AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 204.
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, AUG UST. 30th, 1930.
LETO XXXII, —VOL. XXXII.
Republikanci se sramujejo svoje vlade. Pozabili so na prosperiteto
Washington, 29. avgusta. Narodni odbor republikanske stranke je včeraj naredil svoj program za bodočo volivno kampanjo. Program se sicer lepo bere in čuje, toda v programu ni nikjer ničesar omenjenega o pro-speriteti, ki je bila glavno geslo republikanske stranke v letu 1928, ko je kandidiral Hoover za predsednika, in se je delavstvu obljubovalo, da ako želi imeti dobre čase, polno skledo jedi in prosperiteto, tedaj naj voli za predsednika Hooverja. Dočim je bilo v letu 1928, ko je bil Coolidge na krmilu vlade, še nekaj dela in zaslužka, je kmalu potem, ko je prišel Hoover na krmilo, prosperiteta zginila in se skrila tako, da je danes niti republikanci z lučjo pri belem dnevu, ne morejo najti. Zato pa je glavni odbor republikanske stranke skrbno se izognil imenovati v svojem programu prosperiteto, ker bi to sicer republikanski stranki silno škodovalo. Tudi tarifa ne bodo omenjali, ker je proti tej republikanski colninski postavi nastal silen odpor v vsej deželi.
-o-
Lep družabni večer v počast g. John Germa
Pretekli četrtek zvečer se je priredil ožji družabni večer v počast prvemu podpredsedniku K. S. K. J., in voditelju zadnje konvencije, Mr. John Germu iz Pueblo, Colo. Na domu urednika "Ameriške Domovine" so se zbrali: Mr. John Germ, Mr. James Debevec, Mr. Anton Gr-dina, Mr. John Zulich, dr. William J. Lausche, g. Svetozar Ba-novec, Miss Mary Udovich. Josephine Lausche-Welf, Miss Freda Lest, Miss Mary Germ, Miss Josephine Klanchar. V prijetni družbi je večer hitro potekel. Dr. Lausche je moj-stersko igral na glasovirju, dočim sta Josephine Lausche-Welf in Miss Mary Udovich drobili svoje najljubše popevke gostu v počast, a g. Banovec je s svojim srebrnim glasom še povečal družabno prireditev, in končno tudi Mr. Germ, kot rojen pevec, se kljub utrujenosti ni mogel zdržati, da ne bi zapel s svojim sonornim glasom. Zgodnje jutranje ure slovesa so pričale o prijetnosti družbe. Mr. Germ je odpotoval v petek proti Pueblo, Colo., in upamo, da je odnesel s seboj lepe spomine na prijazne rojake v Clevelandu.
Glavar demokratske stranke v New Yorku je težko zapleten v škandal
New York, 29. avgusta. Martin J. Healy, okrožni vodja Tammany stranke v New Yorku, je bil od zvezne velike porote obtožen, da ni podal vladi sporočila glede dohodkov, ki jih je imel v letu 1927, in od katerih bi moral plačati dohodninski davek. Healy je jako dobro poznan v demokratičnih krogih mesta New York. Martin Healy je bil obtožen, ker mu-zvezna porota očita, da je dobil v letu 1927 $10,000 od Mrs. Berthe Ewald, soproge sodnika Ewald, ki se nahaja že pod obtožnico, da si je kupil svoj urad. Dočim je bil sodnik Ewald obtožen od državnih oblasti radi grafta, ker je baje plačal Healyu $10,000 podkupnine, da bi Healy izpo-sloval imenovanje Ewalda sodnikom, je pa Healy obtožen, da je dobil $10,000, kar pa ni naznanil kot dohodek, ko je podal svoje poročilo glede dohodninskega davka zveznim oblastem. V isti uri, ko je bil Healy obtožen, je pa. newyorski župan Walker dobil poziv, da pride na sodnijo in se zagovarja glede napada na nekega James Cash, ki toži new-yorskega župana na $250,000 odškodnine. Cash je bil svoje čase maršal mesta New York, župan Walker ga je odslovil radi nepravilnosti v uradu, in ker ga je pri odslovitvi pošteno ožigosal, toži sedaj Cash za $250, 000. Dobil seveda ne bo nič.
Delavec je na nesigurnem prostoru na delavski dan
Velika nesreča
Slovenski mladenič Friderik Škerl, sin poznane in ugledne družine John škerl, 438 E. 157th St. je v četrtek zvečer popravljal avtomobil z bratom Rudolfom. Ker je bila že precej tema, je nekdo prinesel svečo, in to je Povzročilo, da se je vnel gaso-Hn, ki je močno opekel Friderika po rokah tako, da so ga morali odpeljati v bolnico na Five Points, kjer bo moral ostati dalj časa. želimo mu, da bi čimprej dobro okreval.
Tekma balincarjev
Kot že poročano v našem listu se vrši zelo zanimiva tekma balincarjev na igrišču Slov. Del. Doma na Waterloo Rd. Tekma obeta biti zelo zanimiva, ker je to nekaj nenavadnega. Kdor želi tekmovati naj se zglasi pri odboru v pondeljek 1, sept. ob 10. uri dopoldne na igrišču S. D. D. Tam bo dobil vse podrobnosti.
Prijetni spomini prineseni iz domovine
Včeraj se je oglasila v našepi uradu Mrs. Ana Podnar, 5713 Prosser Ave., ki se je te dni vrnila s svojim soprogom iz obiska v stari domovini. Obiskala sta rojstni kraj Sotesko, in ob tej priliki obiskala tudi našega starega prijatelja Mr. Anton Klinca, ustanovitelja slovenskega časopisa v Clevelandu pred 32. leti. Prejeli smo prav lepa darila kot v spomin tega obiska, v obliki dobre smodke, sličico Mr. Klinca, "punčko," pa ne iz cunj, ampak iz lecta, in končno tudi nekaj, česar nismo imeli že 23 let, in čemur je zlasti nasproten republikanski senator McCulloch. Mr. Kline prav lepo pozdravlja vse svoje stare znance in pravi, da če mu bosta zdravje in sreča pripuščala, da obišče prihodnje leto Ameriko. Tako se govori.
Ločena srbska princezinja Suhači v Illinois so zavrgli
Petje, godba, igre, ples, domača zabava, vse vabi članstvo S. D. Zveze v nedeljo na piknik
je poročila ameriškega mehanika
New York, 29. avgusta. Ločena žena srbskega princa Nikolaja, ki je bratranec jugoslovanskega kralja Aleksandra, in ki je bila rojena kot Amerikan-ka z imenom Dorothy Snyder v Brooklynu, N. Y., se je včeraj poročila z mehanikom Bili Caf-; fray, ki dela v neki garaži v Rano, Nevada, in zasluži $40.00 na teden. Dorothy je podedovala po svojem starem očetu premoženje vredno $500,000, ko je leta 1920 poročila dr. George Coch-rana. Nekaj let pozneje se je pustila ločiti od svojega moža, nakar se je podala na potovanje, ker se je tedaj njeno premože- j nje pomnožilo na milijone. Na otoku Capri se je snidla z srb-! skim princem Nikolajem, s katerim se je poročila, ker so princu ugajali milijoni Amerikanka. In Dorothy se je zdelo lepo, ako bi postala princezinja. Sprejela je ponudbo za poroko. Toda dvorni zrak Amerikanki nikakor ni ugajal, pa se je kmalu potem razporočila z Nikolajem. Junija meseca je dobila dekret za razporoko v Parizu, nakar se je vrnila v Ameriko, kjer je zagledala svojega Bila, katerega je sedaj poročila.
--:—o--
Nekaj drobnic novic iz naselbine Lorain
Malo hčerko nagajivko so dobili pri družini Mr. in Mrs. J. Lustik, na 33. cesti, čestitamo. — Mrs. Gertrude Virant, (Vi-rantova mama), je bila zadnji teden nevarno zbolela. Zdaj pa, kakor se sliši, se ji zdravje že zboljšuje. želimo, da kmalu lepo ozdravi. — Družina Mr. in Mrs. T. Rovan si bo zgradila novo hišo na Reid Ave. — Skupna veselica ali piknik vseh slo-
Na obisku
V Cleveland je dospel Mr. Matt Leskovec iz Rock Springs, Wyo. Bil je delegat na konvenciji K. S. K. J. Tu je na obisku pri svojih starših in bratu Lovrencu na Shawnee Ave. Ostane tu do torka. Prav dobrodošel v metropoli!
Obiskovalke.
Mrs. Susman iz Little Falls, N.Y., in Mrs. Gachnik iz Forest City, Pa., se te dni mudijo v Clevelandu na obisku pri Mrs. Mary Bajt na Addison Rd. Obe sta bili delegatinji na K. S. K. Jednote konvenciji. Dobrodošli v Clevelandu!
Mladinski izlet.
Carniola Tent št. 1288, Car-niola Hive št. 493, priredita v nedeljo 31. avgusta, prijeten izlet članom mladinskega oddelka na J. Lencl farmo na Rudwick Rd. Starši, pripeljite svoje otroke, se bodo dobro zabavali. —Pismo ima pri nas John Smrekar.
Nobena organizacija v Clevelandu ni tako močna kot je Slovenska Dobrodelna Zveza, ki priredi v nedeljo, 31. avgusta, svoj skupni izlet, za vsa društva,
v Clevelandu in ki so po ostalih naselbinah države Ohio. Izlet se vrši na Goriškove farme, ki se nahajajo na Green Rd. v prijaznem Randallu.
Vse vas vabi na ta izlet, prijazna družba, lepo petje, izvrstna godba, domači in ameriški plesi, izvrstna postrežba, prijazni ljudje, dobra družba, sloga in edinstvo med člani Zveze. Pridite v nedeljo. Ako ste bili sploh kdaj na kakem izletu ,v nedeljo je vaš dan, ko se morate udeležiti, ako ste član ali članica Zveze, ki vas tako prijazno vabi, da se razveselite za nekaj ur.
Dohodki tega izleta so v prvi vrsti namenjeni organizaciji, športu in propagandi naše slovenske mladine. Zveza sama nima od tega nobenega dobička, pač pa pomaga vašim sinovom in hčerkam, da se jih laglje pridobi za organizacijo, da sledijo zdravemu športu, brez katerega ne morete pridobiti mladine. 'Precej je stroškov s tako prireditvijo, toda tudi članov nas je precej, in če vsi skupaj primemo, pa bomo imeli izlet in zabavo, kot je še ni bilo v naselbini 1 ne letos, ne druga leta.
Zveza je zadnje čase čudovito lepo napredovala. In da se ta napredek pokaže v javnosti, da j naredi čim večji vtis, da pokažemo vrste mladih in starih pri tej podporni organizaciji, je na vsak način potrebno, da skupno nastopamo. Nobenega usiljevanja ne bo na izletu. Kar boste po-
Trije dogodki
V nedeljo in pondeljek se vršijo v naselbini trije dogodki, na katere bi zlasti radi obrnili vašo pozornost.
Slovenska Dobrodelna Zveza ima svoj piknik v prid športnega sklada Zveze na Goriškovih farmah na Green Rd. Vsa društva Zveze se udeležijo.
S.ovenski Delavski Doni na Waterloo Rd. priredi lep koncert, domačo zabavo, ples in tekmo v balinanju, in sicer v dnevih 31. avgusta in 1. septembra.
