmo osmine finala v Kranju. Konec tedna bo ekipa Kokre v Zagrebu igrala v kvalifikacijah za vstop v II. zvezno vaterpolsko ligo zahod. Članska ekipa Triglava bo nato že v ponedeljek zvečer odpotovala na mednarodni turnir na Nizozemsko, pionirje pa čaka turnir na Korčuli. Tekmovanje na katerem domači vaterpolisti pričakujejo veliko ljubiteljev vaterpola bo gotovo finalni turnir prvenstva SFRJ za mladince, ki ga organizira Vaterpolo klub Triglav. Turnir se je začel danes, trajal pa bo do nedelje, 26. avgusta. Na njem poleg domačega Triglava nastopajo še ekipe Partizana in Crvene zvezde iz Beograda, Mladosti - Coninga iz Zagreba, Brodomerkurja in Ja-drana-Koteksa iz Splita, Juga iz Dubrovnika in Kotorja. "Organizacija tako velikega turnirja je gotovo kompliment za naš klub, saj je tekmovanje mladincev pravzaprav tekmovanje precejšnega dela članske ekipe. Večina igralcev, vsaj prve postave, ima že nekaj prvoliga-škega staža, precej je tudi re-prezentantov. Za naše igralce upamo, da se bodo enakopravno kosali z nasprotniki. Dobro igro so pokazali že v tekmi s Primorjem, ki so ga izločili na poti do finalnega turnirja. Gotovo pa so favoriti na tem finalnem turnirju igralci Mladosti in Partizana," pravi sekretar Vaterpolo kluba Triglav, Matjaž Brinovec. Mladi vaterpolisti Triglava trenutno trenirajo dvakrat dnevno. Na finalnem turnirju pa bodo nastopili: Matjaž Homo- Na letnem kopališču v Kranju se je s četrtkovo otvoritvijo začelo tekmovanje finalnega turnirja državnega prvenstva v vaterpolu za mladince. Drugo kolo bo v petek, 24. avgusta ob 17. uri, tekme pa se bodo začenjale vsako polno uro. Tretje kolo bo v soboto, 25. avgusta prav tako z začetkom ob 17, uri in začetki tekem vsako polno uro: Finalni del tekmovanja pa bo v nedeljo, 26. avgusta, dopoldne. Po končanem tekmovanju bo podelitev priznanj najbolšim ekipam, igralec m in strelcem. vec in Tomaž Polšak (vratarja). Dino C vi t kovic, Tadej Perano-vič, Boris Margeta, Jure Gantar, Primož Troppan, Žiga Ogrizek, Jaka Krelj, Sandi Kri-stič, Blaž Rebolj, Jaka Klofu tar... in morda še kdo od fantov, ki jih bo izbral trener Rado Cerne. "Organizatorji smo se na turnir dobro pripravili, upamo pa tudi, da bo veliko gledalcev. Naši igralci so namreč Tenis Odločilna tekma za I. ligo Kranj, 22. avgusta - Članska ekipa TK Triglav iz Kranja je minulo sezono nastopala v II. zvezni ligi, njihov cilj pa je bil, da bi to sezono nastopili kot prvoligaši. Ker so bili v II. zvezni ligi najboljši, jih to soboto, 25. avgusta, čaka odločilno srečanje z mariborskim Branikom, ki je v 1. zvezni ligi zasedel zadnje mesto. Zmaga bi pomenila, da kranjski tenisači zaigralo med najboljšimi v državi. "Branik je sicer močna ekipa, saj je minulo sezono igrala v prvi ligi, vendar pa so naši tenisači dobro pripravljeni, imajo pa tudi prednost, ker igrajo i.a domačih igriščih. Zato računamo na uspeh," je pred sobotno tekmo povedal Mirko Jan-škovec, tehnični vodja ekipe. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri. • V. S. Tečaj za nogometne sodnike Kranj, 24. avgusta Medobčinska zveza nogometnih sodnikov Gorenjske organizira tečaj za nove nogometne sodnike Pri javite se lahko do 15. septembra na naslov: Medobčinska zveza nogometnih sodnikov Gorenjske, Kranj, poštni predal 174 • I). M LESNAlNDUSTRI JA IN OBJEKTI Prihodnji teden Konjeništvo in veslanje Kranj, 24. avgusta konec prihodnjega tedna bosta na Gorenjskem dve zanimivi športni prireditvi. V četrtek, 30. avgusta se ho na Bledu /a če I o 4 s jubilejno državno prvenstvo v veslanju v vseh kategorijah. Prvenstvo bo zaključeno v nedeljo, 2. septembra. DV nedel|o. \ septembra pa bodo na lupo dromu Brdo pri Kranju 10. ju goslovanske kasaške prireditve. Na Brdu so se vsa leta /brali vsi najboljši Jugoslovan s k i kasači. Na dobro udeležbo računajo tudi letos, saj je na Brdu vabl|iv tudi nagradni sklad • J. K. obloge • rustikalni stropi • ograjne deska • panoramne stane • obdelane okrasne letve • masivna vrata za kuhinje In pohištvo • slavbno pohištvo po naroČilu • morali v zadnjih dveh letih igrati tekme v bazenu v Ljubljani, saj v Kranju ni primernega pokritega bazena. Minuli turnirji, od občinskih do republiškega pa dokazujejo, da je privržencev vaterpola v Kranju še veliko in da lahko te dni pričakujemo veliko gledalcev," napoveduje Matjaž Brinovec. Konec prejšnjega tedna je bilo v Kranju tudi finale republiškega vaterpolskega prvenstva, katerega zmagovalec je bila ekipa diskoteke Gorjanc. ki je v finalu premagala Kokro. V ponedeljek in torek so se pionirji pomerili na republiškem prvenstvu v Kopru, kjer so Kranjčani osvojili prvo mesto. Pionirji naj bi te dni igrali na turnirju na Korčuli, ki se je včasih imenoval "Bratstvo in enotnost", kakšen pa je letošnji naziv in ali turnir sploh bo, pa še ni gotovo. Člansko ekipo Triglava, ki je lani kol edini slovenski predstavnik igrala v I. A zvezni vaterpolski ligi, so v prestopnem roku zapustili Mladen Drna-sin, Duško Marinč in Zeljko Krivokapič. Iz Zagreba se je v ekipo vrnil prej "sPfft Krištof Štromajer, ostal' P ^ vsi kranjski igralci in trcl,ehiate niša Tukić. V ekipi je nov » Jurčevič iz Splita, v dod^r3) prestopnem roku (set>!elj,0 P^.