31 POROČ ILO O IZDANIH OPOZORILIH IN OBVESTILIH O VREMENSKIH UJMAH V LETU 2015 Severe Weather Warnings in a Year 2015 Janez Markošek mnogih državah predstavlja stalno dostopna informacija o nevarnem vremenskem dogajanju velik prispevek k obvešč enosti prebivalstva o stopnji ogroženosti življenja in njihove lastnine. Posredovanje napovedi in opozoril o nevarnih vremenskih razmerah je ena od osnovnih nalog državnih meteoroloških služb. Državna meteorološka služba opozorila obič ajno izda, ko napovedane vrednosti posameznih meteoroloških spremenljivk presežejo vnaprej definirane kriterije. Opozorila smo tudi v letu 2015 sproti posredovali v enotni evropski opozorilni sistem Meteoalarm. Na spletnem portalu (www.meteo.si/pozor) so združene vse pomembne informacije o stopnji vremenske ogroženosti pri nas in v drugih evropskih državah. Informacije so prikazane na enoten nač in, barvna lestvica kaže na stopnjo vremenske ogroženosti in možne posledice. Na ta nač in se zagotavlja usklajene interpretacije vremenske ogroženosti po vsej Evropi. Opozorila oziroma obvestila, ki jih posredujemo na URSZR, so v skladu z Navodilom za pripravo vremenskih opozoril treh vrst: • Predhodno opozorilo (se praviloma izda 36 do 72 ur pred prič akovanim dogodkom), • Opozorilo (12 do 36 ur pred dogodkom; v primeru opozarjanja pred lokalnimi neurji je lahko č as med izdajo opozorila in prič akovanim dogodkom tudi bistveno krajši), • Obvestilo o pojavu vremenske ujme (na podlagi trenutnih opazovalnih podatkov, ki kažejo na vremensko dogajanje, zaradi katerega je lahko ogroženo imetje in č loveška življenja). V letu 2015 je državna meteorološka služba izdala 1 predhodno opozorilo in sicer za obilne padavine. Prehodnemu opozorilu je sledilo opozorilo, ki je bilo več krat obnovljeno. Izdala je še 21 opozoril (tabela 1) in 48 obvestil o pojavu vremenske ujme (tabela 4). Posamezno opozorilo je bilo lahko več krat obnovljeno in je lahko vsebovalo enega ali več nevarnih dogodkov. V skladu z Navodilom za pripravo vremenskih opozoril je državna meteorološka služba opozorila pošiljala na URSZR (Center za obvešč anje RS), v vednost vodstvu ARSO, vladnim službam ter ministru, pristojnem za okolje. Pri opozorilih, vezanih na obilne in/ali dolgotrajne padavine, je sodelovala s hidrološko prognozo, v primerih ekoloških nesreč (npr. razlitje nafte v morje) pa z ustreznimi organi. Število izdanih opozoril za posamezne vrste nevarnih dogodkov v letu 2015 (tabela 1): • obilen dež: 4 • moč na neurja (nalivi, moč ni sunki vetra in/ali toč a ob nevihti): 6 • moč no/obilno sneženje: 2 • poledica ali žled: 0 • moč na burja ali tramontana s sunki nad 100 km/h: 6 • moč an veter – nad 70 km/h v katerem koli delu države, razen na območ jih z burjo, tudi jugo ob morju: 3 V Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 32 • ekstremno visoke temperature: 4 • ekstremno nizke temperature: 0 • slana in/ali pozeba: 0 • proženje snežnih plazov: 1 Preglednica 1. Število izdanih opozoril za nevarne pojave po posameznih mesecih v letu 2015 Table 1. Number of issued warnings J F M A M J J A S O N D VSI Obilen dež 1 1 1 1 4 Moč na neurja 1 2 2 1 6 Moč no sneženje 1 1 2 Poledica / žled 0 Moč na burja (+tram.) 2 1 1 2 6 Moč an veter (+ jugo) 2 1 3 Ekstremno visoke