In s I o v e n s ka župnija Marije Vnebovzete na Holmes Ave. bo imela dne 30. in 31. avgusta ter 1. septembra bazar na svojih prostorih. Pridite, da se pobližje seznanite in prispevate po svoji moči k napredku.
trosili, boste naredili iz dobre volje, po svoji previdnosti, pa dobili boste na skupnem izletu znance in prijatelje iz Cleve-landa, okolice ter iz naselbin sirom države Ohio, kjer posluje Slovenska Dobrodelna Zveza.
Nad 60 članov in članic raznih društev je pripravljenih, da vam postrežejo z vsem, kar želite. Na izletu bo v resnici dober prigrizek, v resnici dobra pijača, za otroke najboljši sladoled in pijača, hladna senca, vabljive
mize pod košatimi drevesi, igre na prostem, zabava na vse strani. Počutili se boste kot brat napram bratu, sestra napram sestri. 10,000 nas je pri Zvezi, in Goriškove farme so dovolj obširne, da pridemo vsi tja, tudi če pripelje sleherni član in članice vse svoje otroke tja.
Kmalu se bo zavila narava v jesensko obleko, vreme bo postalo hladno, raje se bomo držali' doma in čitali časopise in knji -1 ge, toda v nedeljo, 31. avgusta, bo na Goriškovih prostorih še; fletno. Koliko se na tem izletu lahko medsebojno pomenimo | glede še večjega napredka, boljše podpore in rasti Slovenske! Dobrodelne Zveze. Le pridite, | vi začetniki tega gibanja, vi člani in članice, ki ste od prvega začetka in pripeljite s seboj vse one, katere ste tekom let nagovorili, da so postali člani. In mladine ne pozabite! Za vse bo prijetno, za vse pripravljena za-! bava in lepa, domača postrežba.
Bratje Kanadčani
Pretekli četrtek so nas ob-! iskali v našem uradu Mr. Frank Kavčič iz Montreala, Kanada, in Mr. Ivan žužek, iz Kirkland j Lake, Ontario. Oba sta se vračala iz konvencije K. S. K. J., ki se je vršila v Waukeganu, in kjer sta prvič kot delegata svojih društev zastopala članstvo! Jednote v Kanadi. Oba Kanad-1 čana sta spremljala Mr. Louis Koželj in Mr. Frank Jarem iz Collinwooda. Ko smo se dobro pogovorili in pokrepčali, smo se poslovili od prijaznih gostov. Da bi le še kaj prišli!
,Q Pismo ima pri nas Frank Pezdir.
venskih društev v Lorainu se je kljub slabih delavskih razmer še precej povoljno obnesla.
Slabi zobje povzročijo
blaznost
Durham, Anglija, 29. avgusta' Dr. C. H. Steadman je na tukaj-šin zdravstveni konferenci naznanil in dokazoval, da je v mnogih slučajih nastala blaznost pri človeku, ki je imel slabe in pokvarjene zobe.
Očetu radi karanja odgriznila uho
Belfast, Irska, 29. avgusta. Ker je oče svojo 19 letno hčerko Konstantino Bonner posvaril, ker je bila preveč divja, je slednja skočila proti njemu in mu odgriznila levo uho.
Eksplozija v garaži
V garaži Lustig Auto Body Co. na 7019 St. Clair Ave., je eksplodiral v petek zvečer tank gasolina. Preko tal garaže so vlekli železen tram, kar je povzročilo kresanje isker, ki so padle v olje v avtomobilu v garaži. Olje se je vnelo, nakar je eksplodiral gasolin. Nesreča je privabila stotine ljudi na lice mesta.
Po 25. letih
Mr. Anton Osovnik nam poroča, da se je podal za en teden v Chicago, kjer biva njegova sestra Mary Knific, katere že celih 25 let ni videl. Bilo je seveda mnogo veselja, ko sta si po tako dolgem času zopet segla v roke.
Na obisk
Mr. in Mrs. škerl, 438 E. 157th St. sta odpotovala danes v Johnstown, Pa., na obisk k svojim prijateljem, želimo jima mnogo zabave na potu!
žensko kandidatinjo za senatorja
Chicago, 29. avgusta. Anti-salconska liga, ki je pri primarnih volitvah zvesto podpirala Mrs. Ruth Hanna McCormick za senatorico, bo sedaj odtegnila tej ženski kandidatinji svojo podporo, ker je izjavila, da ni gotova, ako bo suho glasovala v senatu v slučaju izvolitve, pač pa bo glasovala tako, kakor bo narod v Illinoisu izjavil pri no-vemberskih volitvah. V državi Illinois bodo namreč novembra meseca ljudje glasovali ali so za prohibicijo ali ne. McCormick je izjavila, da če se ljudje izjavijo za prohibicijo, bo tudi ona suho glasovala, ako se pa izjavijo proti njej, bo tudi ona nasprotna. To pa suhačem ni po volji, pa bodo odtegnili svojo podporo McCormickovi in postavili bodo druzega kandidata. -o-
Strašna vročina je zavladala v Afriki
Ben Guerir, Maroko, 28. av-gucta. V puščavski arabski vasi Ben Guerir je zavladala danes silna vročina, in toplomer je ob 11. uri dopoldne registriral 131 stopinj vročine. Pred več tedni je začela vročina naraščati, in je bila spremljena z ostrim vetrom iz puščave, ki je zanesel v vas silno množino pajkov in škorpijonov. Peščeni viharji so povzročili silno gorje in trplenje potnikom v puščavi, in mnogo mož in kamel je našlo svojo smrt. Domačini, ki so bili po-svarjeni pred prihodom viharja, so svoje ovce in drugo živino pravočasno odpeljali v gore, kjer so deloma varni.
Dva ubita, dva ranjena
radi prohibicije
Eugene, Ore., 29. avgusta. Dva uradnika sta bila ubita in dva nevarno obstreljena v bitki med 67 letnim farmarjem Sutherland, pri katerem so iskali žganje. Stari farmar se je skril v klet svoje hiše in streljal na vse, i ki so se hoteli približati. Prohi-bicijski agenti so prej nevarno ranili sina starega farmarja, ki jso ga dobili pri prodaji opojne i pijače.
Žena strelja, ker mož kuha žganje
Port Orchard, Wash., 29. av-; gusta. 36 letna Mrs. Christian-json je danes streljala na svojega moža in ga ubila, kot tudi ! farmarskega pomočnika, ker sta kuhala žganje, dasi je žena ponovno povdarjala, da je nasprotna temu. Mož je bil star G3 let. žensko so zaprli in obdolžili dvojnega umora.
Soproga dr. Plešeta umrla v Brooklynu
Iz Brooklyna, N. Y., se nam poroča, da je tam 25. avgusta umrla Mrs. Frances Plese, soproga slovenskega zobozdravnika dr. M. J. Plese. Pokopali so jo v četrtek, 28. avgusta. Naše iskrene sožalje!
Sv. maša zadušnica
V	pondeljek ob 8. uri zjutraj se bo brala sv. maša v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. za spomin obletnice pokojnega Albert Satkoviča. Sorod-| niki in prijatelji so prošeni, da se iste udeležijo.
Banke zaprte
V	pondeljek, 1. septembra, je praznik — Delavski dan. Vse banke bodo ta dan zaprte, kot tudi vsi javni uradi in sodni je.

U
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 oente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 204. Sat. Aug. 30th, 1930
DELAVSKI DAN
Ali ni pravilno in pošteno, da je en dan v letu odločen in posvečen onemu, ki vzdržuje vse druge, ki dela dnevno za zaslužek, ki ustvarja vse, kar potrebujemo, da si poma gamo naprej v življenju ? To je Delavski dan, kot ga praznu jemo v Zedinjenih državah vsak prvi pondeljek v mesecu septembru.
Delavski dan je namenjen delavcu, delavskim organi zacijam, da opominja ljudi, da je tu delavec, ki zasluži spo štovanje in polno priznanje. Praznujemo dan kinčanj grobov, praznujemo zahvalni dan, praznujemo dan ameri ške neodvisnosti, toda predvsem praznujemo tudi "Delav ski dan."
Delavski dan je praznovan po vseh Zedinjenih drža vah. Industrija, trgovina in obrt ta dan počivajo v počas delu, v počast delavcu, ki je tu, da ustvarja, kar je potrebno za naše življenje.
Delavski dan so povzročile razne delavske organizacije v Ameriki, ki so se najprvo organizirale, in potom svoje or ganizacije dosegle, da se je dalo priznanje delavstvu in delu Dočim ostalih ameriških praznikov ne praznujejo po vse državah Unije, pa je Delavski dan splošno upoštevan vse povsod, kjerkoli vihra ameriška zastava.
Nekateri praznujejo tudi 1. maj kot delavski dan, ko delavski praznik. Toda je mednaroden dan, ki je zlasti pri ljubljen pri socialistih. V Ameriki je praznovanje 1. maja upeljano samo pri socialistih. Ameriške delavske vrste ne praznujejo dan 1. maja kot svoj dan. Večinoma ga praznu jejo le tujezemci.
In dočim je vsako leto dan 1. maja povod neštevilnim spopadom na ulicah med policijo, vojaštvom in demon stranti, dočim je na dan 1. maja nešteto delavcev ubitih, ranjenih in aretiranih, se pa delavski dan, prvi pondeljek v septembru, v Ameriki mirno in dostojno praznuje.
Žal pa, da tudi v Ameriki letos delavski dan ne bo tako praznovan kot bi bilo želeti in kot bi moralo biti. Na delav ski dan se navadno počiva in proslavlja, toda letošnje leto je pod administracijo predsednika Hooverja prineslo že toliko "delavskih dni počitka," da bi bil vsakdo vesel, ako bi mogel na delavski dan v resnici delati.
Industrijske in gospodarske krize se pojavljajo vsako določeno število let, in trajajo več mesecev. Toda sedanja kriza traja že skoro dobro leto, in ni še na vidiku, ali se bo nehala, oziroma kako dolgo se bo nadaljevala. Res je, da je še milijone delavcev in uslužbencev zaposljenih, toda jih je tudi več milijonov, ki niso delali že mesece, ki niso dobili centa zaslužka za sebe in za svoje družine.
Vseeno, na delavski dan bi morali zlasti premišljevati o delavski organizaciji, o načinu in sredstvih, kako bi napredovali in kako bi skupno delovali, da bi odpravili enake delavske krize, skozi katero potujemo danes. V tem zname nju praznujte letos delavski dan. Sklenite, da boste med seboj edini, da se organizriate in da končno povzročite z edinostjo in slogo, da se odpravijo krize kot je današnja. Močno sklenjene delavske vrste, ki se tudi zavedajo svoje politične moči, ki volijo, kadar pridejo volitve, bi lahko mnogo pripomogle, da se gospodarsko in industrijsko stanje v Zedinjenih državah postavi na bolj trdno in zdravo oodlago.
Cleveland, O.—Pri pevskemu (nika, katerega vsakokrat sam
imenuje. Ne vem, ali so kolesa pri njegovem avtomobilu res ta ko slaba, da jih mora vedno pumpat, ali kaj? Zadnjič mu je moral pumpat Blatnik, ki je gonil pumpo na vse pretege; samo toliko časa si je oddahnil da je lahko hitro enega stisnil.