^je "* umetniškega oblikovanja kovanih izdelkov, ohdclo ■trojni način ter samostojnost tei kreativnost l.sd11 Prijave i dokazili o Izpolnjevanju pogojev pošljite v 0\ I.....M c. i i pi ,a na na ,lo\ 1 KO I 111< 'I'111 k"'v"' h(),ii<' | Kropa / oznako »za razpisno komisijo«. Kandidatc izidu obvestili v 30 dneh po končanem /hiranju P1""' ^sk, 24. avgusta 1990 RAZVEDRILO UREJA: DARINKA SEDEJ 15. stran mMmmmm*t%s W . Včasih pridejo trenutki, ko se moraš ugrizniti v jezik. Bolj ^ je bil dolg, večkrat moraš šavsniti vanj in bolj te boli. In zdaj JE tisti žalostni in boleči trenutek. V .Saj poznate zgode in nezgode Elanovih vodilnih kljukcev: a najprej niso nič vedeli, potem so se sem in tja česa spomnili, I hi*5' V flnam razglasili stečaj, s katerim se po Elanovo spet w j*aJeč pride. Ko smo že vsi mislili, da so se že dokočno proda-% !!" da je afera Elan več ali manj ad acta, domača vlada po-skrbi za prvovrstno senzacijo dneva. V . Ne da bi kdo okoli ovinka namignil in ne da bi kdo sploh v sa-Q "jah zaslutil, ti na mesto generalnega managerja ali Elanova di- •rektorja postavi strokovni gospodarski sferi popolnoma anonimno javnosti neznano osebo. Potencialni direktor firme bojda nima Q "rugih strokovnih kvalifikacij kot občasno sodelovanje z Elanom, •Pn tridesetih letih še ni bil zaposlen v NOBENI firmi, resornemu v'Qanemu ministru pa je znan, saj je sodeloval v komisiji za pre-H?"ev Elanovih mahinacij. Ne nazadnje se izkaže, da je bilo za J Vegovo imenovanje relevantno tudi to, da NI GORENJEC - da ™ *e torej izključeno, da bi bil lokalpatriot in zatorej emocionalno % Polten Gorenjcem. •Tako nenadno imenovanje novega direktorja s strani vlade je na moč presenetilo vse tiste Elanovce, ki so se le nekaj dni prej z Q v'ado pogovarjali na štiri oči. Pomislite: minister obljubi vso po- •n°c< prijetno kramlja, kima in sploh daje vtis, da neskončno zau-d^jt Z no^ Pa: Pufme<^ °"' ta^°' d*1 se stemm tudi trdoživi in n^ tebelokožni vodilni Elanovi garnituri. Saj, saj - zdaj je bilo vse le-^ P° m prav, ko se je TO dogajalo DRUGIM. Hudič pa, ko tebe »trefne«. TEMA TEDNA A zdaj vidite, zakaj se je treba ugrizniti v jezik? Zato, ker za pravico in skazico in v pošteni nameri najprej pregrizneš vsako besedo in osmešiš vsak kihec bivšega in sedanjega Elanovega vodstva, pozabljajoč na skrivnostne vzgibe in nagibe naše slavne vlade. Ta vedno postavi piko na i, da se ve, da je tudi nad bogovi bog. Kljub vsemu pa je kazno, da moralnopolitične kvalitete še zdaleč niso iz mode. Če je bila v totalitarističnem partijskem enoumju, ko so nam zaradi silnega terorja dnevno stale krvave potne srage na čelu - aneda, da se še spomnite - moralno-politična ustreznost pač pripadnost partiji, je tokrat moralno-politična kvaliteta pripadnost novi oblasti plus VIP. Ni važno, če nisi bil nič; važno je, da ZDAJ uslužno in marljivo nagubaš čelo in izdahneš, da si bil oviran in šikaniran. Drugič: oblast ven in ven neguje iluzijo, da bo delavstvo v skrahiranih firmah z ovacijami sprejelo medse anonimnike. Predpostavka, da si delavstvo želi neobremenjene in idejno neoma-deževane direktorje, od koderkoli že prihajajo, je podcenjujoča! Pettauženkrat smo že povedali, da je delavcem presneto malo mar, kakšne barve je bil in bo njihov direktor. Celo kak- šno mahinacijo mu velikodušno odpustijo, če vedo, da pozna firmo, da jo zna voditi in sklepati posle. Zato in samo zato na široko odprejo oči in usta, ko jim skozi vrata prikoraka oseba, ki je še nikdar in nikoli niso videli. Saj je za ponoret', če te iz planskega gospodarstva čez noč porinejo na trg, za povrh pa v Ljubljani v paket vladne pomoči zavijejo še nekega mladeniča! Pošiljatelj: vlada; naslovnik: Elan Begunje! Begunjski poštar pa na moped -brrrrr - in Elanovemu vratarju dostavi punkcij z markami in živo osebo, ki zase trdi, da je general manager. Zraven pa v.d. direktorju porine še telegram, naj pobaše svoje kufre in hajd iz tovarne! Saj je za ponoret', če si en velik stečajni uboiček, stisnjen v kot pod ultimatom: ali komplet paket ali pa adijo vladna pomoč! Bi kopiral, če bi bil v ekspres priporočenem punkeljnu poleg vladnega cvenka zavita kakšna nesporna avtoriteta ali vsaj kakšna mlada perspektivna ekonomska moč. Izobrazba, strokovnost, izkušnje? Malo morgenl Bi-anco kadrovska menica pa zdraaaavo! Ah, kje si Evropa, ki za VSAKO managersko glavo terjaš nesporne strokovne reference, z izobrazbo in vsaj dvema dnevoma delovne dobe! Mladenič iz ekspres pošiljke ni v zadregi, kar mu je šteti v velik plus! Še tega bi se manjkalo, da bi cincal ob funkciji, saj jo je vendarle moral pričakovati! Prav je tudi, da je izjavil nekako tako, da direktorstvo v Elanu ne more za nikogar biti blagoslov, saj se ja ve, kako stvari stoje. Blagoslov gor ali dol, poba je poosebljena korajia in pravzaprav sploh nič kriv. Tozadevni šok - ekspres vladni punkelj pa kaže na nove strateške prijeme, ki se jih bomo morali navaditi, četudi jih bo naša kurja pamet le težko kopirala... • D. Sedej Ansambel Slovenija En liter za muz' ko štia i"'0''6 ma'e orgUee, uspe-\z genska priredba glasbe Pres iTljevanke Balkan Eks" ta „' 0 te dni ugledala luč sve- venij nov' kaseti ansambla Slo- l?la ' Skupina, ki se zadnja stavj ? Vsaki svoJ' kaseti pred-be| • ud' kot zabavni ansam- mani t0 poletie pohitela s sne- Uubii p tako' da bodo "Jeni Poslu* ,. ^hko že septembra taSP1Sa orghee tudi na svojih lSofor>ih. tli an°r sk'adb na novem izdel-Pisan n^la Slovenija je zelo ^ladk- Ze omenjeni naslovni Ni«1 nam dek,eti in fantJe $vežihavlJaJo svojih devet čisto ^'adh . narodnozabavnih PoseK 1Zmed katerih ^služita »lamino.Pozornost viži Draga ca in Očka moj in mami. /© ljubljanska banka i GORENJCi F0RMUL^^^R IHRANKA JEDITI OBČANOM ZA "OLOČKNE NAMENE °sn ^orenJSKa banka d.d„ Kranj poleg kreditiranja na nk*0Vl Uredbe o pogojih za dajanje potrošniških posojil obe dj ta^?m (najdaljša doba vračanja je šest mesecev) nu-% k- uŠ0Q,neise kredite na osnovi pravilnika o kredi-- ot,canov za določene namene. &0BA VRAČANJA KREDITA JE: mesecev - za plačilo dednih deležev in deležev P° prenehanju zakonske zveze, do 36 mesecev - za plačilo dajatev pri uvozu, ki ga °bčan opravi osebno ali preko konsignacije, oo 24 mesecev - za plačilo storitev in drugih zveznosti. JJse ostale podrobne informacije (pogoji za pridobi- ^v kredita, potrebna dokumentacija, višina obresti. cih Kacin odplačevanja,...) dobite na bančnih