r ja
::
delavska enotnost
24. IX. 1977 - Št. 38 - L. XXXVI. - CENA 4 DIN
glavni urednik: Vojko CernelC
ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN
FRANCE POPIT V ŠOLI ZA GOSPODARSTVENIKE V ŠKOFJI LOKI________________
Nele
gospodarstveniki
Predsednik CK ZKS poudaril, da morajo direktorji sodelovati tudi pri usposabljanju delavcev za njihove samoupravne naloge_
Vloga poslovodnih organov v delovnih organizacijah ni le organiziranje in vodenje poslov, pač pa tudi usposabljanje delavcev, da bodo le-ti lahko odločali o rezultatih svojega dela in kajpak tudi o pogojih dela. Tako je na pogovoru z udeleženci šole za poslovodne kadre, ki jo je lani organizirala Gospodarska zbornica Slovenije in ki letos nadaljuje z delom, poudaril predsednik CK ZKS France Popit. Popit se je s slušatelji — direktorji slovenskih podjetij pogovarjal o vlogi poslovodnih kadrov pri uresničevanju zakona o združenem delu, pri čemer je odgovoril tudi na več vprašanj, ki sojih pripravili slušatelji, ter s tem še bolj osvetlil vlogo vodstvenih delavcev pri uveljavljanju določil zakona o združenem delu. Predsednik CK je med drugim spregovoril nekaj besed tudi o šoli za poslovodne kadre same, pri čemer je poudaril, da je ta šola zapolnila vrzel, ki je pomenila precejšnjo oviro pri uveljavljanju samoupravnih pravic delavcev.	RB
SEJA PREDSEDSTVA RS ZSS
»ZA« uskladitev pokojnin
Na 2. strani današnje DE obširneje poročamo o 49. seji predsedstva RS ZSS, ki se je v sredo sestalo v Bogenšperku pri Litiji, da bi obravnavalo več nadvse aktualnih vprašanj. Eno izmed njih predstavlja tudi uskladitev pokojnin, ki že močno zaostajajo za realno rastjo pbprečnih osebnih dohodkov aktivnih zavarovancev. Predsedstvo RS ZSS je podprlo predlog Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v
SR Sloveniji, po katerem naj bi se z veljavnostjo od 1. avgusta 1977. leta dalje vse pokojnine poprečno zvišale za 6 %. Ker pa naj bi se sorazmerno bolj povečale nižje pokojnine, naj bi uskladitev med letom izvedli degresivno, s tem da bi se julijske pokojnine povečale za 4 % in še za 60 din. Predlagana uskladitev pokojnin bo seveda upoštevana pri redni uskladitvi, kar po dogovoru opravimo ob novem letu.
M. G.
danes v prilogi:
Beseda sekretarja predsedstva CK 2KS Franca Šetinca aktivu novinarjev 9lasil organizacij *druženega dela
SINU MULEC
OB ZAKLJUČKU REDAKCIJE
SVEČANA SEJA SVETA ZSJ OB TITOVIH JUBILEJIH
Sisak, 23. septembra — V tukajšnji železarni se je danes na svečani seji, posvečeni Tito-v'rn jubilejem, sestal svet 4veze sindikatov Jugoslavije. Slavnostni govornik je bil pred-^dnik sveta ZSJ Mika Špiljak. Nekatere misli iz njegovega re-
ferata objavljamo na 3. strani.
Že včeraj pa je bila — prav tako v prostorih Železarne Sisak — seja predsedstva sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Delegati so v glavni točki razpravljali o aktivnosti in nalogah sindikatov pri uresničevanju
zakona o združenem delu v prvem polletju letos, še.posebej na področju pridobivanja in delitve dohodka. O tem je govoril sekretar sveta ZSJ Andrej Grahor. Zaradi zaključka redakcije bomo obširneje o seji poročali prihodnjič. M. G.
ČS^PSEDSTVO RS ZSS O GRADIVIH ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI SRS
_ Nujne so dopolnitve!
Strinjamo se, da so potrebni premiki, vendar ne na škodo zavarovan-se v primeru bolezni ne sme znajti v negotovem položaju!«_
(ja ^ sindikatu organizirani delavci se strinjamo,
V*0 Potrebni premiki v ureditvi zdravstvenega in ^ Va> tako da se bo razvoj zdravstvenega varstva p Prošnja zdravstvenih storitev oblikovala na l>0v h 1 ločitve delavcev v združenem delu o nji-ii0 lh Potrebah in njihovih dohodkovnih sposob-Žeij - glede ravni zdravstvenega varstva, ki si ga t)asJ° Zag°toviti. Zato menimo, da se je potrebno 'Žg s. popraven način dogovoriti za konkretizacijo Dih enjenega samoupravnega sporazuma o skup-Pr' uresničevanju temeljev planov avstvenih skupnosti v SRS v letih 1976—1980,
Republiško
‘tekmovanje
kovinarjev
četrtek se je začelo v Novi Gorici več-SloeVn° PrVO ^elovno tekmovanje kovinarjev ''ari!60''*6 srečaniu se je zbralo več kot 150 $1 cev> orodjarjev in strugarjev iz vseh krajev Prale n^e’ k’ S0 merili sv°je znanje v teoriji in iž]CoSl Srečanje v Novi Gorici so udeleženci Po Hi tudi za širši razgovor o nagrajevanju 2n U' Tekmovalci, ki so pokazali največ djern a' ^0C*0 zastopali barve Slovenije na bliž-od 5 Zveznem tekmovanju kovinarjev, ki bo Vem °. ' oktobra v Zagrebu. Več o zanimi-škemSre^aniU slovenskih kovinarjev na Gori-Šega tPa komo poročali v prihodnji številki na-
ki zadevajo urejanje pravic delovnih ljudi in občanov do zdravstvenega varstva,« so poudarili na seji predsedstva RS ZSS.
»Vendar menimo, da do teh premikov ne sme priti na škodo aktivnega zavarovanca in da ti premiki ne smejo zoževati njegove pravice iz zdravstvenega varstva — oziroma ga v primeru bolezni siliti v negotov socialni položaj ter postavljati pod vpraša,.ij v vseh dokumentih zapisano in opredeljeno solidarnost. Menimo, da predloženo gradivo v sedanji fazi ne vsebuje dovolj jasno opredeljenih družbenopolitičnih osnov za javno razpravo. Delavec v združenem delu iz tega gradiva ne more jasno videti svojega položaja, svojih pravic in obveznosti v bodoče v okviru dodatnega programa.«
Na ta skupni imenovalec bi lahko strnili razpravo predsednika RS ZSS-o gradivih za samoupravne sporazume o nadaljnjih ukrepih, ki naj bi uresničevali politiko zdravstvenega varstva in ki jih je dala v javno razpravo Zdravstvena skupnost Slovenije.
Predsedstvo je menilo, da je treba ponovno proučiti več temeljnih predlogov v gradivih. Na primer: sistem participacije. Mnogi razpravljavci so o tem obširno govorili in se zavzemali za enotno participacijo (če imamo delitev osebnih dohodkov po delu!), hkrati pa poudarjali, da mora razprava o vsej tej problematiki potekati hkrati z razpravo v delovnih organizacijah na področju zdravstva, in sicer, kdaj se bo naposled zdravstvo ustrezno reorganiziralo, ter — ali morajo biti stroški resnično takšni, kot nam jih prikazujejo, zakaj najlaže je za tistega, ki ne plača, zvišati cene.
Glede na pomembnost vsebine, so poudarili na seji predsedstva, je potrebno gradivo dopolniti z dosedanjimi pripombami, ki so temeljne narave in šele nato začeti javno razpravo. Le-ta mora biti v vseh osnovnih organizacijah sindikata, hkrati pa je treba poskrbeti za obrazložitve, ki naj prikažejo, kako naj bi predlagani sistem učinkoval pri posameznih zavarovancih.	Več na 2. strani.
NON STOP V RAZREDU
Našla sem jo sredi dela, ravno ko je peljala otroke k telovadbi na novo igrišče. Zato je tudi moj pogovor z Marijo Zgonec, učiteljico na podružnični šoli Turjak stekel kar na igrišču. Daje pač lahko še nadzorovala igro učencev.