Dekleta so bila pripravila dober prigrizek, ker se težko pije, ako nima človek zraven kaj za pod zobe. Pri vsej tej zabavi je bilo, seveda, tudi lepo ubrano petje, kakor se spodobi pri vaji. Trenirani smo sedaj za vse in nobenemu se ni treba bati, da bi dobil žulje na žnab ljih od glaža in pesem bo krepko tekla iz naših grl. še ena skušnja je potrebna za naš vrtni koncert, to bomo naredili pa
društvu Zvon smo že imeli sicer par sestankov, katere smo imenovali pevske vaje. Uradno se je pevska vaja pričela šele zadnjo sredo. Točno smo bili na mestu. Bil je že namreč skrajni čas, da denemo svoja grla v red po tri mešečnih počitnicah in zatcj smo odprli uradno pevsko vajo. Pripravili smo se za nedeljo, ko se vrši piknik SDZ, da jih en par za-krožimo, ako nas bo hotel kdo poslušati.
Nato pa imamo svoj vrtni koncert, tudi pri Gorišku v Ran-dall-u. To so torej razlogi, da so vaje res potrebne, da znamo peti in piti, sicer pride zabava preveč sudoparna. Na naš vrtni koncert z dne 7. septembra
ne vabimo nobenega; mi znamo |v nedeljo pri Gorišku v Randall zabavo sami ustvariti. Tudi ako O-bi bil kdo tako predrzen, da bi prišel, se bo moral registrirati, kakor ob' času volitev pri mojstru pipe, Majku Plutu.
Da je ta oseba precej postavna in tako prilična pri poslu za točenje kozarcev, se je izkazal pri naši uradni pevski vaji. Ponavadi rabi samo enega pomoč-
Ker se je bila vaja; zadnjo nedeljo precej potegnila, si štejem v dolžnost, da se prav lepo zahvalim v imenu moje soproge za prijazen večer. Kot pevovodja sem vzdržal toliko časa, da sem prišel domov oh času, ko ni bila ura še nič, to je: še ena ni bila. Kdo je pre-
vzel moje mesto pri pevski vaji, mi ni znano. Rekli so mi, da se jim ne mudi domov, saj tako vsi štapajo, sodček pa tudi ni hotel odpovedati svoji dolžnosti. Tistih čudnih zdravil, Jd jih je Žagar nosil okoli, pa tudi ni bilo konca. Zato vem, da je bila to lepa zabava. Mislim, da bo sedaj tudi Jaka postal aktiven član, ako bomo imeli od sedaj naprej slične pevske vaje, kot je bila zadnjo sredo.
P. Kogoj.
Cleveland, O. — Prosim vas, da bi mi dovolili nekoliko prostora; v priljubljenem listu Ameriški Domovini, da bom jaz nekoliko opisala presenečenje, katerega so mi pripravile moje prijateljice, ko sem dospela nazaj iz stare odmovine. čutim se dolžna, da se vam iz dna srca zahvalim za vso požrtvovalnost, katero ste mi izkazale ter mi priredile surprise party. Drage prijateljice, sprejele ste me res s tako odkritosrčnostjo in prisrčnostjo, da ne morem najti pravih besed, s katerimi bi izrazila to, kar čutim v srcu. Kaj takega nisem pričakovala in sama nisem mogla najti pravih besed, ker sem bila tako iz-nenadena.	' ,
Vsem se pa tem potom zahvalim za tako lep dar. V dno srca sem bila ginjena, ko pri-neso predme krasno sliko moje rojstne vasi Rakek, katero je preslikal Mr. Likar iz male razglednice. Je to izvrstno delo, hvala lepa! Pa to še ni bilo vse.
Bile so polne mize jedi in pija če, katere so pripravile Mrs Mahne, Mrs. Brancel, Mrs. Bre zovar in Mrs. Setnikar, katerim gre posebna zahvala, ker sq se toliko potrudile, da je bilo vse v redu.
Hvala tudi moji družini ki je s takim veseljem pomagala ure diti. Mr. Mahne in Segulin brata so nas pa kratkočasili lepim komadi tako, da se je vse navzkriž vrtelo do ranega ju tra.
Sledeči so bili navzoči: Mrs Brancel, Mr. in Mrs. Mahne, Mr. in Mrs. Bradač, Mr. in Mrs Zobec, Mr. in Mrs. Setnikar, Mrs. Brezovar, Mr. in Mrs Turk, Mr. in Mrs. Kramar Mrs. A. Kromar, Mr. in Mrs. Gabrenja, Mr. in Mrs. Bizjak Mr. in Mrs. Modic, Mr. in Mrs Golob, Mr. in Mrs. jSegulin Mr. in Mrs. Zabukovec, Mr. in Mrs. Lautižar, Mr. in Mrs Martinčič, Mr. in Mrs. Gabren ja, Mr. in Mrs. šega, Miss in Mrs. Vidmar, Mrs. Vesel, Mrs Kramar, Mrs. Oblak, Mrs. Kna felc, Mrs. Kastelc, Mrs. Krajc Mrs. Petrič, Mrs. Glavan, Miss Kanjer, Misses J. E. Glavic Miss Golob, Mr. Turk, Mr. Va lenčič, Mrs. Perpar.
Krepko vam stisnem roko drage prijateljice, in solze hva ležnosti za vse naj bo znak, ka ko silno vas ljubim in globoko spoštujem, še enkrat tisočera hvala vsem skupaj.
Ivana Martinčič, 5919 Prosser Ave
VODE NARAŠČAJO
Ljubljana, 14. avgusta.
Dež pomešan z močnimi nalivi, ni hotel pojenjati niti snoči, niti ponoči in še celo danes zjutraj je močno deževalo. Nad Ljubljansko polje so padle zadnje tri dni ogromne mase pada vin (samo včeraj blizu 70 mm), kar je seveda povzročilo, da sta Sava in Ljubljanica ter vsi njuni bližnji' dotoki znatno narastli.
Ljubljanica je narastla v sredo za 60 cm, danes pa je neprestano naraščala in je dosegla 1.40 m nad normalo. Pri Vevčah je sicer običajno ta tako krotka reka prestopila bregove in se razlila po poljih od papirnice pa do izliva v Savo. Nevarnosti pa ni večje, ker zdi se, da je to le trenuten naval vodnih mas in da bo naraščanje Ljubljanice kmalu pojenjalo.
Tudi Sava je danes naglo in močno naraščala in je dosegla pri Jčžici že 2.50 m nad normalo. Pred mostom pri Sv. Jakobu je Sava celo prestopila bregove in pričela siliti celo na cesto. Kar velja za Ljubljanico, velja tudi za Savo; upati je, da pričneta obe reki že ponoči upadati in se vračati v normalo.
Litija, 14. svgusta. Vsled zadnjih nalivov in neprestanega dežja je struga Save nenadno narastla. Vodomer kaže trenutno 2.80 m. Ni še sicer dosegel one katastrofalne višine kot izza povodnji 1. 1923., obstoja pa zelo velika nevarnost, da pride zopet do katastrofe, če ne bo nehalo dežvati. Litijski most, ki se trese kot trepetlika, če le vozi kak težji voz čezenj, bi skoro gotovo take povodnji kot 1. 1923. ne prenesel več, ker je v temeljih, to je v pilotih, ki so bili lansko leto izmenjani, slabši kot prej. To so še stari piloti, ki so bili globoko savski prod zabiti in nosijo vso težo mostu.
Sicer je pa skrajni čas, da se merodajni faktorji vsaj malo zganejo in v začno misliti na gradnjo novega kamnitega mostu, če nočejo, da bo Litija kar naenkrat imela porušen most. V zadnjih 24 urah je padlo 55 mm ežja. To je v zadnjih letih rekord .
Silno deževje na Štajerskem
Po vsem Dravskem polju od Ormoža do Pragerskega in ob južni železnici od Pragerskega
do Celja je vso noč od srede 13.) na četrtek (14.) močno deževalo. Drava je močno na-
jetno je, da bo Savinja odtok Save ovirala in bo poplavi j en je krajev ob Savi od Zaloga vzod no naprej delj časa trpelo. Ob železnici Ormož—Ptuj je stala danes zjutraj voda na več kra jih tik železnice.
Ker je ravno na mnogih on-dotnih krajih košnja otave, je škoda znatna. Vidijo se nekje kopice moleče iz vode, drugje plava sveže pokošena trava kar po vodi.
Povoden j tudi silno škoduje poljskim kulturam vzhodno oc Ptuja, ki so od nenavadno veli ke toče, ki je jih zadela v četrtek 8. t. m. ob 6 zvečer, vse raz bite. Trpi pa tudi močno grozdje v vinogradih, ki jih je za dela ista toča v Ljutomer ju in na Pohorju.
Maribor, 14. avgusta
Radi velikih nalivov v posled njih dneh naraščajo potoki > vsej okolici; Pesnica je na nekaterih mestih prestopila bregove, ravnotako tudi Dravinja, ki je odplavila velike množine sena s travnikov. Tudi je v sredo zvečer v nekaterih krajih povzročila toča precejšnjo škodo.
Radi deževja so se jele raz Meljskega hriba krušiti velike mase kamenja, ki so zgrmele preko ceste, tako da se je moral včeraj na šentpeterski progi av tobusni promet ustaviti. Kaznjenci so bili včeraj ves dan zaposleni pri odstranjevanju kamenja. Upati je, da bo danes možno vzpostaviti redni avtobusni in tudi siceršnji promet na šentpeterski cesti.
Celje, 14. avgusta.
Zgodaj je prošlo sredo nastopila noč. Temni oblaki so pre-pregli ves nebesni svod in ljudje so se bali najhujšega. Vsa Savinjska dolina živi itak že v mrzličnem razpoloženju, ki ga ustvarja obiranje in spravljen-je hmelja. Vremenska nezgoda bi mogla naravnost katastrofalno vplivati na celo dolino. Pa je začelo proti noči deževati. Že podnevi se je nekajkrati vsulo iz nebesnih zatvornic, da joj. V noči pa je lilo, kakor ljudje tega že dolgo ne pomnijo. Ponovno so bile mestne ulice vse v> vodi. Dežnik ti ni pomagal nič. Po par korakih si bil moker kot miš. Vmes je parkrat krepko zablisnilo, vendar o udarih strele ni bilo čuti. Strašen naliv je trajal nekaj ur. Koliko ogromno vode je preko noči padlo, se
raatla, istotako Savinja. Ver- je videlo še le zjutraj na Savinji
in pritokih. Vse vodovje je deloma izstopilo in preplavilo polja in travnike.
Od 1. 1927. dalje vsaj spodnji del doline ne pomni takega vodnega navala. Mnogo je trpela otava. Kjer je bila že pokošena, je je mnogo odneslo, drugje jo je zablatilo do neporabnosti. Silno škodo je voda povzročila
ljišča vsled poplave naravnost nedostopna. Močno so trpele razne vodne naprave in prehodi Poročajo nam, da je narasla Hudinja odnesla most pri papir ni tovarni v Višnji vasi pri Voj niku in pri žagi g. Canka v ško fji vasi. Hudinja je dalje pre trgala brv v trgu Vojniku, moč-
hmeljarjem. Ne le da more I no omajala pa tudi brv pri Voj-prevelika vlaga zadnje dni še niškem pokopališču. Ljudje se
boje nadaljnih nalivov, s kate rimi preti še vedno temno pre-
občutno škodovati kvaliteti pridelka, je močno ovirano tudi obiranje. Saj so nekatera hme- preženo obnebje.
SKALOVJE0 RUŠI HIŠE
Jesenice, 14. avgusta.