oken- J1 Po ekspoziturah LB - Gorenjske banke d.d. Kranj občanov Pri teh kot gostja poje devetletna Katarina Galič, ki se je predlani že izkazala na uspešni božični kaseti ansambla Slovenija. Vodja ansambla Jože Galič še posebej prisega na polko Rudija Bardorferja in Marjana Stareta En liter za muz'ko, ki v tem času na številnih poletnih veselicah postaja hit ansambla. Ob lanskem jubiljenem ptujskem festivalu pa se je ansambel Slovenija spomnil tudi svojih petih festivalskih nastopov ter deset nagrajenih skladb povezal v dva venčka, ki zaokrožujeta podobo nove kasete. »V času, ko se razhajajo številni domači ansambli, smo še posebej veseli, da tudi po trinajstih letih skupnega muziciranja ostajamo dobri prijatelji, pa tudi delovne vneme in novih glasbenih idej nam ne manjka,« je dejal Jože (ialič. Novi ročk -14. septembra Dogovori za letošnji Novi ročk so dokončno zaključeni. Na njem bodo v ljubljanskih Križankah 14. septembra nastopili; Oyster Band iz Anglije, Partihrejkers iz Beograda, Obojeni program iz Novega Sada, Bila-Bita-Bila iz Prištine in It's Not For Sale iz Laškega. Pri izpleljavi Novega ročka sta se letos Radiu študent pridružila še festival Ljubljana it: Radio Glas Ljubljane, v tem trenutku pa potekajo še pogovori z J ATom kot možnim sponzorjem Ovster Banda. Zaprta vrata doma v Planici Dolino pod Poncami Planico obišče vsako leto veliko turistov, željnih gorskih lepot. Vsi pa si tudi z zanimanjem ogledajo mojstrovino - planiške skakalnice in letalnico. So pa tudi dnevi, ko izletniki in šolarji preplavijo dolino in marsikdo od njih se napoti proti domu v Planici, kjer bi se odžejal in zaužil kakšno hrano. Tam pa ga pričakajo zaprta vrata doma, na katerem v več jezikih piše, da je dom pač zaprt. Ni pa navedenega nobenega vzroka, zakaj je dom zaprt. Menda je nekdanjemu lastniku potekla pogodba, govori pa se, da bodo dom obnovili, šnšlja pa se celo, da bodo dom porušili, vendar ni denarja. Turisti razočarani nad zaprtimi vrati nekoč zelo priljubljenega doma v Planici pa se vseeno sprašujejo in se jezijo, za- IMF f m ffi.....iiHiP^ Ko obiskovalec pride do doma v Planici, ga pričakajo zaprta vrata... kaj še vseeno ob cesti stojijo reklamne table in vabijo v dom. Res je škoda, da tako neizkoriščeno stoji in propada eden izmed najlepših domov na sončni strani Alp in to v letu evropskega turizma. Kdo je odgovoren? • Lojze Kerštan Ovce za popoldne Jezersko - Na Ovčarskem balu na Jezerskem je poleg "kramarskih štantov" svoje prodajno mesto imel tudi Tone Šivic iz Tržiča. Prodajal ni ne balonov, ne aluminijastih verižic in prstanov in podobnega kiča, njegov artikel so bile ovčje kože in prava domača volna. Tone Si vic, sicer učitelj četrtega razreda na osnovni šoli Heroja Bračiča v Tržiču, se v popoldanskem času ukvarja z rejo ovac. Kar okrog osemdeset jih je, ki se pasejo pod pa-stirjeVo taktirko na pobočjih Kriške gore od maja do konca septembra. ski bal in Suštarska nedelja... Nekaj prihodka je tudi od volne, vendar zanimanje zanjo v zadnjem času nekoliko upada. Na Jezerskem so nam Šivičevi tokrat ponujali kože, male od jagenjčkov po 500, večje po 700 dinarjev, za volno pa je bilo treba odšteti 300 dinarjev za kilogram, kolikor bi jo "štrika- rice" zahtevale za izdelavo puloverja. "Res je, da je z ovcami kar precej dela; striženje, obrezovanje parkljev, priprava stelje, krme, potrebno je skrbeti za njihovo zdravstveno stanje, a nam kljub temu ostane dovolj časa za dopust, saj so ovce poleti tako ali tako na paši na planini. Pravgotovo pa se z ovčarstvom ne da obogateti, saj so tisti, ki so mislili tako, čez ovce že kmalu potegnili križ," je povedal Tone Šivic, ki je bil s svojim "štantom" na Ovčarskem balu na Jezerskem zagotovo najizvirnejši. • Igor Kavčič, foto: Jure Cigler V Ljubnem imamo nekaj malega svoje zemlje in namesto, da bi jo dajali v najem smo se odločili, da jo uporabimo v lastne namene, tako da imamo tam stajo za ovce," je svojo odločitev, da se poskusi \ ov Carstvu, komentiral Tone in dodal, da ima že precej stalnih strank, ki pri njem kupujejo ovčje meso, tako da ga le redko odda v mesnico. Kadar koljejo doma, jim ostanejo tudi kože, katere dajo v strojitev in jih pozneje prodajajo na podobnih prireditvah kot sta Ovčar- rt Tržič, Pristavška c. 31 razpisuje prosto delovno mesto 1. DIREKTORJA PODJETJA 2. VODJA TEHNIČNEGA SEKTORJA Pogoji pod tč. 1.: da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, organizacijske ali druge ustrezne smeri, — da ima tri ali pet let izkušenj v stroki, od tega vsaj štiri leta na vodilnih delovnih mestih, — da ima sposobnosti za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev. Pogoji pod tč. 2.: — da ima višjo ali srednjo izobrazbo gradbene smeri — da ima dve ali štiri leta delovnih izkušenj v stroki — da ima strokovni izpit ter sposobnost vodenja in organiziranja dela v sektorju. Izbrana kandidata bosta imenovana za štiri leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati za imenovanje na prosto delovno mesto direktorja naslovijo do 16. 9. 