Marija Zgonec že štiriindvajseto leto poučuje na Turjaku, kamor je prišla takoj po končanem učiteljišču. Že takrat je bila majhna kmečka hiša neprimerna za šolo. Po tolikih letih je slednjič dočakala, da bodo šolo preuredili. Žal pa se je začetek adaptacije zavlekel, ker je prišlo do zamude pri urejanju dokumentacije in tudi načina financiranja. Tako so prav na dan, ko sem jih obiskala, morali šolo izprazniti. V kraju ni primernega prostora, pouk pa se mora nadaljevati, programi morajo biti izpolnjeni, zato si je Marija uredila učilnico kar v svoji hiši.
— Vsa leta, kar poučujem, se zavzemam za moderne metode vzgoje in izobraževanja. Še najbolj učinkovito pa se mi zdi delo, ko dobro spoznam otroke in se potem poskušam
posvetiti vsakemu od njih. Uvajam skupinsko delo in delo v dvojicah. Včasih pa opazim, da se nekateri v skupini ne znajdejo, zato sedem k posamezniku in mu poskušam stvar razložiti, potem pa ga vključiti v skupino. Pri poučevanju uporabljam tudi gramofon in magnetofon, poslušamo radijski sprejemnik, včasih si ogledamo oddajo za otroke na televiziji.
Ko mi je tako pripovedovala, kako želi na različne načine popestriti pouk in ga napraviti bolj učinkovitega, se mi je utrnila misel, da si prizadeva izenačiti pouk na podružnični šoli s poukom ria centralni poli, svojim učencem želi ustvariti enake pogoje. Dobro se zaveda, da morajo imeti vsi otroci enake možnosti za izobraževanje. In še več, prevzela je tudi delo s predšolskimi otroki — vodi malo šolo.
Lahko bi rekla, da Marija Zgonec živi v šoli in za šolo. Zjutraj ob osmih sprejme učence tretjega in četrtega razreda, ko pa ima dopolnilni pouk, se njeno delo začne še
uro prej. Od dvanajstih do enih ima uro počitka, ki pa jo vedno kaj zmoti, nato pa poučuje še učence prvega in drugega razreda. V poznih popoldanskih urah jo čakajo še sestanki v krajevni skupnosti.
Kaže, da v njenem delovnem dnevu ni nobene vrzeli, se pravi časa za karkoli drugega, vendar Marija snuje vedno nove načrte.
— Z adaptacijo šole bomo pridobili še eno učilnico, tako da bomo imeli dva večja prostora. Enega od obeh bomo v zimskem času uporabljali za telovadnico. Toda glede na razmere v šolskem okolišu bo potrebno organizirati podaljšano bivanje, če že ne celodnevne šole. Pri dobri polovici otrok sta zaposlena oba starša. Pogosto se pogovarjam s starši. Nekateri so bili včasih celo moji učenci. Tudi njih seznanjam z novimi učnimi metodami.«
Pogovor pa sva morali na hitro končati, saj so jo že čakali njeni najmlajši, tisti z rumenimi rutami okrog vratu.
STANKA RITONJA

dogodki in odmevi
24. septembra 1977
stran
/	—n
KAJ SMO STORILI...
TEČAJI
VLEČEJO...
O vprašanju, ali imamo dovolj ali premalo organizatorjev rekreacije, to je strokovno usposobljenih ljudi, ki naj bi skrbeli za zdravo in koristno izkoriščanje prostega časa naših delavcev, vsekakor ne kaže zgubljati besed. Potrebe po ljudeh, ki naj bi skrbeli za aktivno razvedrilo zaposlenih, so namreč več kot očitne. V slovenskih sindikatih namreč že več let poudarjamo, da bi vse večje delovne organizacije, to je tiste s tisoč in več delavci, potrebovale svojega poklicnega organizatorja rekreacije, medtem ko bi se manjši kolektivi lahko za začetek zadovoljili z amaterskimi delavci. Prvi naj bi imeli diplomo prve ali druge stopnje visoke šole za telesno kulturo, drugim pa bi zadostoval tečaj za organizatorje rekreacije.
Skratka, slovenske delovne organizacije bi danes potrebovale skoraj tri tisoč organizatorjev športne rekreacije, od tega blizu tristo z diplomo višje ali visoke šole! Z drugimi besedami to pomeni, da je primanjkljaj na tem področju še vedno zaskrbljujoč.
Po drugi strani pa je vsekakor razveseljivo, da slovenski sindikati iz leta v leto uspešneje organizirajo izobraževanje tovrstnih kadrov. V tem mesecu bo končalo tečaje za organizatorje rekreacije, ki jih že več let organizirajo sindikati v Zeleni laguni pri Poreču, več kot stopetdeset telesnokulturnih delavcev, kar je vsekakor več kot razveseljivo. Največ »kandidatov« za nove organizatorje aktivnega oddiha je seveda iz delovnih kolektivov — po številčnosti so na prvem mestu predstavniki Iskre, Slovenijalesa in Leka, nekaj pa jih je tudi iz krajevnih skupnosti in iz drugih okolij, ki naj bi skrbela za zdravo in pametno izkoriščanje prostega časa vseh naših občanov.
Pred nekaj leti, ko so slovenski sindikati in šolski center prvič organizirali tovrstne tečaje v Mozirju in v Poreču, je bilo razmeroma malo tistih, ki so se odločili za to obliko izobraževanja. Sčasoma pa je postala potreba po amaterskih in tudi poklicnih organizatorjih rekreacije v delovjiih kolektivih tako velika, da se poleg večjih tudi manjše delovne organizacije že odločajo zapovrstno izobraževanje kadrov. Številni telesnokulturni delavci, ki so končali omenjene tečaje, pa se vse pogosteje odločajo za študij na ljubljanski Visoki šoli za telesno kulturo, saj bo dela na področju rekreacije še veliko let več kot dovolj.
Kljub prizadevanjem slovenskih sindikatov, ki so v zadnjem času zelo veliko storili na tem področju izobraževanja kadrov, je namreč pomanjkanje tovrstnih delavcev še vedno pereče: dosedanje tečaje za organizatorje rekreacije je končalo nekaj več kot sedemsto ljudi, kar pomeni, da jih potrebujemo še najmanj trikrat, štirikrat toliko, čepa upoštevamo še osip, potlej pa še precej več...
Podobno je seveda spomanjkanjem poklicnih strokovnjakov za to področje. Vse nase delovne organizacije imajo nekaj desetin tovrstnih strokovnjakov, potrebovali pa bi jih — grobo rečeno — približno desetkrat toliko. Vse to pa pomeni, da so uspehi slovenskih sindikatov pri izobraževanju kadrov za organizacijo aktivnega oddiha še toliko bolj dragoceni.
A. ULAGA
\______________________________________J
IZ REPUBLIŠKIH ODBOROV
SINDIKAT DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH SLOVENIJE:
na seji sindikalne konference cestnega gospodarstva so delegati razpravljali o nekaterih vprašanjih s področja uresničevanja zakona o združenem delu v tej dejavnosti, o gospodarskih rezultatih cestnih delovnih organizacij v naši republiki v prvem polletju in še o nekaterih vprašanjih. Očitno je, da bodo morali komunisti v delovnih kolektivih in osnovne organizacije sindikata še posebej poskrbeti, da bo uresničevanje zakona o združenem delu dobilo takšno veljavo, kot jo zasluži. Delegati so kritično spregovorili o sedanjih samoupravnih in dohodkovnih odnosih v tej panogi gospodarjenja, še posebej pa so poudarili, da kaže vse družbene službe, ki se ta
čas 'ukvarjajo s »cestnim gospodarstvom«, temeljiteje in bolj čvrsto vključiti v prizadevanja slovenskih delovnih kolektivov, ki skrbijo za gradnjo, vzdrževanje cest in gospodarjenje z njimi.