"Slovenec" je že poročal, da grozi Murovi nad Jesenicami katastrofa, da se prevali v dolino velikanska skala. Preje kot je kdo mislil, se je to izvršilo. Danes nekoliko po pol 12 dopoldne so očividci, ki so stali na državni cesti videli,.da se smrečje in drevje nagiblje proti dnu. Kmalu nato pa se je že odtrgalo. Drvelo je v vznožje kot velikanski plaz kamenja, prsti, drevja, med vsem pa velikanska skala, ki je zdrknila navzdol, ter priletela ravno na hišo Petra Kle-menca, po domače Reklija. Očividci pripovedujejo, da: je za-hreščalo, nato pa vso hišo za-greblo v oblak prahu.
Ko se je dim polegel, ni bilo hiše več. Vse je ležalo na tleh. Tam kjer je prej stala hiša, je bila sedaj velikanska skala. To pa še ni bilo zadosti. Tudi sosedne hiše so dobile razpoke, že v zadnjih popoldanskih urah se je pokazalo, da bo tudi Novakovo hišo, po domače Gloria, zadela ista usoda kot Rekljivo.
Okoli treh se je ves spodnji del Novakove hiše zrušil v prah. Gotovo je, da se bo tudi drugi
konec porušil, ker je itak že ves v razpokah.
Na drugi strani Reki j eve hiše je Zimovčeva. Tudi ta ima grozne razpoke in zapičila se je vanjo velika skala, tako da so tudi tej hiši ure štete.
Sreča v vsej veliki nesreči je da so ljudje pravočasno opazi li nevarnost ter v nedeljo in po nedelj ek izpraznili vse hiše, da jih plazovje ne zasuje. Nepr stano se vali iz hribov kamenje in prst, ki je razmočena posebno od deževja v sredo, ko je ves dan lilo. Hiša g. Klinarja, brata stolnega župnika v Ljubljani, si cer ni še v neposredni nevar nosti, vendar pa lahko vsak plaz tudi tu povzroči nesrečo. Ogro žen je tudi daljnovod deželne elektrarne, ki vodi samo par me trov proč od kraja nesreče.
Vse popoldne se vijejo proce sije Jeseničanov, ki si hodijo na lice mesta ogledovat strašno razdejanje. Občinski svet je pozval g. dr. Hinterlechnerja, da si ogleda prizadeto ozemlje. Baš danes v četrtek je prišel ter vi del ogroženi kraj pred katastrofo ter bil ravno priča, ko se je hrib posul.
SKRIVNOSTI DALJNEGA VZHODA
Ni še tako dolgo tega, ko so našem mlečnem siru (ki ga vse-
veljali narodi Daljnega Vzhoda
kot svet zase, belemu človeku docela tuj, pol smešen in otroki, pol grozljiv, na vsak način pa svet, v primeri z njim, manj vreden. Danes stoje stvari že čisto drugače; vzhodni narodi se z neverjetno brzino preraja-jo v ozračje zapadne kulture, ki se spričo modernih prometnih sredstev kot veletok zliva v prejšne daljne pokrajine azij ske celine. Hiteti moramo, da se otresemo napačnih nazorov zlasti o 500-milijonskem kitaj skem narodu. Nemški profesor dr. R. Wilhelm, ravnatelj ki tajskega zavoda v Frankfurtu piše med drugim:
V javnosti so razširjeni Kitajcih razni predsodki in bajke, ki že davno nimajo več no bene podlage. Tako se človek ki hodi po šanghajskih cestah, čudi, ko išče kitajskih kit, pa nikjer nobene ne opazi. Kite so na Kitajskem popolnoma izginile, izvzemši morda kakega kmetiča kje na deželi. Prav tako ne najdemo več mlade Kitajke, ki bi imela okrnjene noge. Nasprotno se vidijo le elegantne, vitke postave s krat-rim lasmi in oblečene tako zelo podobno kakor Evropejke, da sedaj že kitajska noša vpliva na evropsko modo.
In kitajska kuhinja! Preje-i smo vabilo na kitajski obed, Marsikakemu novincu lezejo mravljinci, ko se spomni, da bo moral jesti podgane, gliste in gnila jajca in kot posebno slaščico pasjo pečenko. Toda o vsem tem ni videti na obedu ničesar. Nasprotno—kitajska kuhinja spada med najizbra-nejše, kar jih poznamo. Kvečjemu Pariz in Dunaj bi mogla z njo tekmovati. In Pariz je že sprejel na svoj jedilni list razne kitajske jedi, kakor n. pr. astavičja gnezda, ki niso iz ilovice, marveč iz morskih ze-išč in so izredno dragocena in dobra jed. Podgane in gliste jedo na kitajskem prav tako malo kakor v Evropi in kar se imenuje gnila jajca, ni nič drugega nego jajca, v katerih se je izvršil enak razvoj kakor v
kakor Kitajci prav tako mrze kakor Evropejci njihova "gni Ia" jajca). Dejansko spada kitajska pojedina za razvajenega poznavalca izbranih jedi mec najodličnejše užitke. Neki ki tajski pregovor pravi: "Evrop ske jedi so za želodec, japonske za oko, kitajske pa za usta" (okus). Po tem se lahko sodi kake dobrote nas čakajo za ki tajsko mizo, kjer nam postre žejo s 30—40 jedrni in vročim riževim vinom. Vse te jedi seveda samo pokusimo, nakar šele pride pravi rižev obed zelenjavnimi in mesnimi dodatki.
Vendar opazimo razna na sprotja med kitajskimi in evropskimi običaji: v Evropi se je sadje po obedu, na Kitajskm pred obedom. Takih popolnih nasprotij je v vsakdanjem življenju še več; na Kitajskem je častno mesto na levi, ne na, de sni; na zemljevidih je jug zgo raj in sever spodaj, magnetna igla kaže proti jugu; ob žalovanju se nosi bela namesto črna obleka. Knjige se začenjajo od zgoraj navzdol, začenši na desni strani, vsled česar vise tudi napisane deske na trgovinah od zgoraj navzdol (ta na čin se vedno bolj uveljavlja tu di pri nas).
Kar pa človek prav posebno opazi na Kitajskem, je to, da najdemo med množicami velikih mest kljub vsej nesnagi in revščini neko vedrost in uljud-nost v občevanju—tudi med čisto navadnimi ljudmi. Celo v najgostejši gneči se vsak klop-čič razvolja čisto sam od sebe. Ljudje imajo nekoliko potr-pljenja in nekoliko obzira in vse gre gladko. Razjarjenost in psovanje veljata kot neomi-canost. In neomikan noče biti nihče; kdor pride na glas ne-omikanca, izgubi "obraz" (čast, ugled). Seveda je prinesla evropska naglica s seboj tudi marsikak evropski običaj, n. pr. prometno policijo na križiščih. Tudi je prejšna zaupljiva kitajska prijaznost nasproti tujcem v zadnjih social-(Dalje na 4. strani.)
Če verjamete, al' pa ne...
Sv. pismo pravi: še malo, in me ne boste videli; še malo in me boste zopet videli. Prav in pošteno! Zdaj pa jaz rečem: Še malo, in me boste še videli in še malo, pa me ne boste dolgo videli in boste imeli gmah in oddih pred to salaminsko kolono. Prav vam je, in meni! Ali pa ne, kakor se vzame!
Res je pa in zagvišno, da boste morali še štirikrat potrpeti s to kolono, potem bo pa za nekaj tednov zapik. Vem, da že komaj čakate in jaz tudi. Pa zakaj in kako? Pa kaj mislite, da sem tako neumen, da bom mirno gledal in doma za pečjo sedel, ko se drugi rojaki (in rojakinje) zalivajo s tisto pijačo po Kanadi? Kakopak in zakaj? In sem dobil iz Kanade, datirano in s poštnim pečatom potrjeno vabilo, da naj se po-žurim in hitro pridem v Kanado, če nočem, da bodo Ameri-kanci vse požrli. Saj niso kobilice! Ustrašil sem se pa le in kako! In sem pisal v Kanado, naj zaprejo takoj vse oštarije in počakajo, da pridem jaz tje, Krajcpataljon i n krucitirken, pa da bi brez mene spili vso kanadsko pijačo, saj je ne boste in je ne boste. Je že za for šur, da grem, prav za prav trije gremo. In vam povem odkrito in naravnost, da nima nobenega pomena hoditi za nami, ker bo Kanada v 24 urah suha, kakor hitro se mi vorengi od-kaši jamo.
Ko bom že v Kanadi, bom spregovoril z vlado par besed radi tistega mostu čez jezero iz Clevelanda v Kanado. Rad bi videl, da bi bil most do prihodnjih volitev gotov, bo pomagalo žejnim in nepotolaženim.
Pišejo iz Kanade, da je tam par medvedov, ki delajo škodo prijaznim Kanadčanom. Treba je napraviti red tam gori. Če bo pijača močna, bom pripeljal enega živega nazaj. Tam je precej razne divjačine: srnjakov in musov, volkove pa da imajo mesto domačih psov. Lepa kontra! No, ja, kadar bom trezen, se bom že kaj spomnil na svoje drage prijatelje. Kadar pridem nazaj, bo že itak ta novi ronal.
A
Tole mi je pa prišel povedat rojak: Umiral je Žid, kar ni nič napačnega in nič nenavadnega. Ko ga je držala smrt za vrat, pokliče bolnik svojo ženo in ji naroči: "Ljuba Sara! Po gobe bom šel, Mojzes me kliče, da jo mahneva čez Rdeče morje k očetu Abrahamu. Pa naj bo. Ampak eno te prosim, ljuba in prava moja žena, kadar umrjem, pokopi j i me na katoliškem pokopališču !"
"Joj in prejoj! Kaj si znorel Izak in se ti meša? Naša vera nam vendar prepoveduje, da bi se Žide pokopavalo na katoliškem pokopališču!"
Brani, ali nebrani; prosim te, ustreži mi. Ti bom povedal zakaj. Saj veš, da sem v svojem življenju mnogo ljudi ogoljufal in sicer toliko, da ne vem imena vseh in sem pozabil za toliko sem jih okuzmal. Ampak sem jih in pošteno sem jih. Iz tega vzroka te prosim, da me pokoplješ na katoliškem pokopališču, ker tam ne bo prišel hudič pome, kar bi sicer napravil, če me pokoplješ na našem pokopališču!"
A
Lovec gre z lova in se domov grede ustavi • v restavrantu. mel je seboj psa, ki se vleže pod sosedovo mizo, kjer je sedel neki gospod. Ni trajalo dolgo, pa se oglasi gospod, kateremu je ležal pri nogah pes in reče: "Pokličite vendar psa proč; že ču-im, kako mi lezejo bolhe po nogah."
Lovec takoj pokliče psa: "Karo, pojdi sem, ta gospod ima bolhe."

A. M. 6:59: 7:00: 8:00: 8 -.30: 9:45: 10:00: 10:45: 11:00: 11:15: 11:30:
12:00: P. M. 12:30: 12:45: 1:00: 1:30: 2:00: 3:00: 3:30: 4 :00: 4:15: 4 :30: 5:00: 6:00:
6:25: 6:30: 7:00:
7:30:
8:00: 8:15: 8:45: 9:15: 9:45: 10:15: 10:30: 11 :05: 11:15:
11:45: A. M. 12:30: 1:00:
A. M.
8:00: 11:10: P. M.
12:30: 1:00: 2:00: 3:00: 3:45:
•4 :00:
5:00: 5:30: 6:01: 6:05:
7:45: 8:00: 9:00: 9 :30: 10:01: 11 :00: 12:00:
Za nedeljo, 31. avgusta WTAM
Sign oil.
Melody Hour (NBC). Balladeers (NBC). Recitalists (NBC). Reveries.