90 na razpisno komisijo, za prosto delovno mesto vodja tehničnega sektorja, pa v 15 dneh na komisijo za delovna razmerja. Kandidate bomo o imenovanju obvestili v 30 dneh po izteku razpisa Goreoj$ka banka d. d, Kranj Novo v Lescah Murkina samopostrežna živilska trgovina Več let zapuščena zgradba Čokolada v Lescah je prejšnji teden na novo odprla vrata. Murka je v njej uredila špecerijski oddelek, ki je popestril ponudbo živil na tem koncu Gorenjske. V mesecu septembru pa pri Murki načrtujejo še adaptacijo zgornje etaže s katero bodo usposobili dodatnih 400 kvadratnih metrov prostora za prodajo tekstila. Tako so v prvi fazi gradnje novega trgovskega centra v Lescah usposobili okrog 500 kvadratnih metrov prodajnih in skladiščnih prostorov, kupci pa lahko parkirajo na petdesetih parkiriščih. Prednost nove trgovine je predvsem velika izbira blaga, najmodernejša oprema in sodobna nakupovalna tehnologija. V trgovini je tako bogata izbira sadja, mleka in mlečnih izdelkov, raznih vrst kruha in delikatese, pa tudi parfumerij-skih in drogerijskih izdelkov. V diskontu pijač pa bo moč kupiti tudi pijačo po nižjih cenah. V novi trgovini je posebno bogato založen oddelek s kruhom in slaščicami, za katerega skrbijo peki iz Gorenjke in zasebnih pekarn Planika Rečica in Oblak Lesce. Velika je izbira vin iz najrazličnejših krajev, cenejšo pijačo pa lahko kupci dobijo v diskontu. "Prva faza izgradnje trgovine nas je stala nekaj več kot 3 milijone dinarjev, gradnja pa je trajala dva meseca. Precejšen del najmodernejše opreme smo uvozili, od avtomatskih vrat do mesoreznice. S tem je dograjenega šele tričetrtine novega trgovskega centra, ko bo dokončno zgrajen pa bomo imeli okrog 900 kvadratnih metrov novih površin in osemdeset novih parkirnih mest. S tekstilnim programom v centru pa bo ponudba popolna," je v svojem pozdravu številnim Leščanom in okoličanom ob odprtju novega trgovskega centra povedal direktor Murke Janez Magdič Naj še zapišemo, da bo v novi trgovini zaposlenih dvanajst trgovcev in trgovk, odprta pa bo ob delovnlklh in sobotah od 7. do 19. ure, ob nedeljah pa med 8. In 11. uro. Na6twfl toitur zAmim z&m. na twtmt6in k mMpi ttamttc pod Awfam\m tHKbtooitv. . * Sa-naiiiu" a i\nm a- naima tattm&c k fefi, ## • | uanMoftti, ftdaj iti Mm dcC vit a tia&im / ' * v dato&um fcbiem tam, da ' uEnei. • * *• %dai ti c^mvttna tta Ciwid£, 6wj&! Vbt mfcwnadje do&ic t) my§i ftottfa Mijeni m lju&ik(Ji zLnmfi iMjettja! ŽIVILA »Vaja dela mojstra... Za dobro delo potrebujete tudi ustrezno orodje. Obiščite eno od MERKURJEVIH prodajalen do 20. septembra. Skupaj s proizvajalci GORENJE VARSTROJ Lendava, BLACK & DECKER GrosupljeJIK Kobarid, ISKRA ERO Kranj, LIV Postojna in ELMA Črnuče vam v tem času nudimol 5 do 35 % znižanje cen posameznih proizvodov. Za lažjo odločitev si oglejte eno od predstavitev proizvodov v MERKURJEVIH prodajalnah: GORENJE VARSTROJ Lendava — Železnina Radovljica, 24. avgusta BLACK & DECKER Grosuplje — Globus KRANJ, 27. avgusta — Kašman ŠKOFJA LOKA, 28. avgusta — Kovina LESCE, 29. avgusta ISKRA ERO Kranj — Merkur KRANJ, 31. avgusta — Kladivar LJUBLJANA, 29. avgusta — Elektro RADOVLJICA, 30. avgusta ELMA Črnuče — Globus KRANJ, 28. avgusta — Okovje LJUBLJANA, 30. avgusta — Elektro RADOVLJICA. 4. septembra Predstavitve proizvodov GORENJA VARSTROJ, BLACK & DECKER, ISKRE ERO BODO OD 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ELMEpa od 15. do 18. ure. Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih v prodajalnah kranjskega MERKURJA. ..mojster dela vajo!< J5 "C ni E m f S 5 zč £ * O o o Q §~ tu I Gostišče POSAVEC $ organizira v petek, 24. 8. ob 15. uri tradicionalni BALINARSKI MARATON, ki bo trajal do nedelje popoldan. Igralci in navijači se bodo v petek z RAFTINGOM spustili po Savi od Šobca do Posavca. Odhod ob 11. uri izpred gostilne. Vsak dan zabava in glasba. Vabljeni! s i s i * » u i » o f o o i i i i i S G P K 0 G R A D •_t i » "t* «1*0 • BRAMAC - ALPSKI STREŠNIK KRITINO EVROPSKE KVALITETE. DIREKTNO IZ AVSTRIJSKIH TOVARN CENA? POGLEJTE ČEZ MEJO ■ PRESENEČENI BOSTE1 • IZOFAS SUHOMONTAŽNA VISEČA FASADNA OBLOGA - NOVOST NA TRŽIŠČU • KOTLAK BETONSKE PLOŠČE ZA TERASE • TRAJANKA UVELJAVLJENA BETONSKA KRITINA Obiščite nas v paviljonu trgovine Dom Žabnica X ZDAJ JE ČAS ■ IZBERITE PRAVILNO IZBERITE KOGRAD ZA VAS MALI OGLASI 17. STRAN (K®mHKMJ©IMGLAS NOVO - NOVO V KRANJU! TUDI V HOTELU CREINA DRUŽINSKA KOSILA OB SOBOTAH IN NEDELJAH ŽE ZA 50,00 DINARJEV NANOVOVVINOTEKI SOLATNI BIFE, KJER SI BOSTE POSTREGLI Z RAZNIMI SOLATAMI IN JIH ZAČINILI SAMI PO SVOJEM OKUSU NA VOLJO RAZNE SOLATNE _ OMAKE. DOBRODOŠLI! Hotel I CREINA TELEFON: 064/23-650 PRODAJA IZJEMO UGODNO <7t_"T vsi s, GOKSKO KOLO 18 presta« '•Htin-totth MOUNTAIN B1KK 3700 m 3.900 din z miir na 3 obroke HOLLAND L0OK:w,„ 2.950 din "-n»c,F PRO vi \RKt. f " "*"*•'• iri»r.« Obl 218 %8 Trgovina TON ŠPORT JJolJI Loki (pri hotelu ■fansturlst) »am v poletnih mesecih nudi: * Pestro ponudbo igrač za staro ln mlado po nainižjth cenah ^voz Italija) " a*to radio, zvočnike vseh vrst kakovostno m hitro monta-Zo (golt, Zastava, |ugo. BMW ln ostala vozila) "Servis el. opreme, avtoradijev, Ponosni kasetarji. prikl|učitve, c,ščenje videorekorderjev in Ustavitve tudi na domu. "v Emisijsko prodajo spreje-^amo vse vrste el. aparatov. "v nasi videoteki si lahko izpo-*odite preko 1000 filmov razli-Cf1lri žanrov Presnemavanje z Rastrov za vidpoteke °tokopiran|e A4 in pomanjšali6 Canon FC 7 Potoi°d3'n8 in,ormac'ie dobi,e ? lel-: 1054)621-261 :Q wni '-a', vsak d! ]»T % j J F W«hTjElU^ • SERVIS • NADOMESTNI DELI • KAPO SERIJSKI OKU f MEHANIČNA POPRAVILA • KLEPARSKA POPRAVILA • LAKIRANJE .POJLERJI - SPREDNJI, ZAOHJ STRESNI, ALUMINIJASTA PLATIŠČA, AVTORADIJI + AVTOZVOČNIM,SPREDNJ* -# MASKA Z ŽAROMETI -GRETJ* " MESTU«, OKRASNE CRTE MEOLENKE + OOLOE LUCI J# AVTOPREPROOE - TUDI «gf SEDEŽNE PREVLEKE, SNEZN* VERIGE, GUME VSEH VRST SONČNE STREHE ITD... VELIKA IZBIRA NOVIH AVTOMOBILOV EKSPORTNE CENE (^udi) Prodam osebni avto Mavčiče 103 VW 1200. 