Rezultati gospodarjenja pa so dokaj različni. Odvisni so pač — če pogledamo po temeljnih organizacijah združenega dela — od tega, kje je večja »vreča sredstev« za investicije in kakšen je način poslovne in samoupravne organiziranosti. Kaj drugega kot to pomenijo podatki, da so v cestnem podjetju Celje v primerjavi z lanskim prvim polletjem presegli realizacijo za 88 odstotkov in v Novem mestu celo za 110 odstotkov. Sicer pa so »slovenski cestarji« optimisti, kajti če bodo gospodarili tako, kot so v prvem polletju, bodo rezultati dobri tudi ob koncu leta.
SINDIKAT DELAVCEV KULTURE SLOVENIJE: prizadevanja za spremembo samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov in za njihovo združitev v enotni sporazum niso zamrla. Razprav in dogovarjanj je bilo veliko, nikakor pa ne pride do konkretne akcije, ko bi bili sporazumi pripravljeni za podpis. Zato si je izvršni odbor republiškega odbora sindikata delavcev kulture Slovenije zadal kot najpomembnejšo nalogo v
jesenskem programu prav dokončno ureditev tega vprašanja.
Zveza sindikatov Slovenije bo v prihodnjem tednu organizirala seminar, na katerem bodo razpravljali o pridobivanju prihodka v družbenih dejavnostih. Seminarja se bodo udeležili tudi predstavniki sindikata delavcev kulture. Po tem seminarju pa bo izvršni odbor sklical v začetku oktobra skupne komisije za pripravo sporazumov in jim naložil konkretne naloge.
Izbirajmo med komunisti, ki so si pridobili ugled z delom in razredno opredeljenostjo
............................ ' ' , ■ .......................................................................................................... ^
Pospešene kadrovske priprave na kongres oziroma volitve novih vodstev ZK potekajo pravzaprav že od zgodnje pomladi, ko je IK predsedstva CK ZKS obravnaval kadrovske priprave. Zatem so se zvrstili seminarji za sekretarje občinskih komitejev, zasedala je kongresna kadrovska komisija pri IK, sestali so se medobčinski sekretarji. Komisija je obravnavala tudi kriterije kadrovskih priprav. Hkrati so potekale tudi priprave v občinah. Tako lahko rečemo, da so metodološke in organizacijske priprave v večini občin zaokrožene.
V	tem obdobju ocenjujejo dosedanjo akcijo in pripravljajo predloge za vodstva osnovnih organizacij, člane občinske konference in sekretarje občinskih komitejev, v nekaterih občinah pa tudi evidentirajo za ustrezne organe ZKS in poudarjajo željo, da v vodstvu ZK ne bi prihajalo do večjih kadrovskih sprememb. IK se je na torkovi seji seznanil tudi s predlogi nekaterih medobčinskih komitejev, da bi France Popit ostal predsednik CK. Zato je sklenil predloge posredovati v razpravo predsedstvu CK ZKS.
V	tej fazi kadrovskih priprav
na kongres in volitve novih vodstev ZKS bo treba zagotoviti tudi dosledno uveljavljanje kadrovskih meril. Predvsem se morajo komunisti zoperstaviti sleherni
samodejnosti pri izbiri vodstev, zlasti v osnovnih organizacijah ZK. Pri tem imajo vso odgovornost tudi občinski komiteji ZK, ki morajo pri kadrovanju pomagati tistim OO ZK, ki še niso dovolj usposobljene. Prav tako pa nosijo v kadrovanju veliko odgovornost tudi organi CK ZKS, posebej še za nova vodstva ZK v velikih organizacijah, ki so v preteklosti zaznali zastoj v delovanju partijskih organizacij. Uveljavljanje sprejetih kadrovskih meril pa mora biti demokrai-tično, saj lahko le tako zagotovimo vpliv članstva na evidentiranje in predlaganje ter ocenjevanje možnih kadidatov od osnovnih organizacij dalje. To je
metoda in sredstvo za večjo demokratičnost in pogoj za odpravo slehernih neformalnih, skupinskih ina nenačelnih hotenj.
Utrjevati pa je treba tudi razredno sestavo vodstev ZK in zagotoviti, da bo v vodstvih ZKS tretjina delavcev iz neposredne proizvodnje, četrtina žensk in četrtina mladih. Zagotoviti je treba tudi teritorialno zastopanost, v občinskih konferencah pa zastopanost vseh organizacij ZK. Seveda to ne pomeni, da bi v vodstvih ZKS uveljavljali nekakšen delegatski odnos, ker ZK ne deluje po tem načelu, zlasti ne v smislu zagovarjanja nekih interesov posameznih skupin, ker ZK deluje na podlagi programskih dokumentov in po načelu demokratičnega centralizma. Zato se je delegatskim težnjam treba zoperstaviti. Pri izbiri ob-
činskih vodstev in osrednjih organov ZKS pa velja upoštevati kvalitativne in razredne kriterije’
Štiriletna aktivnost ZK pri reševanju najpomembnejših vprašanj razvoja socialističnega samoupravljanja in pri zgraditvi lastne organizacije je odprla Široke možnosti uveljavljanja novih kadrov v vodstvih ZK. ^ tej aktivnosti se je članstvo ZK kalilo in v kadrovskem pogledu postalo bogatejše. Zato je tudi več kadrov, med katerimi lahko izbiramo. Prav je, da bi zato v organizacijah ZK upoštevali statutarne določbe o rotaciji in obnavljanju vodstev ZK. Pri uveljav- ! Ijanju dogovorjenih kadrovskih meril in zahtev po reelekciji pa ne sme priti do formalnosti. y vodstvih naj še naprej ostanejo kadri, ki so dosledno in učinkovito uresničevali politiko ZK, njeno idejnopolitično vlogo i” krepili razvoj samoupravnih socialističnih odnosov.
Poudariti je tudi treba, da se je v tem predkongresnem obdobju utrdila tudi odgovornost za prevzemanje funkcij, kar kaže na krepitev zavesti o vlogi in p0" menu družbenopolitičnih organizacij, še posebno ZK.
NINA KOMPARI^
Komunist ^
DE
PREDSEDSTVO RS ZSS O PRIHODNJI UREDITVI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
Vsi lahko zbolimo, ampak..*
Spremembe v sistemu zdravstvenega varstva ne smejo delavcev in zavarovancev postaviti v položaj, ko gmotno ne bi mogli skrbeti za lastno zdravje — Participacija zavarovancev le pri plačilu storitev, ki jih lahko odložimo brez večje škode — Soglasje k družbenemu dogovoru o temeljih aktivne politike zaposlovanja
Po razgovoru s predsedniki medobčinskih svetov ZSS in po seji svojega sekretariata se je do gradiva za samoupravni sporazum o pravicah iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, o načinu urejanja še drugih pravic iz zdravstvenega varstva ter še o treh, s tem povezanih gradivih izreklo tudi predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. S tem se je vključilo v razpravo, ki ji naša javnost pripisuje velik pomen. Če pomislimo, da je za smotrno organizirano in učinkovito zdravstveno varstvo ter pravice in obveznosti, ki izvirajo iz njega, dobesedno življenjsko zainteresiran sleherni delavec in občan, je zanimanje za bodočo ureditev na tem področju kajpak razumljivo.
KAM LETIJO PUŠČICE...
Predsedstvo slovenskih sindikatov je svojo oceno predloženih gradiv oblikovalo predvsem ob upoštevanju dejstva, ali in v koliko so izhodišča ureditve, ki naj bi veljala od novega leta dalje, skladna s sklepi in stališči 8. kongresa slovenskih sindikatov ter z družbenoekonomskimi spremembami, ki jih je med tem prinesel čas. Če »spregledamo« nikakor ne nepomembno ugotovitev, da se je razprava, ki jo je spodbudila Zdravstvena skupnost Slovenije, začela, preden je bilo gradivo širše verificirano in so bila usklajena stališča o posameznih vprašanjih, avtorjem nikakor ni mogoče oporekati, da se ne bi potrudili in za marsikaj tudi poiskali odgovor, ki smo ga že dolgo čakali. Jasno je tudi, da so in bodo potrebni še mnogi premiki, da bi se — poznavajoč številne pomanjkljivosti na področju zdravstva — razmere le začele urejati ob odločilnem sodelovanju in vlogi delavcev v združenem delu, ki bi se glede na svoje dohodkovne zmožno-, sti dogovarjali z izvajalci storitev o tisti ravni zdravstvenega varstva, ki ga želijo doseči. Spremembe v sistemu zdravstvenega varstva pa, če spet pomislimo na kongresne sklepe, očitno tudi ne bi smele biti takšne, da bi škodovale aktivnim zavarovancem
in tudi ne smejo zoževati njihovih sedanjih pravic oziroma delavcev postavljati v tako negotov socialni položaj, ki bi lahko povzročil, da delovni ljudje gmotno ne bi bili sposobni skrbeti za lastno zdravje.