Silverberg Ensemble. Marthin Provensen, basso. Virginia Renter, harpist. Madeline Sirnee, contralto. American Pro-Art String Quartctt« (NBC).
The Pilgrims (NBC).
Spanish Dreams (NBC). The Fusileers (NBC). Metropolitan Echoes (NBC). Colonial Trio with Charles W. Reed. Works of Great Composers (NBC). WTAM String Quartette. Choir Invisible. Echocs of the Orient (NBC). Silver Masked Tenor (NBC). Tea Time Tuses. (NBC) WTAM Concert Orchestra. Organ Processional with Male Quartette.
Baseball Scores. Widlar Program.
Major Bowe's Capitol Family Party (NBC).
Chase and Sanborn Choral Orchestra (NBC).
Twilight Musicale.
Atwater Kent Hour (NBC).
Oriental Nights.
Studebaker Champions (NBC).
Musical Memories (NBC).
Pat Haley.
Tavern Tales.
Natasha Mirowski, pianist.
Austin Wylie from Chippewa Lake
Park.
Midnight Melodies.
Tal Henry's New China Restaurant. Sign off.
WHK
Morning Musicale (CBS). Glider Contests at Air Carnival.
Glider Contests at Air Carnival. Pocahontas Blue Flash Indians. Sunday Afternoon Forum. Cathedral Hour (CBS). Parachute Altitude Jump—Air Car-nvial.
National LaKor Service from Washington.
Fox Fur Trappers (CBS). Navy Sea Hawks—Air Carnival. Raybestos Sport Flashes. Sammy Watkins Willowick Country Club Orchestra. Quiet Harmonies (CBS). Majestic Theatre of the Air (CBS) Mayhew Lake's Band (CBS). Around the Samovar (CBS). Slumber Hour (Orchestra—Soloist). Ed Day's Orchestra. Wille's Lake Shore Garden Orchestra.
WJAY
A. M.
9:00: 9:30: 10:00: 11:00:
P. M.
6:30: 7:30:
Organ Recital. Will-O-Way.
Grand Gas Range Program. Gordon Bennett Balloon Races Clevealnd Air Port.
Wurlitzers Program. Sign off.
at
Za pondeljek 1. septembra WTAM
A. M.
6 :30: 6:31: 7:00: 7:15: 9:05: 9:30: 10:00: 10:30: 11:00: 11:30: P. M. 12:15: 12:40: 1:00: 1 -.30: 1:45: 2:15: 2:30: 2:45:
3	:00: 3:30:
4	:00: 4:30: 4:45: 5:00: 5:15: 6:15: 6:23: 6:25: 6:30: 7:00: 7:30: 8 :00: 8:30: 9:00: 9:15: 9:30:
10:00: 10:15: 10:35: 11:00:
11:80: A. M. 12:15:
1:00:
A. M.
7:30: 8:00: 8:30: 9:46: 10:00: 10:15: P. M. 1:00: 1 :55: 2:00: 5:45: 6:01: 6:14: 6:25: 6:30: 6:36: 6:45:
6	:59:
7	:00: 7 :31: 7:45: 8:00: 8:30:
9:00: 8:31: 10:01 : 10:16: 11 :00: 11 :01 : 11:30:
Sign on. Sun Up.
On the 8:15 (NBC).
WTAM String Trio.
Hits and Bit? (NBC). K
Patty Jean's Chat.
Blue Streaks (NBC).
Sweet and Low Down (NBC).
On Wings of Song (NBC).
Jolly Four.
Gene Carr, baritone.
Noonday Melodies.
Tal Henry's New China Orchestra.
Sheldon and Haley.
Playlet.
Joe and Russ.
Virginia Renter, harpist.
Madeline Sirene, contralto.
The Merymakers (NBC).
Colonial Trio with Chester Zohn.
Lady Next Door (NBC).
Tea Timers (NBC).
Marthin Provensen, basso.
Jack Rose.
Meditation.
Isabelle Razzano, soprano.
Davey Tree Talk.
Baseball Scores.
Spang Baker—Charles Hamp.
Dinner Music—WTAM Orchestra.
A & P Gypsies (NBC).
Wageman Paint Frolic.
General Motors Family Party (NBC).
Four Guardsmen.
Chrysler Program.
Sign of the Shell (NBC).
Phil Spitalny's Orchestra (NBC).
Uncle Abe and David (NBC).
WTAM String Quartette.
Austin Wylie's Chippewa Lake Park
Orchestra.
Midnight Melodies.
Merle Jacobs' Golden Pheasant Or*
chestra.
Sign off.
WHK
Morning Devotions. Something for Everyone (CBS). Blue Monday Gloom Chasers (CBS). Mirrors of Beauty (CBS). Majestic Home (CBS). Features of Air Carnival.
Features of Air Carnival.
Health Talk—Dr. Winfrey.
Features of Air Carnival.
Carl Rupp's Captivators (CBS).
Review Current Events.
Roy J. Crocker—Concert Pianist.
Ravbestos Sport Flashes.
Dr. George S. Blodgett.
Studio Program.	,_„„»
Levitow's Concert Ensemble (CBi>).
Raybestos Radiogram.	.„,,„.
Burbig's Syncopated History (CBS)
U. S. Navy Band (CBS).
Ruhal's Cherry Pickers.
Helen Wyant.
Toscha Seidel and Concert Orchestra (CBS).
Burns Panatala Program (CBS). Grand Opera Miniature (CBS). Bob and Ailolph.
Slumber Hour (Orchestra—Soloist) Rubberneck Man.
Paul Tremaine's Orchestra (CBS). Nocturne (CBS).
WJAY
A. M.
7:00: 8:00: 8:30: 9:00: 9 :45 : 10:00: 11:00:
P. M.
6:00: 6-.S5 :
Morning Melodies. Wurlitzer Program. Mail Man.
lleeza Knutt; Elgin Time. Bobby Nichola. Ruth and Blair.
Gordon Bennett Balloon Raced from Cleveland Air Port.
Merchants and Consumers. Sign off.
Za torek, 2. septembra WTAM
A. M.
6:30:	Sign on.
7:15:	WTAM String Trio.
7:30:	Cheerio (NBC).
8:00:	Morning MelodieB (NBC).
9:00:	Hitu and Bits (NBC).
9:15:	Hcnkle Velvet Klour Program.
9:30:	Musical Interlude.
9:35:	l'atty Jean's Chat.
10:30:	Landers Charm Talks.
10:33:	Pat Haley.
10:45:	Don Douglas, pianist.
11:00:	On Wings of Song (NBC).
11:30:	Warren Wade. P. M.
12:15:	Annabelle Jackson, pianist.
12:40:	Merle Jacobs' Golden Pheasant Orchestra.
1:16:	Noonday Melodies.
1:45:	Playlet.
11111111111111111111111111
Soteščan:
GROB LJUBEZNI
Povest iz vaškega življenja.
TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT
"Prodajali jih bomo," si je izmislil. "Kupčija napreduje."
Ni mu hotel ugovarjati, ker je vedel, da zna spretno lagati. Bilo mu je pač vseeno, ali naj Hostarjevi hrasti rasejo ali trohnijo. Prepričan je bil, da ga je vsiljivec nalašč počakal, in to mu je zadostovalo.
Jernej je nekaj časa molčal, Albin je bil namreč starejši in močnejši, zato ni bilo varno izzivati in izblekniti vse, kar pride na jezik. Ko pa sta zavila iz gozda, tedaj je začel porogljivo: "Pa tako pozno greš iz cerkve. Od kdaj si pobožen, da tako dolgo moliš?"
"V trgovini sem se zamudil," se je opravičil zaradi Minke, da-si bi mu bil najrajši priložil zaušnico. Tako bi mu bil dovolj razločno povedal, kaj ga brigajo njegove poti.
"Seveda, ako ima človek opravila, hitro zaostane," se mu je zlobno namuznil. "Pa tudi med potjo rado kaj pride, kar ga zadržuje. Ta te sreča in drugi dohiti, pa poteče ura, kakor bi mignil."
"Nihče me ni srečal pa tudi ne dohitel," je zamrmral, naveličan gostobesedičenja.
"Hm. Kdo pa je bila tista deklina, s katero si se razgo-varjal?"
"Kakšna deklina?" je zgrabilo Albina. "Videl nisem nobene dekline."
"Čemu tajiš? Mar nista bila skupaj ? Pa še precej časa sta govorila ..."
"Ako si jo videl, čemu vprašuješ? Dekleta iz okolice moraš vendar poznati ..."
"Nikar se ne razburjaj. Meni je pač vseeno, s kom občuješ."
2:15:
2:30: 3:00: 4:00: 4 :30: 4 :45: 5:00: 5:15: 6:15: 6:23: 6 :25: 6:30: 7:00: 7:30: 8:00: 8:30: 9:00: 9:15: 9:45: 10:00:
10:15: 10:30: 10:40: 11:05 :
11:30: A. M. 12:20 1:00:
A. M.
6:30: 7:30: 8:00: 8:30: 8:45: 9:00: 9:15: 9:45:
10:00: 10:15: 10:30: 11 :00: 12:00: P. M. 12:30: 1:00: 1:30: 1 :55 : 2:00: 2:20: 2:30: 3:30: 4 :00: 4 :30: 4 :40: 4 :46: 5:45: 6:01: 6:13: 6:14 : 6:26: 6:29: 6:44: 6:59: 7:00: 7:30: 7 :45 : 8:00: 8:30: 9:00: 9:15: 10:00: 10:17: 10 :181 11:00: 11 :01 : 12:00:
A. M.
7:00: 8:00:
8	:30 : 9:00:
9	:45 : 10:00: 11 :16: 11:30: 11:45 : 12:00: P. M. 12:15:
1:15: 1:30 :
1	:45: 2:00:
2	:45 : 3:15: 3:30:
3	:45 :
4	:00 : 4 :15: 4 :30: 4:45: 5:45: 6:35:
Recital—Charles W. Reed, baritone ;
Earl Rohlf, pianist.
Golden Gems (NBC).
U. S. Navy Band (NBC).
Lady Next Door (NBC).
Tea Timers (NBC).
Vriginia Renter, harpist.
Joe and Russ.
Meditation.
Chester Zohn, tenor.
Davey Tree Talk.
Baseball Scores.
Dinner Music—WTAM Orchestra. Charles W. Hamp, Spang Baker. Widlar Program. Eveready Hour (NBC). Happy Wonder Bakers (NBC). Enna Jettick Song Birds (NBC). Standard Oil Program. R K O Hour.
Vincent Lopez and his Orchestra (NBC).
Uncle Abe and David (NBC). Natasha Mirowski, pianist. WTAM Players.
Joe Smith's Euclid Beach Park Orchestra.
Midnight Melodies.
Tal Henry's Orchestra. Sign off.
WHK
Radio Reveille.
Morning Devotions.
Something for Everyone (CBS).
Burlesque Broadcasters.
U. S. Army Band (CBS).
Croonatune Girl.
Crooning Strings.
Radio HomemakerB—Hean Carroll (CBS).
Moncrief Furnace Program. Beck's Pection (CBS). Julia Hayes.	'
Ethel and Harry.