temperature 1 2 1 4 Ekstremno nizke temp. 0 Slana / pozeba 0 Snežni plazovi 1 1 Skupaj 4 3 2 1 3 2 4 1 2 2 2 0 26 Pri verifikaciji izdanih opozoril (tabela 2) smo uporabili podatke sinoptič nih postaj, podatke avtomatskih vremenskih postaj, podatke meteorološkega radarja, dnevna poroč ila Uprave RS za zašč ito in reševanje in meseč ni bilten ARSO. Preglednica 2. Verifikacija v letu 2015 izdanih opozoril Table 2. Verification Moč na burja Moč an veter Obilen dež Moč no sneženje Moč na neurja Žled oz. poledica Pozeba Opozorilo z dogodkom 6 2 4 2 5 0 0 Opozorilo brez dogodka 0 1 0 1 1 0 0 Dogodek brez opozorila 2 1 1 0 3 0 0 Indikator zanesljivosti internega procesa meteorološkega opozarjanja je vrednotenje toč nosti vremenskih opozoril. Upoštevajo se opozorila za naslednje nevarne vremenske pojave: moč na burja, moč an veter, obilno deževje, neurja s toč o ali brez, moč no sneženje, žled in poledica ter pozeba. Verifikacijska metoda ocenjuje zanesljivost izdanih opozoril za zgoraj navedene pojave. Merimo jo s pomoč jo indeksa uspešnosti CSI (Critical Success Index), ki je splošno uporabljan za oceno uspešnosti napovedovanja redkih dogodkov: CSI = (št. opozoril z dogodkom) / (št. vseh opozoril + št. dogodkov brez opozorila) Indeks CSI zavzema vrednosti v intervalu od 0 (vsi dogodki zgrešeni/nenapovedani) do vrednosti 1 (vse napovedi toč ne). Zaradi različ nih metod in zahtevnosti napovedovanja "konvektivnih" dogodkov (povezanih z nevihtami) ali nekonvektivnih dogodkov, se izrač unava indeks CSI za konvektivne in nekonvektivne dogodke posebej (tabela 3). Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 33 Preglednica 3. CSI indeks za nekonvektivne in konvektivne procese po letih Table 3. CSI index Nekonvektivni proces Konvektivni proces 2007 0,68 0,44 2008 0,59 0,31 2009 0,66 0,63 2010 0,70 0,41 2011 0,65 0,53 2012 0,68 0,62 2013 0,68 0,38 2014 0,70 0,50 2015 0,70 0,56 V primeru CSI indeksa za konvektivne procese je potrebno omeniti, da je bilo v letu 2015 malo nevarnih konvektivnih situacij. Primeri, ki so nastopili, so bili z zornega kota verifikacije precej mejni. Predvsem pa je treba poudariti, da tako majhen vzorec ni statistič no reprezentativen. Kljub temu, da kontinuirano težimo k višanju indeksa CSI iz leta v leto, je treba upoštevati tudi določ eno nepredvidljivost vremenskega dogajanja v posameznem letu. Zato realno ne moremo vsako leto prič akovati boljših rezultatov kot v preteklem. Več letni trendi pa morajo vsekakor kazati navzgor. V letu 2015 smo izdali 48 obvestil o pojavu vremenske ujme (preglednica 4). • sunke vetra nad 20 m/s na nižinskih postajah ozirom a 27 m/s v krajih z burjo: 11 • količina padavin nad 20 mm v pol ure: 16 • radarski odboj več kot 57 dBz na sliki maksimalnih radarskih odbojev: 21 Preglednica 4. Število izdanih obvestil o pojavu vremenske ujme po posameznih mesecih Table 4. Number of issued warnings J F M A M J J A S O N D SKUP Moč an veter 2 3 4 1 1 11 Moč an dež 4 6 4 2 16 Radarski odboj 5 5 10 1 21 Skupaj 2 3 4 0 5 9 17 5 2 0 1 0 48 Kot je razvidno iz zgornje tabele, je bilo izdanih največ obvestil v povezavi s konvektivnimi procesi in sicer na podlagi radarskih meritev (možnost toč e) ali podatkov mreže avtomatskih meteoroloških postaj (moč ni nalivi).