Prav to in še marsikaj pa bi se (lahko) zgodilo, če bi se strinjali z vsemi predvidenimi rešitvami v gradivu za samoupravne sporazume, ki naj bi v prihodnje urejali zadeve na področju zdravstvenega varstva. Še več: v gradivu »manjka« tudi jasno opredeljenih družbenopolitičnih osnov, ki so potrebne za vsako, posebej pa še za »občutljivo« javno razpravo. Najbolj na kratko povedano, gre za to, da delavci v združenem delu iz pripravljeno ga gradiva ne morejo razbrati, kakšen bo njihov prihodnji položaj, kakšne bodo pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva.
Če strnemo: to so temeljne načelne pripombe, zaradi katerih je predsedstvo RS ZSS menilo, da je treba že pripravljeno gradivo še temeljito izpopolniti, ga vsaj v osnovah politično verificirati in šele nato posredovati v javno razpravo. Le-ta mora potekati v vseh okoljih in z vsemi potrebnimi pojasnili, ki bi prikazala, kakšen bo učinek predlaganega sistema pri posameznih kategorijah zavarovancev. Naloga sindikalnih organizacij pa je, da se v tej razpravi res tvorno angažirajo, zlasti še v interesnih skupnostih s področja zdravstva.
..IN KAKŠEN ŠČIT JIH JE ODBIJAL?
Na seji prisoten predstavnik zdravstvene skupnosti Slovenije je pojasnil namen sestavljavcev gradiv. Z akcijo so želeli pospešiti urejanje te problematike, prišlo pa je do nesporazuma. Njegovo bistvo je v tem, nam bi se o gradivu najprej pogovorili v krogu strokovnjakov in v interesnih skupnostih s področja zdravstva, šele nato pa naj bi se začela »prava« javna razprava. Tekli pa sta, žal, obe hkrati. Ne glede na to bo »nesporazum« Zdravstvena skupnost Slovenije izkoristila za temeljito izpopolni-
tev gradiva, čeprav bi se morda zaradi tega sprejemanja ustreznih samoupravnih sporazumov zavleklo v naslednje leto.
GRADIMO TAKO,
DA BI IMELI VEČ!
V razpravi so člani predsedstva slovenskih sindikatov izrekli tudi druge načelne in tudi konkretne pripombe, zlasti še glede osnov sistema oblikovanja dohodka v zdravstvu in njegove samoupravne in strokovne organiziranosti. Upoštevaje sklepe osmega kongresa ZSS pa so kritične pripombe letele predvsem na sistem participiranja zavarovancev pri stroških zdravstvenega varstva. Tako se je predsedstvo RS ZSS zavzelo, naj bi ponovno preučili predlagani sistem participacij. Oblikovali naj bi ga tako, da participacija ne bi znižala že uveljavljene ravni solidarnosti zavarovancev ali jih celo odvračala od tega, da bi skrbeli za lastno zdravje.
Še preden pa bi se odločili za uvedbo participacije, je treba urediti nekatere druge zadeve. Ena izmed njih so enaka nadomestila za boleznine ne glede na trajanje bolezni. Višino nadomestil za boleznine naj bi tekoče valorizirali. In če bi se že odločili za participacije pri zdravstvenih storitvah, naj bi jih uvajali postopno in upoštevaje tako skupno obremenitev delavca oziroma občana kakor tudi učinke doslej sprejetih korektivov.	1
Skratka^gre za zahtevo sindikatov, da se mora zdravstvo organizirati tako, da bo z-vsemi možnimi ukrepi, tudi z izkoriščanjem notranjih rezerv lahko nudilo dogovorjeno raven zdravstvene oskrbe vsem, ki so pomoči potrebni. Nikakor pa se ni mogoče sprijazniti s prakso, kot se je pokazala letos v zobozdravstvu, ki je po »izpolnitvi plana« tako rekoč zaprlo ambulante.
Številni primeri neracionalnega poslovanj." v zdravstvenih organizacijah z druge strani dokazujejo, da bi na račun namensko zbranih sredstev lahko dobili zavarovanci več. In drugače povedano: če bi obveljalo tako, kot predvideva delovno gradivo za
pripravo samoupravnih sporazum0'' bi zavarovanci ob višjem prispe'^11 dobili precej manj kot zdaj.
SOGLASJE K
DRUŽBENEMU DOGOVOR^ O TEMELJIH AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA Pred tremi leti začeto delo pri P11 pravi medrepubliškega družben«? dogovora o politiki zaposlovanja >n ^ njim povezanih vprašanj je dokoa čano. Dogovor ureja skupna izb dišča politike zaposlovanja, g010, nega položaja brezposelnih, finan ranje zaposlovanja in delo skupn0 za zaposlovanje — vse to z naII!*|j nom, da bi čimbolj uspešno ustvari pogoje za uresničevanje usta
isairi
pravice do dela.
V družbenem dogovoru zap1 izhodišča so takšna, da bi jih la ^ koristno upoštevali v razvojnih P nih, družbenih dogovorih-in sam0^ pravnih sporazumih ter predp1* Zato je predsedstvo RS ZSSj-" L poprejšnji obravnavi v občin* svetih Zveze sindikatov Slovenil ^ ugotovilo, da lahko podpiše ta m
republiški družbeni dogovor. R
MILAN GOV£KA
CGP DELO - TOZ0
DELAVSKA
ENOTNOST
razpisuje prosto delovno mesto

u, v Sisku je 23. septem-•	bra 1910. leta dokončal
W	vajensko šolo otrok rev-
Zagorja — Joža Broz. Zato Je tudi zveza sindikatov izbrala Prav ta dan, ko je končal uk in P°stal pripadnik delavskega ra-zreda, za datum, ko bo proslavila 'tjegove in naše jubileje. »Ko se oanes spominjamo prvih delavskih korakov Josipa Broza,« je oojal Mika Špiljak na slovesnosti v Sisku, »z neprikritim ponosom Poudarjamo: Tito je največja Osebnost, ki je kadarkoli izšla iz yrst delavskega razreda. Zrasel le v njegovem naročju, v času,.ko ^ je delavski razred v naši deželi ?rarnil in razvijal. Z njim in na ceju njegove avantgarde je ure-soičil najlepše delavske in ljudje želje ter se uvrstil med naj-^eeje osebnosti mednarodnega delavskega in komunističnega ©banja.
Osebnost svetovne zgodovine, elovek epohe socializma je obču-f1 * — s srcem prebujenega de-I vca in z močjo marksista-revo-tticionarja — najgloblje težnje delavskega razreda, up narodov, nJihova pričakovanja in želje. Ta dajbolj progresivna hotenja je lito genijalno izpovedal ter s Partijo, ki jo je vodil v najbolj dsodnih zgodovinskih trenutkih, P°peljal najširše ljudske mno-r1Ce v boj za dokončno socialno 'd nacionalno osvoboditev.«
Tito se ni nikoli bal težav. Njegova vera v moč delavskega ra-Sreda, v moč vseh naših narodov, v našo zvezo komunistov, je v rejnici brezmejpa. Med njegovimi desedami in dejanji ni ločnic, lito ni samo revolucionar naše Preteklosti in sedanjosti, ampak ddi naše bodočnosti. V njegovi ?sebnosti so se po besedah Mike jPjljka zlile vse lastnosti, ki izra-Zajo stoletne težnje naših narb-d°vj želja po svobodi, pravično-človeka vrednem življenju... elavski razred Jugoslavije je Ponosen, ker je iz njegovih vrst Zsla takšna osebnost mednarod-d^ga delavskega gibanja, človek, 1 ni nikoli omahoval pri izbiri Srneri na nobenem razpotju naše ln svetovne zgodovine. Vselej je Znal izbrati pot, ki nas je vodila k Svobodi, k zmagi socializma.