Manhattan Towers Orchestra (CBS)
Harold Stem's Orchestra (CBS). The Metropolitans (CBS). Dominion Male Quartet (CBS). Health Talk—Dr. Winfrey. Housekeepers Chat. Columbia Ensemble (CBS). Tea Time Topics. Columbia Artist's Recital (CBS). Rhythm Kings (CBS). Dancing by the Sea (CBS). World Book Man. Messenger Boys. The Vagabonds (CBS). Review Current Events. Schedule for the Evening. Piano Rambles—Ken Carr. Raybestos Sport Flashes. Standard Trust Topics. Mr. Quality. Raybestos Radiogram. Blackstone Program (CBS). Kaltenborn Edits the News (CBS) Rahal's Cherry Pickers. Henry and George (CBS). Wrigley Broadcast (CBS). Grabar's Joe and Vi (CBS). Paramount Publix Hour (CBS). Anhauser-Busch Program (CBS). Motorists Almanac of the Air. Slumber Hour (Organ—Soloist). Rubberneck Man. Bedford Glens Orchestra. Sammy Watkins Willowick Country Club Orchestra.
WJAY
Morning Melodies. Wurlitzer Program. Mail Man.
Heeza Knutt; Elgin Time. Jack Hughes. Ruth and Blair. Hawaiian Echoes. Estella Brandt. Rocky Austin. Betty Lohn.
Jazz Pot Pouri.	(
Louis Scina and James Ginnie.*
Mildred Nehampkin.
Texas Joe.
Organ Recital.
Ruth and Ed.
Dave Roberts.
Paul Parks.
Sam and Alf Dottore.
Connie Gates.
Chas. Barnum.
Palermo Trio.
Joe. Fred and Dave.
Griff Morris and Hit Orchestra.
Sign off.
"Nekaj ti je gotovo na tem, sicer bi ne sitnaril ..."
"Mene ne briga, toda Tav-želj bi rentačil ..."
"Pa mu povej, ako se ti smili. Nazadnje mi je vseeno."
"Mislim, da ti ni prišlo iz srca, kar si izrekel. Jaz pa ne bom delal razprtije, dovolj je je že bilo na Cvetežu ..."
"Vidim, da komaj čakaš . . . To si boš oddahnil."
"Prijatelj, slabo me sodiš. Pa nisem tak, kakor meniš."
"Cemu me pa vedno nadleguješ? Čas je, da nehaš."
"Ne vem, zakaj se prav za prav vznemirjaš. Menda zato, ker molčim, kakor sem obljubil—ker nisem raztrobil ..."
Albina je pogorelo, vsa kri mu je šinila v glavo. Že je iztegnil roko, da bi mu jo pri-solil, a si je premislil, ni se maral prenagliti. Zaničljivo ga je pogledal in rekel: "Moral sem te podkupiti. Nesramnik, plačilo si zahteval."
"Storil si mi le malo uslugo. Prej ali slej ti bom moral vr« niti."
"No, to si mislim. Po tleh ne pobiram denarja ..."
"Hvaležen sem ti, ker si mi ustregel. Poplačal sem stare dolgove; celo zmanjkalo mi je— še enkrat toliko bi rabil ..."
"Od mene ne dobiš ničesar, Zaman me nagovarjaš."
"Silil te ne bom, toda če mi posodiš, me boš razveselil. Molčal bom tudi o današnjem sestanku ..."
V Albinu je slišno zahreščalo. Stisnil je pesti ter mu ogorčeno zapretil: "Poberi se izpred mene ter se mi nikdar več ne prikaži!"
Jernej jo je nepričakovano iztaknil. Potuhnil se je kakor kužek, kadar se ustraši in stisne rep med noge. "Saj grem," se je prisiljeno zarežal. "Ampak pomnil boš, kdaj si me odslovil."
"Pojdi," je razjarjen ponovil. "Za vedno sva končala."
"A tak si! Minki se pa hli-niš" mu je očital. "Tavželj ti bo že pomagal in naučil vedenja."
Albin je zaostajal, ni mu več odgovarjal. Jernej pa jo je mahnil po bližnici navzgor proti Cvetežu. "Od danes sem tvoj sovražnik. Še bova obračunala," mu je zapretil, preden je izginil za ovinkom.
II.
Poletne nedelje so na deželi prijetni dnevi oddiha. Ljudje, utrujeni od napornega dela, se odpočijejo v sencah ter obdela-vajo tedenske dogodke. Zberejo se navadno iz cele vasi: starejši in mladina. Moški se navadno menijo o kupčiji, fantje izbirajo dekleta, ki se jim ži-vihno hihitajo, ženske kramljajo o gospodinjstvu, srečni otroci pa se nemoteno igrajo.
Nekateri gospodarji pa si niti ob nedeljah ne privoščijo potrebnega oddiha. Treba je ogledati polje in najti nedo-statke, da izboljšajo pridelke, To pa zahteva trezno razmišljanje in modre preudarke, ki ne pridejo kar tako med delom. Nedelja pa jih privede na mar-sikako pametno misel.
Tudi Tavželj na Cvetežu je obhodil tisto nedeljo vse svoje zemljišče, skrbno ograjeno in z mejniki zaznamovano. Ugotovil je, da je žito na sosedovi njivi lepše kakor njegovo, kar ga je silno razjezilo. Soseda Brinjarja ni mogel namreč trpeti, vse najslabše mu je privoščil. Na vso svojo jezo pa je moral priznati, da mu je pri-roda naklonjena, ker mu deli dobrote z obilno mero. Njega samega pa vedno prikrajša in zapostavi.
Zakaj je prav za prav sovražil Brinjarja, niti sam ni natanko vedel. Sovraštvo je podedoval po očetu, ki se je pletlo med njim in pokojnim Brinjarjem do njegove smrti. Celo na bolniški postelji se ni hotel poravnati. Prav po sebi je vzgojil tudi sina ter mu vcepil v prvi mladosti sovražnost in neodpustljivost. Tik
pred smrtjo je menda naročil sinu: "Tone, z Brinjarjem se ne ukvarjaj. Kadar ga boš videl se spomni, da sem ga jaz ne-odpustljivo sovražil."
(Dalje prihodnjič.) -o-
Odpeljano dekletce je bilo umorjeno
South Bend, Ind., 29. avgusta. Truplo 8 letnega dekletca so našli v neki stranski stezi danes zjutraj. Mrtva je Arberine Maple, katero je neki neznani moški odpeljal, potem ko je dekletu ponudil sladkor. Umor se je pripetil komaj uro prej, predno so truplo našli.
* Štiri osebe so bile ubite od vlaka pri Plattsburgh, N. Y.
MALI OGLASI
Oddajo se
tri sobe, za malo družino, zgo-rej, spredaj. 1090 E. 66th St.
Stanovanje
se odda, tri krasne sobe, vse udobnosti. Istotam se dobi tudi garaža. 5416 Homer Ave. (205)
Razvitje in blagoslovljenje zastave!
Društvo Danica št. 11 S. D. Zveze, razvije in blagoslovi dne 14. septembra v Slovenskem Narodnem Domu lepo društveno zastavo. Pazite na posebno naznanilo.
(Thu. Sat. Tue. Sept. 11.)
Naznanilo
Cenjenim članicam društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ se naznanja, da ne bo društvene seje v pondeljek 1. septembra, ker je praznik, Delavski dan. Vršila se bo 5. septembra, v petek, ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih. Pozdrav!
Mary Hochevar, tajnica.
Stanovanje
5 sob, spodaj, vse moderno, in trgovski prostor, pripraven za grocerijo in mesnico, se da v najem. Taka trgovina je bila tu že 15 let. Odda se vse skupaj ali posamezno. Vprašajte na 6700 Schaefer Ave., Tel. HEnderson 6153. _	_ (205)
Hiša na ogled
Oglejte si novo in moderno hišo na 18515 Keewanne Ave., (zadaj za pošto). Odprta vsaki dan od 9. zjutraj do 10. zvečer. Delo slovenkega stavbenika August Kaušeka.	(x)
čedno stanovanje
obstoječe iz štirih sob, spodaj, se poceni odda. Vpraša se na 6513 Edna Ave.	(204)
Hiša naprodaj
ima 6 sob, za eno družino, moderno vse, furnez, fireplace, blizu 185. ceste. Se zamenja tudi za lot v Nottingham. Za naslov pozvejte v uradu tega lista.
(205)
Se zamenja
hiša 6 sob, v Collinwoodu, za hišo v Linndale ali West Parku.
Hiša 10 sob, za dve družini, blizu Euclid Beach parka, za hišo med St. Clair in Superior. Za podrobnosti se oglasite pri
D. Stakich
15813 Waterloo Rd. Tel. KEnmore 1934.
(Aug. 20. 23. 26. 30.)
GRDINA'S 1 SHOPPE |
Popolna laloga oblak ||| In vm oprtm« sa unlit In družica
Beauty Parlor |
Vodno najModoraoJii ionakl UobnU.
Iz urada dr. Carniola Tent, št. 1288 in Carniola Hive, št. 493, T. M.
Naznanja se vsem članom in članicam imenovanih društev, ki imajo svoje otroke kot člane teh dveh društev, da smo zbrali nedeljo, dne 31. avgusta, za našo mladino in bomo naredili prijazen izlet ali piknik na J. Lencl farmo na Rudwick Rd., južno od Euclid Ave., po Reyburn Rd., 2100 Rudwick Rd. Vabljeni so člani in članice omenjenih društev, da se udeležijo s svojimi otroci tega izleta. Truk odpelje izpred S.N.D. ob 1. uri popoldne. Kdor ima svoj avto, pa naj pride na ta izlet na prostor, kot gorej omenjeno. Pripravljeno bo vse, da se udeležencem da nekaj prigrizka in druzega okrepčila. Za mladino bo pripravljeno nekaj posebnega. Sladoled in drugo bo brezplačno. Vabljeni ste, d^ se pridružite temu izletu. Vas bomo prav lepo pričakovali,
Carniola Tent, 1288 in Carniola Hive, 493,
The Maccabees.
Soba
se odda v najem. Gorkota in kopališče. 1235 Addison Rd.
(205)
Stanovanje
se da v najem, štiri sobe, kopališče, klet in podstrežje. 1001 E. 66th Pl.	(204)
Odda se
stanovanje, šest sob, samo za sebe. Vprašajte na 5427 Homer Ave.	(204)
Perilo
se sprejema na dom. Vprašajte na 1011 E. 76th St. (205)
Soba
se da v najem. Vpraša se na 5604 Bonna Ave.	(204)
V najem
se da šest velikih sob, takoj zra ven kopališča. Rent $25.00 na mesec. Vprašajte na 6220 St. Clair Ave. ali na 3840 St. Clair Ave.	(204)
Tr|«rlM uprta Tlak* iraia pap. skazi aala lata.
6111 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 7112
(M. Thu. 8.)
-jTiTiriififTiiHritiiiiHiifitiiiEamiiiiiinirTiiiiTttitiTiimiiiiitiiiiimtitri! inn iiieii iiiiiiuittFT
Bukovnik
STUDIO
SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
6405 St. Clair Ave. Tel. RAndolph 5013
-->

NAZNANILO
Naša trgovina bo ZAPRTA cel dan v pondeljek 1. septembra in odprta cel dan v sredo 3. septembra in potem vsako sredo skozi celo zimo.
GRDINA HARDWARE
6127 ST. CLAIR AVE.

DR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK aiSl ST. CLAIR AVE. V Kaauaormn poslopju Nad North Amerlc.B baaka Vhod aamo la OS. eaat. Cavarlaao alav.asko. It lat aa St. Clair Ava.
i------- m. i.mjjfr
Vosltičajte
NOVI
1931
MODEL
SCREEN GRID
Lyric
RADIO
z noyo kontrolo glasu
$119
BREZ TUBOV
Kontrola glasu je samo ena izmed novosti na tem 1931 Lyric radiju. Poslušajte in prepričajte se na lastna ušesa o tem novem umotvoru radio umetnosti, predno kupite drugod. Ima sedem tubov, tri screen grid, me-taličen super dynamic speaker; izdelan v krasnem tudor kabinetu, s krasno tapeto. Krite tube, nova kontrola glasu, gramofonski priklopek, naravno čist glas, da se boste čudili. Proti malemu naplačilu, vam ga pripeljemo na dom.