12321 R 4 GTL, ® 28 085 letnik 1986, prodam 11908 Prodam OPEL KADET, letnik 1969, registriran do 16.3.1991 ® 23-175 CX 20 karavan, letnik 1984, nizka in premična streha, metalne bar ve, motor generalno obnovljen, radio in priklop za prikolico, registri ran do junija 1991, prodam za 120.000 din® 75-256 12164 CTX 80 Tomos, nov in neregistriran, davek plačan, prodam za 22.000 din® 75-256_12165 Nujno prodam Z 750, starejši letnik, za rezervne dele, po možnosti celega za 3000 din Okolica Med vod, ® 061/614 168 dopoldan. Prodam ALFO 33 1,3 S, oktober 1986, odlično ohranjeno.garažira no, samo 31000 km Bračko, Skofja Loka,®632 232 12236 Prodam VVV, garažiran. njen ® 34-549 po 20 uri. ohra 12239 Z 101 GTL 55, letnik 1984, 71000 km. garažirana, prvi lastnik , pro dam® 21 125 12242 Prodam R4 vel.Zalog 71, TL, letnik Cerklie 1977. Ple 12244 Prodam 126 P po delih. ® 65 058 Prodam TOM^OŠ AUTOMATIC A 3 S, nerabljen, letnik 1989 ® 38 948 Prodam motorno KOLO EL 90. Odlično ohranjen Zupančič Peter, Javorniški rovt 29, Jesenice 12328 Prodam JEEP, tipa VAZ, letnik 1978, delno karamboliran, z diesel mašino. Malovrh Simon, Rovt 10, Gor. vas 12335 OPEL KADETT 1,3 S karavan, le-tnik 1983, 85000 km, prodam. ® 40-108_12336 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1983 Rakovec, Ješetova 28 b, Stražišče Kranj 12337 Prodam R4, letnik 1987 Oprešniko va 4. Kranj. 12375 JUGO 55, letnik 1984, prodam za 4000 DEM.Zupan, Ručigajeva 1 po leg Cestnega pod|et|a 12377 Ugodno prodam GOLF diesel, S paket, letnik 1985, prevoženih 72000 km Partizanska c 48, Kranj. Prodam Z 1979 ® 39 783 101, letnik 12382 Prodam GOLF diesel. letnik nn fl 1988.® 82-104_____gjjj Prodam KOMBI IMV 1W^J*JJ. 1972, registriran do 15. 8. :^2^] lan. Suha 4, Kranj ____-r^ JUGO 45, letnik M^pc' ° J njen, prodam. Janez Boru" ^3 hovče 2/a, Cerklje____-~"pe? Prodam APN 6 " dvor,®45 222 Prodam R4, letnik 1986 za 40000 din in OVERLOK za 6000 din.® 75-082_12383 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987 Blagojevič, Valjavčeva 14, od 14 ure. 12385 Prodam OPEL KADET 1.2, letnik 1979 ali menjam za cenejši avto Mlekarska 14. Kranj 12386 Ugodno prodam Z rec 1986 Betonova ® 24 234 _—nrTg?6- Ugodno prodam Z 101, 'e'n,Kl24j3 v voznem stan\ujV^}sI-^--rr^e Prodam JUGO 1.TGX>t cember 1987, prevOŽ««'11 W> km Milan Čekić, Gradnikov ^ Radovljica AVTOMATIK 3 MS, star 2 leti, do bro ohranjen, prodam za cca 3800.00 din ® 27 826 12187 VVIESNER STALNO ODLIČNE NETO CENE CELOVEC, ROSENTALERSTR. 205 Tel. 9943-463-281913 • NADOMESTNI DELI • SERVIS • DODATNA OPREMA • VELIKA IZBIRA VOZIL RAZSTAVNIH AVTOMOBILOV Z 2000 KM. Prodam OPEL kadet, letnik 1980 in GARAŽO nasproti Doma borcev. Perhoč Ignac, Valjavčeva 5, Kranj, ogled popoldne. 12190 Prodam Z 1981.® 70 194 750 LE, letnik 12248 ZELO UGODNE P0NUDDE NOVIH VOZIL P0L0 - GOLE - PASSAT - AUDI <$> ZIPPUSCH ® 00 GLAVNI CESTI UUBEU - CELOVEC -(KIRSCHENTEUER) Tel. 9943-4227-3729 ft NADOMESTNI DELI• SERVIS IN POPRAVILA ft DODATNA OPREMA •SONČNE STREHE Prodam JUGO 45A Golniška c 88, Mlaka, Kranj 12252 Prodam Z 101, letnik 1985, registri-rano do julija 1991 ®41 822 12256 Prodam Z 1980 Kobal Kranj. 101 mediteran, letnik Zlato, Kidričeva 31, 12259 Prodam karambolirano Z lubnik 110, ® 621 639 750Pod 12260 FORD ESKORT 11, rdeč, prodam ali zamenja, letnik 1982, registraci io rlo julija 1991 ® 39 500 12338 Prodam ŠKODO, letnik 1986 Gor je 74 pri Cerkljah 12339 Poceni prodam obnovljeno Z 750, letnik 1977, registrirano do konca leta Ogled vsak dan Begič Du bravko, Dol 6, Medvode, ® 061/611 526 12341 Prodam avlo znamke Z 750, leimk 1982, registriran do 10.3.1991.® 73 848 popoldan od 15 do 19 ura. 12387 Prodam Z 101 1979® 80 633 comfort. letnik 12388 Prodam karambolirano Z 750 In formacije popoldne po ® 45 725 _ 12264 Ugodno prodam BMW 318 i, letnik 1983 In KAMION TAM 110 T10, le tnik 1977.® 75-124 12267 Prodam Z 127, Čirče 2, Kran| letnik 198? Dušan, 12342 Prodam ® 39 562 126 letnik 1981 12344 Prodam FIAT 126, ugodno ®721 032 letnik 1980. 12351 Mlad par išče opremljeno GAR SONJERO ali enosobno STANO VANJE za daij časa Šifra: MESE ČNA NAJEMNINA 12203 V Kranju prodam ENOSOBNO STANOVANJE 50 kvad.m, tele fon, delno opremljeno, central na,zastekljen i balkon. Informacije po ®061//22 214 popoldne ali zvečer._ 12214 Kupim noveiše DVO do TRISOB NO STANOVANJE v Kranju ali blilnjiokol.n Šifra GOTOVINA Prodam Z ® 34 960 101, karambolirano _12186 Zelo ugodno prodam 125 P, letnik 1975, nevozen in osebno prikolico, nosilnost 1000 kg Informacije po poldne.Žemva, Dolina 24. Zasip Bled._12199 Prodam Z 750 LE, letnik 1981, ogled popoldne od 15 16 ure Mi helič, Cesta v Vintgar 8, Bled Prodam JUGO 55, letnik 1984, pro-voženih 70000 km, registriran do maja 1991 ® 49 226 12202 Ugodno prodam JUGO 55, letnik december 1985, malo karamboli ran Vujanovič, Rudija Papeža 30 in 34, Kranj._12275 LADA 1200 Standard, vozno, neregistrirano, 1000 DEM, pro dam®84 457 _12280 KAVVASAKI KLR 650, julij 1988, čr nordeče barve, ohranjen, pro dam ® 831-364 _12281 Prodam LADO 1200 Standard, letnik 19/6. registrirano do julga 1991.® 50-575 od 14 do 17 ure. Prodam Z 101, letnik 1986 in rahlo karambolirano /■ 101, letnik 1980® /9 719 12216 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989 Valjavčeva 6. št. 8, Kram Prodam Z 750 SL, letnik december 1978 Kuralt Anton, Žabnica 51, _12393 Prodam Z 128, prva registracija 1986, 41000 prevoženih km Infor macije po ®622 728 v petek cel dan in v soboto do 15 ure. 12395 Prodam TOVORNJAK Hanomag F30, lotnik 1968, prva registracija 1976, registriran do decembra 1990 ali zamenjam za KOM BI® 28-074_12397 Prodam R4, letnik 1988.® 73-609 Ugodno prodam Z 750, W*\m& ® 50 051. i ni 38 Prodam JUGO 45 A. ^ dobro ohranjen. *J}^±^~-^$ Prodam JUGO 45. Wn,k M ® 79 531 Prodam R 4 ran do apn la 1991 Britev Prodam 126 P. l«tnik d01'7 maci e na ® 74 059. ou \w ®TOYOTA KINZEL • IZREDNE l/VD/NI CtNt • UREDIMO VSE ZA IZVOZ VOZIL • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA • SERVIS IN POPRAVILA GOVORIMO SLOVENSKO CELOVEC. vOLKtRMARKTERSTR. 