. Delo v sindikatih in odnos do S|ndikatov je bil zelo pomemben a celotnp revolucionarno delo-anje tovariša Tita. Prva po-Jdcrnbna in odločilna sprememba v življenju mladega Jo-'Pa Broza se je zgodila že pred m^enidesetimi leti, ko je prišel iz ,v°jega rodnega Zagorja v Sisak, a se izuči poklica. Prihod v esto, sprememba razrednega P°ložaja — vse to vpliva na naglo renje mladega Zagorca ter na Jegovo vključevanje v na-iHk^n.o sindikalno in delavsko ® Panje Veliko je bral, znal je 'sluhniti starejšim delavcem in jPbovim socialističnim idejam. Vstopoma in skorajda neo-gjk n° se je vključeval v delavsko * adje, čeprav le-to v tedanjem Sesu v Sisku še ni bilo razvito. Ko ]Q Je iztekla njegova prva de-in da pogodba, je zapustil Sisak t ■ e^šel v Zagreb, zatem prek JdPljane v Trst, da bi se vnovič
vrnil v Zagreb. V tem obdobju je Josip Broz že med najbolj delovnimi aktivisti sindikalne organizacije. Življenjska pot ga je vo-dila v Ljubljano, nato v Kamnik, na tuje, na fronte prve svetovne vojne, v rusko ujetništvo in med borce oktobrske revolucije.
Mika Špiljak je dejal: »To, da je spoznal življenje delavcev in .navadnega človeka’ od Av-stroogrske do Rusije, da je sodeloval v bojih za boljše življenje
ske množice, organizirane v svoji razredni organizaciji — sindikatih. V tem času frankcionaški boji čedalje bolj pretresajo komunistično partijo pa tudi neodvisne sindikate' Josip Broz odide v Kraljeviče z nalogo, da v ladjedelnici obnovi delo sindikatov. Nalogo uspešno opravi, delavci dojamejo besede Josipa Broza, ki jim nenehno govori, da lahko le organizirani in enotni izborijo svoje pravice.
enotnosti neodvisnih delavskih sindikatov.
Mika Špiljak nadaljuje:
»Prav v sindikatih je izboril tudi svojo prvo antifrakcijsko bitko. Ob poskusu desničarjev, da bi razbili pokrajinsko sindikalno organizacijo na Hrvaškem, sta povzdignila svoj glas mestna sindikalna sveta dveh najmočnejših sindikalnih centrov v državi, Beograda in Zagreba.
Mestni delavski sindikalni svet
Zagreb, kjer je izvoljen za člana pokrajinskega komiteja KPJ za Hrvaško. Razmere v partiji /šo bile tedaj izredno težke, prav tako tudi v neodvisnih sindikatih. Ob koncu avgusta 1934. leta je Josip Broz kooptiran za člana politbiroja centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije in dobi nalogo, da organizira partijske konference za Hrvaško in Slovenijo. Čeprav ves zavzet s
Predsednik sveta ZSJ Mika Špiljak na slavnosti v Sisku, posvečeni jubilejem predsednika Tita in ZKJ
Delo, ki ga je ustvaril tovariš Tito, je vredno ustvarjanja rodov
delavcev številnih dežel, je pripomoglo k temu, da je mladi Broz razumel skupne interese proletariata. To je deloma vplivalo tudi na bodoče odločitve in stališča Tita kot borca mednarodnega delavskega gibanja — Španija, pripravljenost za pomoč Češkoslovaški in kot državnika — antikolonializem, podpora narodnoosvobodilnim gibanjem, boj proti rasizmu in drugo.
Dvajseta leta označujejo najbolj živahno aktivnost Josipa Broza v sindikatih, in to v vseh okoljih, kjer je delal in živel. To svojo aktivnost čedalje bolj povezuje tudi z delom v partiji, saj sodi, da teh dveh dejavnosti ni možno ločevati druge od druge...«
Ze na jesen 1920. leta se je Josip Broz zaposlil v Zagrebu, ponovno vključil v sindikate in postal je član Komunistične partije Jugoslavije. Na proslavi obletnice oktobrske revolucije predava na enem od sindikalnih zborovanj in svoj govor sklene z besedami: « Samo z oboroženim bojem lahko delavski razred osvoji oblast!«
V letih 1921 do 1925 je Broz v Velikem Trojstvu. Ves ta čas pripisuje poseben pomen sindikalnemu delu, ve, da lahko partija uspešno uresničuje svoje naloge samo tedaj, če se opira na delav-
Med prvimi, ki jih je uprava ladjedelnice odpustila po stavki, je seveda Josip Broz. Najprej odide v Beograd, za tem pa se zaposli v tovarni »Jasenica« v Smederevski Palanki. Broz je zdaj že izkušen sindikalni in partijski delavec, ki takoj začne s političnim delom med delavci. Brozov poziv — vsi moramo stopiti v svojo borbeno sindikalno organizacijo, potem pa začeti z energičnim bojem proti brezsrčnemu izkoriščanju nenasitne buržoazije — močno odmeva med delavci »Jasenice«.
V marcu 1927. leta Broz vnovič prispe v Zagreb, že v aprilu postane član izvršnega odbora mestnega delavskega sindikalnega sveta, v juniju pa sekretar področnega odbora zveze kovinarjev za Hrvaško. Le nekaj tednov zatem ga zapro in mu sodijo na ogulinskem procesu.
Na začetku 1928. leta je bilo v Jugoslaviji več kot 200 tisoč delavcev brez dela. Policija se je spravila zlasti na sindikate, pozaprla je številne sindikalne funkcionarje. Tako je moral Broz po prestani kazni sprejeti še dolžnost tajnika področnega odbora zveze usnjarskih delavcev Hrvaške. Še veliko bolj vztrajno nadaljuje z bojem proti frakcijam v partiji, in proti razbijanju
Beograda je s posebno resolucijo obsodil kampanjo proti zagrebškim tovarišem in poudaril bratske odnose med hrvaškim in srbskim proletariatom in skupen nastop tako v boju proti reformi-zmu v delavskem gibanju kot tudi proti buržoaziji. Mestni delavski sindikalni svet Zagreba pa je na podlagi referata Josipa Broza določil kot nalogo zagrebških delavcev, da skupaj z beograjskim proletariatom prepreči sleherni poskus zlonamernega vnašanja razdora med srbskim in hrvaškim proletariatom ter da skupaj preprečujejo težnje biro-kratsko-hegemonističnega centralizma v sindikalnem gibanju.«
Brozova ideja zmaga, zanjo se je tako zavzeto bojeval, ker je doumel, v kakšno pogubo vodi frakcionaštvo v partiji in v sindikatih. Ko na osmi partijski konferenci Zagreba postane sekretar mestnega partijskega komiteja, Josip Broz še naprej posveča največjo pozornost sindikalnemu delu. Oblastnikom postane preveč nevaren in na znanem bombaškem procesu ga obsodijo na pet let ječe.
Marec 1934. leta označuje novo obdobje v revolucionarni dejhvnosti Josipa Broza. Ko ga izpustijo iz zaporov, se vrne v
partijskimi dolžnostmi, Tito ne opusti sindikalne aktivnosti. Zavzema se, da bi partija izkoristila vse legalne in pollegalne' oblike boja ter da bi partijske organizacije vnovič prevzele odgovornost za razmere v revolucionarnem sindikalnem gibanju. Četrta državna konferenca KPJ, ki je ob koncu 1939. leta zasedala v Ljubljani in katere sklepe je neposredno inspiriral Josip Broz, je poudarila: vstop komunistom v sindikate je pot za preobrazbo teh organizacij v organe razrednega boja in za ost^a-ritev akcijske enotnosti delavskega razreda... V letu dni so skoraj vsi sindikati v rokah partije. Četrti kongres URS v aprilu 1938. leta in kongres Strokovne komisije v maju tega leta nedvomno sprejmeta akcijsko enotnost vseh strokovpih organizacij.