FrankCeme
CREDIT JEWELRY, RADIO AND MUSIC HOUSE
6033 St. Clair Ave.
HEnderson 0465
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE!
Leopold Kushlan
SLOVENSKI ODVETNIK
Čez dan: 513 ULMER BLDG.
Zvečer od 0—8 6411 ST. CLAIR AVE.
soba it. 7. Tel. Rand. 5103
Tel. Cherry 3882
Pozor!
Izdelujem in postavljam vsakovrstne ograje ali fence. Se priporočam rojakom !
Louis špehek
1120 E. 67th St. Tel. ENdicott 0339. (Sat. X)
v nedeljo in pondeljek
ko si še lahko ogledate novo zidano hišo na
Keewanee Ave. (za pošto)
Ne pozabite.
TRI HIŠE NA OGLED
Hišne številke so:
18229 Neff Road 18301 Neff Road 19512 Shawnee Ave.
Oglejte si te novodobne in moderne hiše; prepričajte se, da je resnic a, kar govori na tisoče ljudi, ki je videlo hišo na Keewanee Ave.
August Kaušek
SLOVENSKI STAVBENIK
827 E. 185th St.
Tel. KEnmore 1056-4197
VAŽNO NAZNANILO
Klub slovenskih groceristov in mesarjev v Collinwoodu naznanja cenjenemu občinstvu, da bodo vse GROCERIJE IN MESNICE
ZAPRTE VSAKO SREDO POPOLDNE
skozi celo leto.
To pa edino iz vzroka, da se uslužbencem teh trgovin dovoli in da prilika, da gredo lahko vsaj pol dneva po svojih privatnih poslih. Zahvaljujoč se cenjenemu občinstvu za naklonjenost, smo vam hvaležni, Klub slovenskih groceristov in mesarjev v Collinwoodu.'
Jos. Demshar in Sin
STAVBENIKA 548 E. 123rd St.	EDdy 1693-R.
Bliža se pomlad in čas za gradnjo novih hiš. Mi vam postavimo hišo na lot, samo ako imate lot plačan in vam tudi preskrbimo denar. Priporočamo se tudi za vsako popravilo, naj bo delo veliko ali majhno. Cene so zmerne in točna postrežba.
Pokličite nas: EDdy 1693-R
Izdelujem vsakovrstna CEMENTNA DELA kot: hodnike, driveway, garaže itd., na lahka odplačila. Delo izvrstno, točno in garantirano, ter ste lahko gotovi, da boste popolnoma zadovoljni. Se priporočam
A. MALNAR
1119 Addison Rd.	ENdicott 4371

F. ZAKRAJSEK
Kdor hoče najboljšo postrežbo z zmernimi cenami, naj se obrne na to družbo v slučaju smrti svojega dragega. Vodim pogrebe nad 20 let v naselbini. Odprto noč in dan.
1105 Norwood Rd.
Tel. ENdicott 4735
Podružnica 18321 Edgerton Rd.
KEnmore 2892
V555555UW55555555555555555555555555555555555Z555555555555555555555UQ555555555555555
5353535348485323535353534853020253235323009048232348020000010253484853480202
2353232348232348232323485323232348535348235348532348235353232348234853532348485323232348232353232323
HENRIK SIENKIEWICZ
POTOP
Iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE
"Ej, naj te ne boli glava radi tega. Vsak je sam svoj gospod v naši ljudovladi, samo da ima sabljo v pesti in si zna dobiti tolpo ljudi. Kaj mi morejo storiti? Koga se imam bati?"
"Če se ti, gospod, ne bojiš nikogar, tedaj vedi, da se jaz bojim jeze božje ... in bojim se človeških solz in krivic. Sramote pa nočem z nikomer deliti; dasi sem slaba ženska, mi je morda čast mojega imena več nego marsikomu, ki se prišteva vitezom."
"Za Boga! Ne grozi mi z odpovedjo, _ ker me še ne poznaš ..."
"O verjamem, da te tudi moj ded ni poznal."
Kmitičeve oči so začele si-pati iskre, toda tudi v njej se je razigrala bilevičevska kri.
"Le srdi se, gospod, le škripaj z zobmi!" je nadaljevala pogumno, "jaz se ne bojim, dasi sem sama, ti pa imaš cel prapor razbojnikov pod sabo; moja nedolžnost me brani! . . . Mar misliš, da ne vem, da ste streljali v Lubiču na slike in da se vlačite z dekleti? . . . Gospod, ti me ne poznaš, če misliš, da bom vdano molčala. Zahtevam od tebe poštenosti in tega mi nobena oporoka ne more braniti . . . Nasprotno, volja mojega deda je, da postanem žena samo poštenega moža."
Kmitica je bilo očividno sram teh lubiških dogodkov, zakaj povesil je glavo ter vprašal že z bolj tihim glasom:
"Kdo ti je pravil o tem streljanju?"
"Vsa šlahta v okolici govori o tem."
"Jim že poplačam tem zajcem, izdajicam, za dobroto!'' je odgovoril mračno Kmitic. "Toda to se je zgodilo v pijanosti ... v tovarišiji ... ko se vojaki ne znajo več brzdati. A kar se tiče deklet jaz nisem imel z njimi nič opraviti."
"Vem, da te oni nesramneži, oni razbojniki k vsemu zapeljujejo ..."
"To niso razbojniki, to so moji oficirji ..."
"Jaz pa sem te oficirje zapodila iz svoje hiše."
Olenka je pričakovala izbruha, toda ni se mogla prečuditi, da ni vest, da je zapodila tova-rišet napravila nobenega vtisa na Kmitica, ravno nasprotno, se je, da mu je vrnila dobro voljo.
"Torej si jih zapodila?" je vprašal.
"Da."
"In oni so šli?"
"Da."
"Hvala Bogu, viteški duh tiči v tebi. To mi neznansko ugaja, zakaj nevarna stvar je imeti opravka s takimi ljudmi. Marsikdo je za to že težko plačal. Toda tudi oni znajo čislati Kmitica! . . . Vidiš, odšli so pohlevno, kakor ovčice—vidiš! In čemu? Ker se me boje!"
Tu je gospod Andrej ponosno pogledal Olenko in si začel vr-titi brke; njo pa je do skrajnosti razsrdila ta izprememba njegove volje in ta nepriličen ponos, zato je rekla s povzdig-njenim in odločnim glasom:
"Gospod, moraš si izbirati med menoj in njimi, drugače ni mogoče!"
Kmitic se je delal, da ni zapazil te odločnosti, s katero je govorila Olenka, in ji je odgovoril malomarno, naravnost veselo:
"Čemu naj izbiram, ko imam vendar tebe in nje! Ti lahko delaš v Vodoktah, kar hočeš; a če moji tovariši tu niso napravili nobene krivde in niso povzročili nobene samopašnosti,
čemu naj jih izganjam? Gospodična, ti ne razumeš, kaj se pravi, služiti pod enim praporom in skupno se bojevati . . . Nobeno sorodstvo ne veže tako kakor skupna služba. Vedi tudi, da so mi tisočkrat rešili življenje; ker jih preganja pravica, moram jim še tem bolj nuditi zavetje. Saj so vendar vsi šlahčiči in veljaki razen Zenda, čigar pokolenje je neznano, a takega jezdeca ne najdeš v vsej ljudovladi. In če bi ga slišala, kako zna oponašati zverjad in ptiče, takoj bi se ti prikupil."
Tu se je gospod Andrej zasmejal, kakor da ni bilo mec njima nikdar kake jeze ali ne sporazumljenja, da je kar sklenila roke, videč, kako se umika iz njenih rok ta vihrava na rava. Vse to, kar'mu je go vorila o človeškem mnenju, o potrebi resnobe, o nečasti, se je odbijalo od njega kakor puščica od oklepa. Speča vest tega vojaka ni znala občutiti njenega zgražanja nad vsako krivico, nad vsakim nečastim samopašjem. Kako naj ga gane, kako naj govori ? . . .
"Naj se zgodi božja volja!" je rekla naposled. "Ker se mi odrekaš, gospod, idi torej svojo pot! Bog ostane nad menoj, siroto!"
"Jaz se ti odrekam?" je vprašal Kmitic v največji osuplosti.
"Da! Če ne z besedo, z de janjem; če se ti ne odrekaš meni, pa se jaz tebi . . . Zakaj jaz ne bom žena človeka, ka terega obtežujejo človeške solze in človeška kri, za katerim kažejo prsti, katerega imenujejo izobčenca, razbojnika in imajo za izdajalca!"
"Kakšnega izdajalca ? ... Ne stori, da znorim, ker bi utegnil storiti kaj, kar bi pozneje obžaloval. Naj me strela na mestu ubije, naj me besi danes odneso, če sem izdajalec jaz, ki sem stal domovini ob strani, ko so jo vsi zapustili!"
"Ti ji stojiš ob strani, a počenjaš to, kar sovražnik, ker jo teptaš, ker ubijaš v njej ljudi, ker se ne brigaš ne za božje in človeške postave. Ne! Če bi mi imelo počiti srce, no čem te imeti takega, nočem!"
"Ne govori mi o tem, sicer zbesnim! Angeli božji, rešite me! Če me nočeš zlepa, tedaj te itak vzamem, če bi mi branila vsa ta sodrga po graščinah, če bi bili proti sami Radzivili, da, celo kralj in vsi vragi z rogovi in če bi imel prodati dušo vragu ..."
"Ne kliči hudih duhov, da te ne slišijo!" je zakričala Olenka in stegnila roke predse.
"Kaj hočeš od mene?"
"Bodi pošten! ..."
Umolknila sta oba in nastala je tišina. Slišalo se je samo sopenje gospoda Andreja. Zad-je Olenkine besede so vendar predrle oklep, ki je pokrival njegovo vest. Čutil se je premaganega. Ni vedel, kaj naj ji odgovori, kako naj se brani. Potem je začel hoditi z naglimi koraki po sobi; ona je sedela nepremično. Nad njima je obvisel razpor, jeza in žalost. Postalo jima je težko in to dolgo molčanje se jima je zdelo čimdalje neznosnejše.
"Ostani zdrava!" je rekel Kmitic.
"Pojdi, gospod, in Bog naj te navdahne drugače!" je odgovorila Olenka.
"Pojdem. Grenka je bila tvoja pijača, grenak tvoj kruh! Z žolčem in kisom si me napojila!"
"Mar misliš, da sj me ti napojil s sladkostjo?" je odgovo-
rila z glasom, v katerem so drgetale solze. "Zdrava bodi!" "Zdravstvuj! ..." Kmitic je stopil k durim, a se naglo vrnil, priskočil k njej, jo prijel za obe roki in dejal:
"Za rane božje! Ali hočeš da mrtev padem s konja na poti?"