145. Tel 9043-463-32231 (V CELOVCU - 2. SEMAFOR DESNO PRI KIKA LEVO - 400 ml ni,iri|t> n,i ure Prodam VW JETTA. letn'* odličnem stanju. Podva.ca7,T^ić^feflll Prođem Z 750, l«tnlV h 14 d° ' rana celo lato. Ogled oo Krfln, . _ Ctirfl C. 1°' __. io Žjv^ ure. JenSterle, Stara_c Piod.im gislrir.lli novic. M Prodam misli 1 2 Ione, VW 1200 za I5O00O0 din Prodam MA1 132 | ®631 102 —ri^% Prod......HHiM" '»'I' J;,,,^ in KNJIGE za 1. letnik ® 26 846 fetek, 24. avgusta 1990 MALI OGLASI 19. STRAN d@mHIKyi©3ESGLAS Vodarn Z 850, letnik 1976, dodat-0 opremljena, registrirana do SjfcajMi. ® 48-060 12460 Prodam odlično ohranjen R5 la prvi lastnik, letnik 1980. 9 78-902 Prodam OPEL RECORD 2,OS, ge-•era no obnovljen. Božjak Branko, 2|P^ML Bled. -Sf 78-958 Prodam karamboliran R4 GTL, ce-e9a ah po delih. Bertoncelj, Pod-^n|k 119. ® 621-544, po 16. uri ZAPOSLITVE 'ščern MIZARJA za kooperacijo ■"■Upim stalno delo, material in ^i^JJ^_12021 'ščemo komunikativne ljudi za l edstavitev zdravstvenih priročni-r°v .po slovenskih domovih.Hono- «r dober.Pokličite ® 58-154 do 9 ^-Jgjgn sobote, nedelje in srede. kolikor vas pestijo finančne te-QtVe'Se nam pridružite.Prodajamo "osko literaturo na področju Slo-. .niJePisne ponudbe z navedbo eiefona ali naslova na Hladnik, gtevakag, Kranj._12204 ln^ofil L°ki iščemo za čiščenje "Kala osebo za 2 uri dne 1^*62^336_12210 jraPoslimo ženske za popoldansko "onorarno AVT0IMP0RT UD0VČ Lesce d.o.o. Begunjska 17, 64248 Lesce tel: 064 74-207 POSREDUJEMO PRI PRODAJI , NOVIH IN RABLJENIH j AVTOMOBILOV VSEH VRST Janino ženske za popoldansko norarrio čiščenje poslovnih pro-iI°I2*Šifra: KRANJ 12222 NEMŠČINA ZA ZAČETNIKE *- 30 urni program za odrasle ob torkih in četrtkih JU po tel. 622-942, Kon. Iščem ŠIVILJO za šivanje ženske konfekcije.Informacije po ^ 34-614_1223S Redno ali honorarno zaposlimo potnika za področje Gorenjske. Šifra: ŠIROK PROGRAM 12247 Če ste brez zaposlitve in potrebu-jete denar, se javite na ® 621-344 od 11 do 18 ure v ponedeljek, torek, četrtek ali petek.Tedenska izplačila zaslužka. 12249 V Škofji Loki takoj honorarno za-poslimo mlajšo upokojenko 621 -496 od 13 do 14 ure. Honorarno zaposlim dekleta za strežbo na terasi na Ble-du.g 78-861 12277 Marketing TIK-TAK Ljubljana vabi k sodelovanju več resnih akviziter jev za področje Gorenjske.Ponudbe na ® 061/347-513 vsak dan razen sobote in nedelje med 8 in 12 uro 12279 Iščem čevljarja za honorarno-popravilo čevijev.V poštev pridejo le osebe, vajene tega dela.Prednost imajo upokojenci.Informacije na Tomšičevi 40, Kranj, pri čevljarju. ZAHVALA Ob smrti dragega moža. očeta, dedka in pradedka JANKA DOLARJA iz Begunj .. lfKtc.no zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijate-i m. znancem in njegovim bivšim sodelavcem Železarne Jesenice za Izrečena in pismena sožalja. cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zad-J' Poti. Hvala ludi za vse ostale darove namesto cvetja. Zahvaljujemo z* 5evcem bratom Zupan za Čudovito zapete žalostinke. hvala gasilcem JI rastno slovo, praporščakom in govornikoma za lepe poslovilne hese-C- Zahvala velja tudi krajevni organizaciji Zveze borcev in društvu' Poknjencev Gospodu dekanu iskrena hvala /a obiske in za lepo opra-j jeni obred. Za zdravljenje njegove bolezni hvala vsem zdravnikom in , slram internega oddelka bolnice Jesenice, posebno dr. Mulejevi, ka-or tudi dr. Grmovi iz Radovljice za stalno zdravniško pomoć. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Begunje, avgust 1990 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, tasta in dedka JOŽETA ODARJA B iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijate Jern, njegovim bivšim sodelavcem L.IP-tovarna Bohinj in tr|i našim sodelavcem za izrečeno sožalje, cvetje in Preiristvo na zadnji poti. Hvala gasilskim društvom za ča-^ io slovi), govornikoma /a poslovilne besede in pevcem PJfe&aij, Zahvala tudi zdravnikom ZI) liohinj za lajšanje i. n' m obiske ter g. župniku za opravljen pogreb. Hva-J Vsem, ki str !'.,i inu-li r.uli in ste cenili njegovo delo. VSI NJEGOVI Nemški rovt, Kranj, Skorja Loka Honorarno zaposlim žensko za čiš-čenie lokala na Bledu.g»87 861 Redno zaposlitev nudimo izučene-mu peku ali možnost priučitve. Pekarna Planika DOO, Triglavska 43, Bled 12312 Iščem kakršnokoli ZAPOSLITEV v okolici Kranja.Končala sem trgovsko pripravniško dobo® 28-095 dopoldan. 12364 Zaposlim TRGOVKO s prakso V trgovski stroki.Trgovina Portuna, Binkelj 1, Skofja Loka. 12374 Takoj zaposlim dva KLEPARJA. ® 41-011 STAVBENA 12380 Turistično društvo Zbilje prireja ob Zbiljskem jezeru v soboto, 25.8.90 s pričetkom ob 19. uri tradicionalno ZBILJSKO NOČ Z OGNJEMETOM Zabaval vas bo ansambel HOT HOT HOT Vabljeni! Vstopnine ni! Iščem dekle za varstvo otrok AU -PAIR v Munchnu.® 723 960 Nataša. 12231 KMETOVALCI! Po ugodnih cenah si lahko priskrbite kakovostne priključke. Kultivatorje z ježi, ogrodja s priključki za osipava-nje, okopavanje in izme-tavanje krompirja, ter brane z ježi. PRIKLJUČKI SO ZA VSE VRSTE TRAKTORJEV. Dobava takoj. Kovaštvo Jože Mu-šič, tel.: 061/738-619 Gostišče "Mojca" v Bohinju zaposli KUHARICO ali KUHARJA, v mesecu septembru. OD 10.500,00 din. Informacije na "gf 721-031 alt osebno v gostišču "Mojca", No-menj 37, Boh. Bistrica 12453 ŽIVALI Prodam mlado KRAVO po izbiri.® 42-809 12133 Prodam KOZO z mlekom za 2300.00 din. Zgornje Duplje 6/a Dobijo se JARKICE. Kokrica, Kranj_ Golniška 1, Takoj zaposlim POSLOVODKINJO v trgovini s spodnjim perilom.Za-željena petletna praksa na takem delovnem mestu.® 47-371 od 7 do 9 ure._12396 Gostišče "Mojca" v Bohinju zaposli dekle za delo v STREŽBI, v mesecu septembru OD 6 000,00 din. Informacije na ® 721 -031 ali osebno v gostišču "Mojca", Nomenj 37, Boh. Bistrica 12452 Prodam KRAvO s teletom po izbi-ri.Peternelj, Podbrezje 32. 