V referatu na zgodovinski peti državni konferenci Komunistične partije Jugoslavije v oktobru 1940. leta Josip Broz govori: ...odpreti moramo vrata partije agilnim borcem, vdanim partiji in delavskemu razredu, borcem, ki so se izkazali v vsakodnevnih bojih v sindikatih,' v tovarnah kot tudi v drugih množič-
nih organizacijah, ki uživajo zaupanje delavstva in so zaslužili, da postanejo člani partije...
Kadri, ki so se v teh letih kalili v partiji in sindikatih, so prevzeli na svoja pleča vse breme revolucije, ki se je razplamtela 1941. leta
Mika Špiljak je pvoudaril:
»Tudi sam čustveno povezan z organizacijo, v kateri je, kot je dejal na našem zadnjem sindikalnem kongresu, pridobil prve borbene izkušnje in jih zatem, skozi leta, skupaj z delavskim razredom uporabljal v boju za njegove pravice, je Tito tudi po osvoboditvi nenehno poudarjal velik pomen sindikalne organizacije, skrbel za' njen razvoj... Boj za vsebinsko spremenjen položaj delavskega razreda in delovnih ljudi z razvijanjem in stalnim širjenjem socialističnega samoupravljanja, z ustvarjanjem pogojev, da združeni delavci odločajo* o pogojih in rezultatih svojega dela ter o vseh družbenih zadevah, skrbi za življenjske in delovne razmere, za standard delavcev in njihovih družin — to je bistvo pozivov, ki jih je tovariš Tito naslavljal sindikalni organizaciji.«
ZaJ/sm f>a je predsednik sveta ZSJ svoj svečani govor sklenil z naslednjimi besedami:
»Samoupravna, neuvrščena Jugoslavija, enakopravna skupnost narodov in narodnosti, ki živijo na tem ozemlju, je trajno Titovo delo*. Iz nerazvite, agrarne dežele se je Jugoslavija uvrstila med srednje razvite industrijske dežele. Skovana in utrjena sta bratstvo in enotnost, razvil se je močan petmilijonski delavski razred, zgrajena je moderna jugo-slditanska ljudska armada ter sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Ustvarjena je trdna politična enotnost vseh delovnih ljudi in občanov, močno se je povečal mednarodni ugled nove Jugoslavije, skratka, dosegli smo nagel in vsestranski rasi« j.
Tisto, kar je ustvaril tovariš Tito na čelu KPJ in ZKJ, vseh naših narodov in narodnosti v manj kot življenjski dobi človeka, je delo, ki je vredno ustvarjanja roddv: To delo je zgodovina že potrdila in toliko večje bo postajalo, kolikor daljši bo časovni odmik od dogodkov.
Za uresničitev takšnega položaja delavskega razreda, za kakršnega se je tovariš Tito neposredno zavzemal, so v naši družbi že ustvarjeni vsi potrebni pogoji. Točno tudi vemo, kaj je naša glavna naloga v tej fazi razvoja. Odločno si moramo prizadevati, da bo delavec' sam razpolagal z dohodkom, ki ga ustvarja, in da bo vplival na vse njegove tokove, na celoten razvoj socialističnih samoupravnih odnosov.
S SESTANKA NASESTANEK
iz albuma
sindikalnih delavcev
K ri
slg a°r je bil vsaj enkrat lačen, ve, kako prg*° svež kruh. Stane Fišer je bil ve, Sotovo že kdaj lačen, toda ni mu 8(1 ^nar' kako kruh diši. Triindvajset let nje epe^e,pa zavoljo tega kruha tudi na fiQ»-n.em »jedilnem listu« ni pogosto »i/6 pa »lačen« drugih stvari.
;iq V'°/ konjiček je narava«, pravi. pla'nVečkrat med drevje, v hoste! Ne Q'n«rim, nisem navdušen gobar. ^°dih naravo samo in uživam v spre-
St^.0 N » lačen«, smo zapisali zato, ker ben e pišer nima za sprehode skoraj no-hidi^0 časa- Ne le za sprehode, pač pa Pr(,J'g Se ne in za svojo družino — ker je jein an družbenopolitični delavec v svo-sti P?djetju in tudi v družbeni skupno-dr’u7)[er Živi- Nekoč je prešteval svoje hal r, enpPolidčne funkcije, pa je odne-jpn številki deset.
sinm^dpfedsednik izvršnega odbora fiat,. ^.ta v TOZD Pekarna v Kombi-Sedn	° V Ljubljani. Poleg tega je pred-
pre.j dravskega sveta TOZD, pod-kat„ ednik občinskega odbora sindi-
ata dela
vcev živilske in tobačne indu-
strije v občini Moste-Polje. In tako dalje.
»Še lani sem bil predsednik IO OOS, pa sem zaprosil za razrešnico, ker sem bil preobremenjen še z drugimi funkcijami«, je odgovarjal na vprašanje, kako zmore dobro opraviti toliko dela hkrati. »Razrešili so me, toda hkrati sem moral pristati na funkcijo podpredsednika sindikata in nedolgo zatem so me izvolili še za predsednika delavskega sveta.«
»Pomeni ta izvolitev, da se na pomembnih samoupravnih in družbenopolitičnih funkcijah v vaši temeljni organizaciji ' izmenjuje sorazmerno majhno število ljudi?« smo zavrtali v problem, s katerim se bojujejo tudi v drugih slovenskih kolektivih.
»To me jezi« je priznal, in 5 tem povedal, da tudi pri njih ni dosti drugače. »Mnogi delavci se zanimajo samo za svoje osebne dohodke. Toda za to imamo vendarle razlago, če že ne opravičilo: večina delavcev je priučenih in iz drugih republik pa imajo tako poleg finančnih težav tudi jezikovne. In — ne počutijo se domače. Kajpak se trudimo, da bi jih čimprej samoupravno osvestili,
vendar je ta naloga ena najteže izvedljivih sindikalnih nalog. Vsaj v kratkem času ni moč pokazati dobrih rezultatov.« ’
Za peka gre danes le malokdo. Zavoljo tega v pekarnah vzamejo vsakega delavca, ki je pripravljen za majhno plačilo delati na vročini med 30 in 40 stopinjami ter v nočni in dnevni izmeni.
»Nočna izmena! Poskušamo se je rešiti, pa ne gre in ne gre, čeprav je podjetje na Smartinski cesti zgradilo najsodobnejšo pekarno. Ljudje pač hočejo zjutraj sveže pecivo; poleg tega se druge pekarne, ki nimajo takšne opreme, nočejo in tudi ne morejo dogovoriti za samo dnevno peko. Tako moramo hočeš — nočeš delati tudi ponoči, čeprav je takšno delo v bistvu nepotrebno.«. Tako pravi Stane Fišer.
Pogovor skušamo ponovno zasukati na zasebno življenje, na konjičke, na gobe, na družino. Pa ne gre najbolje. Stane Fišer o tem nima veliko povedati, kajti zasebnemu življenju se je skorajda v celoti odrekel zavoljo družbenih funkcij. Kaj ima od tega? Materialno ničesar,
sicer pa zadovoljstvo, da je koristen član družbe. In navest, da bo počasi marsikje moral namesto njega vskočiti še kdo.
» V minulem tednu sem imel vsak dan kak sestanek — seveda v svojem prostem času«, pravi. »Danes sem se opravičil zaradi pogovora z vami, jutri imam sestanek na samoupravni stanovanjski skupnosti. In tako iz dneva v dan. Ker pa dela ne moreš opravljati dobro, če ga imaš preveč, je treba še koga poklicati na pomoč.«
Sicer pa, je na koncu priznal, je zdaj že precej laže. Takrat, ko so se začele velike samoupravne preobrazbe v družbi (takrat je bil še predsednik sindikata TOZD), pa je Stane Fišer marsikateri večer in dolgo v noč prebiral gradiva in premleval v sebi nova spoznanja o samoupravni organiziranosti družbe in samoupravnih pravicah delavca.