Tedaj se je Olenka spustila v jok; on pa jo je objel in jo držal v objemu, vso trepetajočo, in ponavljal skozi stisnjene zobe:
"Bij me, kdor v Boga verjame ! Bij, ne žaluj!" Naposled je izpregovoril: "Ne jokaj, Olenka! Za Boga, ne jokaj! Kaj sem zakrivil! Vse storim, kar hočeš. One tam spodim ... V Upiti vse poravnam . . . živel bom drugače, ker te ljubim ... Za Boga! Srce se mi razpoči . . . vse storim, samo ne jokaj ... in ljubi me še ... "
Tako jo je miril in miloval: ona pa se je izjokala in rekla: "Pojdi že, gospod. Bog bo naju umiril. Jaz ne čutim srda, samo bol v srcu ..."
Mesec se je že visoko zato-čil nad bela polja, ko se je vračal gospod Andrej v Lubič. Za njim so dirjali vojaki ter se vlekli kakor kače po široki ce-tsi. Jezdili so črez Volmonto-viče, a po krajši poti, ker so vsa bagna zamrzla; zato je bilo varno potovati po njih . . .
Stražmojster Soroka se je približal gospodu Andreju.
"Gospod ritmojster," je vprašal, "kje naj se nastanimo v Lubiču?"
"Poberi se!" je odgovoril Kmitic.
In jahal je na čelu ter ni z nikomer več govoril. Srce mu je razjedala bol, trenutkoma jeza, predvsem pa jeza na samega sebe. To je bila prva noč v njegovem življenju, ko je delal račun s svojo vestjo in ta račun ga je težil hujše od najtežjega oklepa. Prišel je v te kraje s podkopanihi Ugledom in kaj je storil, da bi ga popravil? Prvi dan je dovolil streljanje in razuzdanost v Lubiču in si 1 gal, da se ni udeleževal; potem je dovoljeval vsak dan. Dalje: vojaki so delali krivico mešča nom, a on je to krivico še dopolnil. Še hujše! Planil je na ponieveško posadko, pobil lju di, pognal oficirje nage na sneg Tožili ga bodo—izgubi pravdo. Obsodijo ga na izgubo imetja, časti in morda še življenja. Vendar si ne bo mo gel kakor nekdaj zbrati četo oborožene sodrge ter se rogati pravici, ker se namerava oženiti, se naseliti v Vodoktah. služiti v redni vojski, ne na lastno roko; tu pa ga najde in doseže pravica. Sicer pa, tudi če bi ušel kazni, je nekaj ostudnega pri tem postopanju, nekaj, kar ni vredno viteza. Samo-pašnost se da morda še popraviti, a spomin na njo ostane v človeških srcih in v lastni vesti in v srcu Olenke . . .
Ko je tako premišljeval, da ga vendar še ni odpahnila od sebe je pri odhodu čital v njenih očeh odpuščanje, se mu je zdela tako dobra kakor nebeški angeli. In zahotelo se mu je vrniti ne jutri, temveč takoj, kakor hitro mogoče, in pasti pred njo na kolena in jo prositi, naj pozabi, ter ji polj ubovati te sladke oči, ki so s solzami orosile danes njegov obraz.
Šlo mu je na jok in čutil je, da ljubi tako zelo to dekle, ka-ior ni še nobenega ljubil v življenju. "Pri najsvetejši Devici!" je mislil v duši, "storil aom, kar ona hoče; tovariše hočem bogato obdarovati in jih odpraviti na konec sveta, ker je res, da me oni zapeljujejo v zlo ... "
Tu mu je šinilo v glavo, da jih dobi pri svojem prihodu v ubič gotovo pijane ali pa z dekleti; zgrabila ga je pri tem ;aka jeza, da je hotel planiti s sabljo na kogarkoli, še celo na te vojake, ki jih je vodil, in jih sekati brez usmiljenja.
"Jaz jim pokažem!" je mrmral in si grizel brke, "takšnega me niso še videli, kakršnega me zagledajo ..."
Tu je začel konja besno bosti z ostrogami in potresati za uzdo, da je kar zbesnel. Ko je Soroka to opazil, je zamrmral vojakom:
"Ritmojster je zbesnel. Ne daj Bog, da mu pade kdo pod roko ..."
Gospod Andrej je resnično zbesnel. Okrog je vladal velik mir. Mesec je jasno svetil, nebo se je iskrilo od tisoč zvezdic, najmanjši veter ni gugal vejic na drevesih—le v vitezovem srcu je besnel vihar. Pot do Lubiča se mu je zdela tako dolga kot nikdar poprej. Nekak do sedaj neznan strah je začel padati nanj iz mraka, iz gozdnih globin in iz poljan, po katerih se je razlivala zelenkasta svetloba meseca. Naposled se je lotila gospoda Andreja utrujenost, ker je, kar je res, celo noč pognal v Upiti v pijančevanju in razgrajanju. Toda hotel je utrujenost pognati z utrujenostjo, otresti se nemira z naglo ježo, zato se je obrnil k vojakom in zapovedah
"V skok! ..."
Zdirjal je kakor strela, za njim pa ves oddelek. In v teh gozdovih in po teh pustih poljanah so leteli kakor ona peklenska četa križarskih vitezov, o katerih pripoveduje ljudstvo na Čmudži, da se včasih pokažejo v jasnih mesečnih nočeh in se dreve skozi zrak, naznanjajoč nenavadne vojne in poraze. Odmev kopit je letel pred njimi in za njimi; s konj je začela buhati para in šele tedaj, ko so se na ovinku pokazale s snegom pokrite strehe lubiške, so prenehali poditi.
Vrata na dvorišče so našli široko odprta. Kmitic se je začudil, da ni prišel nihče pogledat in ne poprašat, kdo je, dasi je bilo vse dvorišče polno ljudi in konj. Pričakoval je, da bo našel okna, bleščeča se od svetlobe, da bo zaslišal glas Uhlikovega čekanika, gosel ali pa vesele krike gostov; medtem pa je samo v dveh oknih obednice migotala nekaka luč. sicer je bilo vse temno, tiho, nemo. Stražmojster Soroka je prvi skočil s konja, da bi pri-držal streme ritmojstru.
"Pojdi spat!" je rekel Kmitic. "Kdor najde prostora v družinski sobi, naj spi v družinski sobi, drugi pa v hlevih. Konje postavite v hleve in skednje in prinesite jim sena z odra!"
"Cujem!" je odgovoril stražmojster.
(Dalje prihodnjič.) -o--
SKRIVNOSTI DALNJEGA VZHODA
(Nadaljevanje iz 2. stran!)
nih in narodnih bojih nekoliko splahnela, čemur se pač ni čuditi.
Še nekaj moramo omeniti, kar daje poulični sliki kitajskih mest svoj pečat. Javnost in intimnost (zaupnost) sta na Kitajskem dva čisto ločena sveta. Po kitajskih mestih ne boš nikdar opazil zaljubljenih parčkov, ki bi se poljubljali pod cestnimi svetilkami. Slika na cesti kitajske žene sploh ne izdaje javnosti.
Na Evropejca napravljajo kitajski kuliji (nekaki postrež-čki), ki jih mrgoli po cestah in ki jih moremo vsikdar dobiti, kadar jih potrebujemo, ki so vsikdar prijazni in ki lomijo strahovito angleščino—mnogokrat čuden, smešen, nadležen vtis. Toda tu je treba globljega pogleda, potem bomo videli, da so vse to ljudje, ki se bore za svoj obstoj, za. svojo družino. Nekateri imajo srečo in se povspenjajo više na družabni lestvici, drugi se s težavo drže nad vodo in tretji padajo niz-dol v žrelo popolnega propada. Toda pri tem ne vpijejo. Življenje drvi naprej in nihče niti ne opazi, ako zmanjka katerega teh najbednejših.
Komur se oči enkrat odpro, more marsikaj videti na cestah kitajskih pristaniških mest: Umiranje tistega sveta in vstajanje čisto novih ljudskih slojev, boje in mirovanje, gibanje in napredek—svetovno zgodovino z eno besedo, ki se tke iz nevidnih niti. In ravno to daje pogledu na te množice tako skrivnost in čar. Zakaj tu se nekaj poraja, česar danes še nihče ne razume.

V;
Naznanilo!

Slovencem in bratom Hrvatom naznanjamo, da v kratkem odpremo trgovino in krojačnico v Collinwoodu na 404 E. 15Cth St., nasproti slovenske banke.
Poslovodja te trgovine bo poznani Jos. Ferme, ki j> uspešno sodeloval v glavni trgovini in krojačnici pri Brazis Bros. na 6905 Superior Ave.
Ustregli smo že stotinam rojakov in drugim z našim Tinim delom. Dobite obleke ali suknje, napravljene po meri, po $23.50. Imamo tudi že izgotovljene in to samo temno plave serge ali kamgarn in suknja, površnike, vse po $20.00.
Imel bom veliko zalogo svežega blaga za obleke in suknje. Imel bom tudi nekaj finega blaga, ako bo kateri hotel malo bolje blago. Jako zmerne cene. Ne pozabite nas priti pogledat.
Brazis Bros,
404 E. 156TH STREET (Collinvvood)
GLAVNA TRGOVINA: C905 Superior Avenue
PODRUŽNICE: 2290 E. 55th St., 5121 Woodland Ave. 331 Gratiot Ave., Detroit, Mich.
J*

ZASLUŽITE MED UČENJEM!
Edina šola v Clevelandu, kjer šivate zase in za druge med tem, ko se učite. Poduk čez dan in zvečer, za dekleta, ki so v trgovini, za omožene ženske in za zaposljene matere. Dekleta, ki so izvršila osmi razred se lahko vpišejo in jim ni potreba nadaljevati javnih ali farnih šol.
Mi podučujemo risanje, rezanje, šivanje, izdelovanje vzorcev, heklanje, izdelovanje raznih oblek, otroških oblek in izdelovanje klobukov in slamnikov.
Graduantinje dobe diplome.
Sedaj se prično novi razredi — vpišite se!
THE PROGRESSIVE DRESSMAKING SCHOOL
Olympia Theatre Building Vhod na Hamlet ali E. 55th St.
East 55th St. in Broadway
Tel. Michigan 9363
/z:
A. J. ZUZEK
ODVETNIK
Urad: 210 Engineers Bldg. -Stanovanje: 15708 Parlcgrove Ave.
Main 80S8 - Kenmore 2857-J
U

ŠOLSKO LETO SE PRIČNE
Vsak otrok si zaželi ob pričetku šolskega leta novo obleko in obuvalo. V zadostilo otroškim željam se dobi pri nas v bogati izbiri in po nizkih cenah trpežno in dobro blago.
Imamo v zalogi vse mere obleke in obutev za vso vašo družino. Velika zaloga raznobarvnih volnenih odej (blanket club). Novost blaga je tudi v naši trgovini za zavese na okna, ki se dopolnijo z ročnim delom.	'
Toplo se priporočam za obilen poset Slovencem in Hrvatom.
ANTON OGR1N
TRGOVEC V SLOVENSKEM DELAVSKEM DOMU
15333 Waterloo Rd.
ZDRUZENIH DRUŠTEV S. D. ZVEZE
V nedeljo 31. avgusta
SE VRŠI
na Goriškovih prostorih, na Green Rd., Randall, O.
velika vrtna veselica
Vljudno so vabljeni vsi člani in članice Zveze. Vabijo se tudi vsi prijatelji iste. Odbor je pripravil vsega dovolj, jedil in pijače, da bo vsak dobro postrežen.
Zanimive igre, dirke, kontesti, ples, petje in drugo. Veselica se vrši v lepem ali slabem vremenu, ker je prostor za to pripraven.
Vabljena so pevska društva, kvarteti, okteti, itd. Vljudno se vabi vse občinstvo na obilen poset.
Združena društva S. D. Zveze