12205 Prodam leto dni staro SIMENTAL-KO. Martinjak .Zgornji Brnik 76, ® 42-716 12234 Prodam v 9.mesecu brejo TELICO simentalko, A kontrola.Prezrenje 10, Podnart. _12237 Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca.Podbrezje 97, ® 70-184 Prodam BIKCA simentalca, težkega 340 kg. Malovrh, Brezovca 9, Medvode (Katarina) 12269 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega ata in tasta JOŽETA GREBENCA iz Mavčič V teh dneh, ko je naš dom in naša srca z izgubo očeta zagrnila črna žalost, nam je vsaka tolažilna beseda, stisk rok, vsaka pomoč in darovano cvetje veliko pomenilo. Za vse to bi se radi zahvalili sosedom, posebno Mariji, Majdi in Micki, sovaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Prav tako se zahvaljujemo bivšim sodelavcem Mi Medvode, sodelavcem OS Lucijan Seljak — Kranj, posebno Db Orehek in sodelavcem Občine Kranj — UO-I)R. Zahvala velja gospodu župniku za opravljeno pogrebno svečanost, gasilcem za požrtvovalno pomoč in poslovilne besede, ter pevcem iz Nakla za iepo zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: Grebenčevi in Bernardovi Mavčiče in Naklo, avgust 1990 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka JOŽETA JUVANČIČA iz Pod reče se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za i/rečena ustna in pisna sožalja, izkaza-DO pomoč, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi Kvintetu bratov Zupan, nosačem, zvonarju in g. župniku za lepo opravljeni cerkveni obred. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Merkur Kranj, SO P I ITI NI K Sk. Loka, Elektrovod Ljubljana in Donit Medvode. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste cenili njegovo delo. VSI NJEGOVI Podreča, Kranj, Orehek, Skorja Loka Prodam PUJSKE, težke od 40 do 50 kg.Zupan Anton, Boh.Bela 20b. Prodam dva meseca staro TELIČ-KO rjave barve. ® 74-745 12301 Prodam PSE ŠARPLANINCE, mla-diče. Janeza Bobnarja 3, Cerklje Prodam 3 PRAŠIČE, težke 160 kg. Serjan Dane, Partizanska 4, Ribno Bled, ® 77-168_12311 Prodam sivo-srebrnega pudeljna z rodovnikom, starega 9 mesecev. ®52-314 12349 Prodam 6 tednov starega SIMENTALCA in trikilovatni ELEKTROMOTOR z reduktorjem. Perne, Zgornja Besnica 20. 12381 Prodam TELIČKO simentalko, sta-ro 6 tednov.Spodnja Besnica 153. Prodam TELIČKO frizijko, staro 4 mesece.Zgornji Brnik 105. 12406 Prodam PUJSKE, težke od 20 do 100 kg, aluminijasta VRATA, primerna za trgovino in OKNO, dim. 120 x 160 cm, zastekleno. ® 85-483 _12422 Prodam_ TELIČKO simentalko za pleme. Žabnica 30, ® 44-573 Prodam KOBILO z rodovnikom, star 5 let. Uranič, Dolžanova pot 1, Kranj - Kokrica 12455 Prodam brejo KRAVO ali TELICO, po izbiri. Zg. Brnik 35, Cerklje v/v PRALNICA Andreja Pečenko pran|e, sušenje, likanje perila, pran|e zaves z demonlažo in montažo, čiščenje lamelnih zaves, odvoz in dostava Sajevčevo nas. 12. 64208 Šenčur, tet: 41445 SALON OKVI3JEV <3m OPRAVIČILO Pri zahvali za pokojno NADO ROOSS je pomotoma izostala zahvala g. kaplanu Šavsu za lepo opravljen pogreb. Za napako se opravičujemo! Njeni domači ZAHVALA Ob prezgodnji smrti naše drage žene, mame, hčerke, sestre, babice FRANČIŠKE GASER se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč in izrečeno sožalje. darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik, dr. Camleku, sodelavcem kolektiva ISKRA Železniki, pevcem zbora ISKRA, gospodu kaplanu in gospodu Janezu za lepo opravljen cerkveni obred. Kvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: mož Maks, hčerki Mojca in Marjeta z družinama, mama Ivana, sestri Marinka in Ivanka ter brat Stane z družinami in ostalo sorodstvo. Zali log, Skofja Loka, Železniki, 22. avgusta 1990 ZAHVALA Ob boleči izgubi najine ljube žene in mamice ANICE JERAJ profesorice se najtopleje zahvaljujeva vsem, ki so ji stali ob strani v dolgotrajni in hudi bolezni. Posebna zahvala gre delavcem diali/-nega oddelka in nefrološke klinike UKC Ljubljana, posebno še prof. dr. Jožetu Drinovcu in dr. Miri Koselj. Lepo se zahvaljujeva tudi prof. dr. Aleksandru Janežiču, prof. dr. Miru Ko-s;iku m dr. Štefanu Štefancu ter delavcem gastrološkega. dermatološkoga in kirurškega oddelka L'KC. Prav tako gre zalivala dr. Juliju Mavcrju, dr. Stanetu Novaku, dr. Nataši Golob, dežurni in patronažni službi ZD Kranj ter prevoznikom bolnikov na dializo. Najlepše se zahvaljujeva tudi vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sošolcem in sosedom ter ostalim za tolažilne besede in pomoč v težkih trenutkih, prav tako pa tudi g. župniku Francu Kancu z Brega za izredno lepo opravljen obred, ravnateljici SŠtiDIJ Kranj za lep poslovilni govor in pevskima /boroma i/ Kokrice in Predoselj za lepo petje. Posebno pa se lepo zahvaljujeva sosedi Ivanki Pravstovi-za nesebično pomoč in razumevanje pri dolgotrajni bolezni. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČA: mož Jože in sin Robert JJJ^TARSTVO NOGRAŠEK 64208 ŠENČUR 061/50-720 dan*06 s,ranke obveščamo, wJaovnospre'emamo lam., *a rolote. žaluzije in 8fne|ne zavese. "Op ij"^"*"^ pridno delavko, va ■P'»rr„!",f' 11,1 'ndustrijskih stro !0rtl sDr0ne ponudbe z življenjepi ^"Vor!T^roo 10 dni po obja S^hV10« ne bomo sTY^-c!!_^r«: OD 1000 DEM k^AR9,^? r'Hl'io zaposlimo KV Noslii, in NATAKARJE Ponud W8'ljena RelaK. Kranjska pora 12227 Angleščina Pro9ramiza otroke od H 'a|ešole do 6. razreda tel. 622-942, Kon. ZAHVALA •m Ob tragični smrti dragega moža, očeta, dedka, brata in strica FRANCA SLUGE roj. 1928 cerkovnika i/ Kokre se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za i/rečena sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala Re/ma novim. Lahovim in l.esjakoviin za pomoč ob nesreči. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem kolektiva Sava in (olorja za podarjeno cvetje in denarno pomoč, ter Subičevim, ki so n.mi stali ob sit.ini v teh težkih trenutkih Lepa hvala g. župniku /a lep pogrebni obred, ključarjem, pevcem, govorniku za poslovilne besede, KO, ZZII in praporšča kom. Vsem še enkrat iskrena hvala Žalujoči: Žena Marija, sinova Jane/ in Iranci / družinama ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni in tragični izgubi našega ljubljenega in nepozabnega sina, brata in nečaka ALOJZA ŠPENDOVA vojaka JLA na Kosovu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom za vso pomoč in izrečena sožalja, poklonjeno cvetje, dobravskim fantom za nočno stražo in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu Lojzetu Peterletu in gospodu Janezu Janši za ustno izrečeni sožalji; gospe Ani Uibanija za pretresljivo prebrano zadnje vojakovo pismo domačim, ki je prispelo na dan pogreba; gospodu Miru Albininiju za globoke besede slovesa; gasilcem za poslovilni govor in zadnji pozdrav; gospodu župniku Martinu Kočevarju za tolažilne besede v težkih trenutkih in ostalim duhovnikom za izredno lepo opravljen pogrebni obred; pevskemu zboru »Stane Žagar« iz Krope za občuteno zapete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJEGOVI Sp. Dobrava, 20. avj-usta 1990 Hrušica, 23. avgusta - Štiri leta je minilo, odkar so začeli graditi karavnaški predor na Hrušici na jugoslovanski strani in v Podrožci na avstrijski strani. V torek so v predoru pripravili manjšo slovesnost, saj so delavci Slovenijaceste tehnika iz Ljubljane zabetonirali zadnji del notranjega oboka. Dela so tako končali v roku, medtem ko na avstrijski strani nekoliko kasnijo in morajo položiti še okoli 400 metrov betona. Do začetka oktobra bodo končali vsa betonska dela. Kmalu se bodo začela inštalaterska dela. Karavanški predor bodo zgradili v predvidenem roku in bo odprt do začetka prihodnje turistične sezone.- Foto: J. Cigler V ponedeljek se začenja vinski sejem Ljubljana bo središče vinskega sveta Ljubljana, 24.avgusta - Letošnji 36. mednarodni vinogradniško - vinarski sejem se bo začel v ponedeljek, 27. avgusta ob 10. uri, ko ga bo odprl predsednik IS Slovenije Lojze Petrle. Sejem bo za obiskovalce odprt do nedelje, 2. septembra. Na letošnjem vinskem sejmu bo sodelovalo 416 razstavljalcev, od tega 191 iz Jugoslavije, 48 iz Švice, 46 iz Avstrije, 45 iz Italije, 33 iz ZDA in še sedemnajstih iz drugih držav. Na sejmu bodo predstavljeni vinogradniški stroji in naprave za proizvodnjo in embalažo pijač, gostinsko opremo in repromaterijale. Poleg tega pripravljajo številna posvetovanja, predavanja, okrogle mize in tiskovne konference, obiskovalce pa bodo o dogajanju na sejmu obveščali posebni bilteni. Vsak dan dvakrat bo v hali A vodena degustacija izbranih slovenskih vin za obiskovalce, v Jurčku pa se bodo predstavljali zasebni proizvajalci vin. V hali D bo degustacija izbranih vin iz letošnjega ocenjevanja po državah. Sejem bo za obiskovalce odprt od 10. do 19. ure. Zabavni program pa bo organiziran do 24. ure. Obiskovalci bodo morali za vstopnico do 19. ure odšteti 50 dinarjev, za večerno pa 30 dinarjev Cena vodene degust.acije v hali A (dvanajst pokušin in vstopnica) bo 450 dinarjev, cena degustacije v hali D (3 pokušine) pa bo 100 dinarjev. V času vinskega sejma bo zaživela cela Ljubljana, predvsem v starem mestnem jedru pa bodo vsak dan pripravljali kulturne prire-diive posvečene širjenju vinske kulture. • V. Stanovnik Žebljarski dan v Kropi Kropa, 23. avgusta - Turistično društvo Kropa pripravlja to soboto, 25. avgusta žebljarski dan. Prireditev se bo začela ob 14. uri s tekmovanjem zeblarjev, ob 16. uri bodo pripravili ogled filma kroparski kovači in koledniki. ob 18. uri pa bo koncert MPZ Stane Žagar i/ Krope. Družabni večer se bo začel ob 19. uri, povezovalec vsega programa pa bo Sašo Hribar. Ob prireditvi si lahko ogledate tudi slovensko peč, vigenjc vice, kovaški muzej in razstavo umetno kovanih izdelkov • V. S. Jutri lovsko kinološko srečanje Ribno, 24. avgusta - Lovsko kinološko društvo Gorenjske spet prireja tradicionalno srečanje ljubiteljev lova in lovske kinologije v Rihncm pri Bledu. Letošnje bo jutri, 25. avgusta. / začetkom oh 13. uri, ko bodo odprli razstavo lovskih trofej in priredili sprejem. Prireditev vsako leto popestri tudi nastop praporščakov iz lovskih družin, zadnja leta pa tudi melodije Gorenjskih lovskih rogistov in pesmi Škofjeloškega lovskega pevskega zbora. Popoldne bo minilo v prikazovanju sledenja in nastopih mladih in na novo šolanih lovskih psov, zatem pa bo družabno srečanje. Kranj, avgusta - Ker se ljubim Slovencem ne zdijo nič nenavadnega razni duty free shopi, biffeji in snack bari, kjer prodajajo tonic watter, hot dog, coca colo in McDonald's fast food, se bomo tudi v Kranju naglo privadili na kiosk za Globusom, ki nosi ime I asi food. Za tiste, ki ne vedo: gre za hitro hrano. - Foto: Jure Cigler BIVŠA BINClNSKAČHPAtKA NA PHIMSKOVtM NUDI V MALEM VELIKO SVETOVANJE FINANČNE AGENCIJSKE Fn druge storitve GLOBAL Global K: .nii d o o 64000 Kram. C |LA 4 let (064) 21 J20 fax (064 ) 28167 Takole so si v sredo pozno popoldne pred planinskim domom na Goropekah v Poljanski dolini le lahko oddahnili in se po celodnevnem postu okrepčali vzgojitelji, učitelji in profesorji italijanskih šol s slovenskim učnim jezikom, ki so ta teden v okviru vsakoletnega poletnega seminarja na obisku na Gorenjskem. Precejšenji del svojih strokovnih srečanj vedno posvetijo spoznavanju pokrajine, kjer bivajo, zato so en dan posvetili obisku Škofje Ix>ke in Poljanske doline. Ko smo jih obiskali v Z.ireh, kjer su ravno spremljali na stop mladih učencev žirovske čipkarske šole, so bili prešerno razpoloženi in polni hvale tako na račun programa srečanja, kot tudi lepote pokrajine in lepega vremena. Reportažo in anketo z udeleženci pripravljamo /a torkovo številko. Gostje iz /amejstva bodo svoje bivanje na Brdu pri Kranju zaključili v soboto. I. .1. TURISTIČNO ZAVAROVANJE Do odhoda je še pet minut Če doma niste pozabili nič od tega. potom imate s seboj vse za mirno potovanje in lagodne počitnice. 1. Potni list in osebna izkaznica 2. Vozovnice 3. Denar in denarnica 4. Zelena karta 5. Zobna srtui/(i /urni ttrnlntee IriL^lur. stojnic