»Ni šlo drugače. Te stvari sem moral dodobra premleti v sebi, da sem jih lahko kot družbenopolitični delavec razlagal drugim.«
B. RUGELJ
DE
po sledeh dogovarjanja
MNENJA IN STALIŠČA
24. septembra 1977 stran
IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA
Škoda, ki jo delavec utrpi pri delu ali v zvezi z delom
Do uveljavitve zakona o združenem delu so glede odškodnine za nesreče pri delu odločala redna sodišča, zakon o združenem delu pa je v členu 208-2 določil, da ima delavec pravico zahtevati odškodnino pri sodišču združenega dela, če temeljna organizacija ne povrne škode v predpisanem roku. Rok, v katerem mora delovna organizacija odločiti, ali bo povrnila škodo ali ne, se določi s splošnim samoupravnim aktom.
V prehodnem obdobju mnogi delavci še vedno vlagajo tožbo za povračilo odškodnine pri rednih sodiščih, to je pri občinskih in okrožnih sodiščih. Ta sodišča seveda odstopajo tožbe sodiščem združenega dela, kar pa pomeni zavlačevanje že tako dolgih in zapletenih postopkov. Že pri delu rednih sodišč se je pokazalo, da so prav ti postopki najzahtevnejši, saj je treba ugotoviti, po čigavi krivdi je prišlo do nesreče, v kateri meri je odgovorna temeljna organizacija, ali je soodgovoren tudi delavec in kakšna škoda je bila povzročena delavcu.
Da bi se čim več delavcev seznanilo z novim postopkom, naj opišemo samo enega izmed primerov, ki ga je obravnavalo sodišče združenega dela:
Delavka je že več let delala pri stiskalnici, tako da je bila tega dela že vajena, čeprav ni bila natančneje poučena o varnosti oziroma nevarnosti, ki ji preti pri takem delu. Nekega dne se je zgodila nesreča, tako da ji je stiskalnica stisnila desnico in so ji morali amputirati po dva členka na mezincu, prstancu in sredincu desne roke. Delavka se je dlje zdravila, ko pa se je vrnila na delo, so ugotovili, da dela na stiskalnici ne more več opravljati, zato je bila razporejena na drugo enakovredno delo. Postala je 20-odstotni invalid, zaradi česar je bila zelo prizadeta, saj zavoljo poškodbe desne roke ni mogla opravl jati vseh del, ki jih je pred nesrečo opravljala v prostem času na posestvu svojega očeta.
Ker podjetje ni pristalo na zahtevo, da povrne škodo, saj se s tem ni strinjala zavarovalna skupnost, pri kateri je bilo podjetje zavarovano za primer jamstvene odgovornosti, je delavka vložila zahtevek pri sodišču združenega dela. Zahtevala je
100.000	din odškodnine zaradi zmanjšanja splošnih življenjskih sposobnosti, 25.000 din zaradi preslanih fizičnih bolečin in
15.000	din zaradi psihičnih bolečin. Poleg tega je zahtevala tudi rento, ker je sodila, da je njen dohodek manjši, kot bi bil, če bi do nesreče ne prišlo. Prvo sodišče je delavki priznalo skupno
110.000	din odškodnine, povrhu tega pa še v celoti določilo tudi rento, ki jo je delavka zahtevala.
Pritožbeno sodišče je nekoliko znižalo prisojeno odškodnino in jo odmerilo na 100.000 din. Pri tem je določilo kot odškodnino za splošno zmanjšanje življenjskih sposobnosti 70.000 din, za fizične bolečine 25.000 din in za psihične bolečine 5000 din. Zavrnilo pa je zahtevek za rento, saj delavka lahko zahteva pri skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja pravico do nadomestila, če zaradi invalidnosti dela na svojem delovnem mestu ne more več opravljati in mora zato delati na drugem delovnem mestu, na katerem ima manjše osebne dohodke, To je ena izmed temeljnih pravic iz invalidskega zavarovanja, ki delavcu zagotavlja varstvo v primeru, če postane invalid zavoljo nesreče pri delu.
Kar zadeva višino določene odškodnine, pa je sodišče upoštevalo zlasti intenzivnost in trajanje bolečin, starost delavke, njeno prizadetost pri izrabljanju prostega delovnega časa in dejstvo, da bo poslej svoje delovne naloge veliko teže onrav-Ijala kot pred nesrečo.	Piše: IVAN ŽUŽEK
PRISPEVEK K RAZPRAVI O OSNUTKU ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH
Strogo stališče prakse
Zvezni zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu je v 2. točki 56. čl. določil, da delavcu preneha lastnost delavca v združenem delu, če mu je po zakonu oziroma po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljati delo na delovnem mestu, na katerem dela. Tako delavcu preneha delovno razmerje z dnem, ko temeljna organizacija prejme pravnomočno odločbo sodnika za prekrške ali sodbo rednega sodišča, ki določata prepoved. V praksi je bilo gotovo največ primerov prenehanje delovnega razmerja delavcem — šoferjem, ki sta jim sodnik za prekrške ali kazensko sodišče izrekla ukrep odvzema vozniškega dovoljenja. Temeljna organizacija v takih primerih ne odloča s konstitutivnim sklepom, ampak izda le ugotovitveni sklep o prenehanju delovnega razmerja. Sodišča združenega dela so redno zavračala zahtevke prizadetih delavcev, naj bi razveljavila take sklepe. Delavci so opozarjali na nelogičnost takih stališč v primeru, ko je ukrep odvzema vozniškega dovoljenja trajal manj kot šest mesecev, saj delavec, ki je obsojen manj kot šest mesecev zapora, ni tako prizadet, ker mu delovno razmerje sploh ne preneha, kot to določa 3. točka 56. člena zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Prav tako kot tisti delavec, ki mora biti odsoten z dela manj kot šest mesecev zaradi izpolnitve varnostnega, vzgojnega ali varstvenega ukrepa.
Res sicer delavcu, ki je odsoten zaradi prestajanja zaporne kazni do šestih mesecev ali zaradi izpolnitve drugih ukrepov, mirujejo pravice iz dela in po delu v času odsotnosti, a mu oživijo/ takoj ko spet lahko nastopi delo. Delavec — šofer, ki mu je delovno razmerje prenehalo, mora seveda poiskati drugo zaposlitev, in če je ne najde, ostane v težkem položaju. Nima namreč niti pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, saj se v smislu 2. odst. 37. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti šteje, da mu je delovno razmerje prenehalo po lastni krivdi. To velja ne glede na to, kdaj je delavec storil prekršek, zaradi katerega mu je bil izrečen ukrep. Praksa ne ločuje primerov, ko je bilo delavcu odvzeto vozniško dovoljenje zaradi prekrška, ki ga je storil na delu, od primerov, ko delavec stori prekršek izven delovnega
Odvzem vozniškega dovoljenja
in prenehanje
delovnega razmerja
časa, med vožnjo za lastno potrebo ali na nedeljskem izletu.
Zakon o združenem delu ]e bolj mil
Tako togo stališče, ki ga je praksa zavzela po uveljavitvi zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, je nekoliko omiljeno z zakonom o združenem delu. Ta zakon določa v 4. točki 1. odst. 216. čl., da delavec, ki mu je prepovedano opravljati določeno delo, izgubi delovno razmerje po samem zakonu, če mu ni mogoče zagotoviti v temeljni organizaciji drugih del oziroma nalog. Obenem pa je po določilih zakona o združenem delu v ugodnejšem položaju tudi delavec, ki je obsojen na zaporno kazen, daljšo kot šest mesecev. Če tak delavec prestaja kazen krajši čas od šestih mesecev, čeprav je bil obsojen na daljšo kazen, mu delovno razmerje ne preneha. Tako se upošteva omilitev kazni po sklepu vrhovnega sodišča SR Slovenije o izredni omilitvi kazni pa pomilostitve in pogojni odpust. Po zveznem za-
konu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu se namreč ni upoštevala dejanska odsbtnost zaradi kazenske obsodbe, ampak le nepogojna obsodba, ki je predvidevala kazen, daljšo od šestih mesecev.
Sodišča združenega dela upoštevajo novo določbo zakona o združenem delu od veljavnosti zakona, zato mora temeljna organizacija vselej dokazati, da de-lavcu-šoferju ni mogoče zagotoviti drugega dela oziroma nalog, če sklene, da mu delovno razmerje preneha. Tako dokazovanje pa je kaj preprosto, saj še vedno velja sistematizacija delovnih mest in temeljna organizacija pač dokazuje, da so vsa delovna mesta zasedena, čeprav morebiti hkrati sklepa pogodbe o delu za začasna ali občasna dela.
Nova ureditev naj bi izenačila strogost ukrepov
Osnutek zakona o delovnih razmerjih v tem primeru ne prinaša novost saj v čl. 177 ie povzema celotno besedilo 1. odst.
POTUJTE Z NAMI
216. čl. zakona o združene® delu. V čl. 45~pa osnutek predvi' deva, da je delavec dolžan opraV' Ijati delo in delovne naloge, ki ne ustrezajo njegovi strokovni iz0" brazbi oziroma z delom pridob' Ijeni delovni zmožnosti, če mu je izrečen varnostni, vzgojni ^ drug ukrep, zaradi katerega <]e more opravljati del, za katera je bil izbran. To pomeni, da bi m0' rala temeljna organizacija tudi šoferju, ki mu je bilo odvzel vozniško dovoljenje, ponudit* delo ali delovne naloge, za kateR se zahteva nižja strokovna iz°' brazba od njegove, če so taka dela ali naloge v temeljni organi' zaciji na voljo. Ne glede na nav®' deno določbo osnutka, pa seveda ostaja osnovna dilema enako pe' reča kot doslej.
Zakon o delovnih razmerji!* naj bi izenačil težo posledic v primerih prepovedi opravljan)3 del ali delovnih nalog, prestajanj6 zaporne kazni in izpolnjevan]6 varnostnih, vzgojnih ali drug® ukrepov, zaradi katerih mora bit* delavec odsoten dalj kot šest n*6' secev. Te posledice pa bi bile iz6' načene samo tedaj, če bi bilo do' ločeno, da delovno razmerje Za' radi prepovedi opravljanja dolu' čenega dela oziroma nalog pr6i neha po samem zakonu, če zaradi takega ukrepa delavec ne mor6 opravljati svojega dela več ko* šest mesecev in če mu ni mogo^6
v temeljni organizaciji zagotovi*
»KOZARA«
19.05 I LJUBLJANA i 7.29 7.20 X SARAJEVO f 19.55 10.28 T PLOČE I 16.30
drugega dela oziroma nalog-primerih, ko bi šlo za odvzem vozniških dovoljenj za krajši ča3 od šestih mesecev, naj bi bili de' lavci izenačeni s tistimi delavcf ki morajo na prestajanje zaporn6 kazni do šestih mesecev ali ^ morajo biti odsotni zaradi izr6' čenih ukrepov. Tako bi bile p°' sledice izenačene, kar praktič**0 pomeni, da bi bila s tem dosežeU3 enakopravnost delavcev, ki j° poudarja 14. člen ustave SFIU;
Dosedanja praksa, ki je prev
ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO IJOOUANA
togo sledila zakonskemu besedi' lu, ni povsem ustrezala temu n3' čelu, zato naj bi zakon odprav* te dileme.
I. ŽUŽE*

Delovne organizacije imajo pravico in dolžnost, da sodelujejo v obrambi domovine in s ten1 ciljem izvajajo ustrezne priprave na področju ljudske obrambe in izvršujejo obveze in dolžnosti do ljudske obrambe, predvidene s tem zakonom.	(Iz Zakona o ljudski obrambi SFRJ )
Koncepcija vseljudske obrambe je svojevrstna in izvirna vojna doktrina naše domovine, zasnovana na samoupravnem socialističnem sistemu. Le-ta izhaja in je zrasla na zgodovinskih tradicijah, naukih in izkušnjah našega narodnoosvobodilnega boja in mirnodobnega razvoja naših oboroženih sil. Tako koncipirana vojna doktrina, je zapisal pokojni generalpolkovnik Viktor Bubanj v svoji študiji Doktrina zmage, ima že svojo bogato in preizkušeno teorijo in svojo še bolj bogato prakso, še posebno vsebinsko in poučno iz obdobja po drugi svetovni vojni. Le-ta je dokazala svojo univerzalnost in vojno-znanstveno vrednost ter je z vso pravico zavzela pomembno mesto v vojni znanosti, ker znanstveno in objektivno rešuje probleme obrambe neodvisnosti in svobodnega razvoja mladih dežel in narodov, ki so primorani braniti svoj obstoj in bodočnost pred vsakim agresorjem in v najtežjih vojnih razmerah.
Obramba domovine torej ni samo dolžnost občanov, kakor ljudje pogosto mislijo, temveč tudi vseh drugih družbenih dejavnikov. V okviru oboroženih sil naše dežele zavzemajo poleg JLA, teritorialne obrambe, civilne zaščite, občanov, družbenopolitičnih skupnosti in drugih družbenih organizacij pomembno mesto tudi delovne organizacije. Z obrambnimi potrebami sta pogojeni vsebina in obseg nalog na področju proizvodnje in družbenih dejavnosti, opredeljenih v zakonu o ljudski obrambi. Poleg tega lahko delovne organizacije, v skladu s svojimi potrebami in možnostmi, razširijo obveznosti, ki jih opredeljuje zakon. Delovne organizacije se morajo v miru pripravljati, da bi lahko v vojni nadaljevale svojo dejavnost, s tem, da si zato zagotovijo materialne pogoje, predvidijo potrebne organizacijske spremembe in da usposabljajo svoje delavce za delo v vojnih razmerah.
Da bi delovna organizacija zadostila potrebam ljudske obrambe, je dolžna, da že v miru bb pripravi vojnega načrta proizvodnje ali storitev podrobneje opredeli uresničevanje odločitev pristojnih organov
družbenopolitične skupnosti. Ta obveznost izhaja iz načela, da se v delovni organizaciji priprave oblikujejo tako po lastnih načrtih in odločitvah kakor tudi po odločitvah družbenopolitičnih skupnosti. Občina, regija, republika in federacija so pooblaščene, da usmerjajo priprave delovnih organizacij in da vplivajo, da bodo njihovi vojni načrti usklajeni z načrti družbenopolitičnih skupnosti in drugih delovnih organizacij.
Poseben pomen podružbljanja ljudske obrambe se kaže v pravici delovne organizacije, da za lastno obrambo v vojni, v miru pripravlja, usposablja in organizira svoje oborožene skupine, straže, patrole, delavske čete, bataljone, protiletalsko enoto in druge. Poleg tega lahko delovna organizacija oblikuje tudi druge službe teritorialne obrambe in aktivno sodeluje pri drugih obrambnih ukrepih v skladu s splošno koncepcijo vseljudske obrambe. Če je z načrtom predvideno usposabljanje teritorialnih enot in služb v okviru družbenopolitične skupnosti, potem se mora delovna organizacija podrediti temu načrtu, vendar ima pravico, da se samoupravno odloči za razširitev teh priprav.
Naloga posebnih enot teritorialne obrambe je obramba delovne organizacije pred sovražno dejavnostjo, vzdrževanje reda in varnosti ter opravljanje nalog civilne zaščite. Te enote, tako kot druge enote, ki jih ustanovijo v delovni organizaciji, v vojni bodisi samostojno branijo delovno organizacijo pred sovražnikom ali pa v sodelovanju z drugimi silami teritorialne obrambe in operativnimi enotami JLA. Če pristojni štab ljudske obrambe sodi, da je v interesu splošnega sistema ljudske obrambe v prostoru, kjer je delovna organizacija, lahko sklene, da enote delovne organizacije sodelujejo v bojih tudi zunaj delovne organizacije. Delovne organizacije lahko formirajo tudi svoje izvidniške službe, obveščevalne službe in podobno.
Delovne organizacije tudi samostojno organizirajo in pripravljajo ukrepe za varstvo in reševanje človeških življenj in materialnih dobrin pred vojnimi nevarnostmi in elementarnimi nesrečami. V ta namen že
v miru formirajo ustrezne enote civilne zaščite, ki se po potrebi povfi zujejo v enoten sistem civilne zaščite v občini.
Med prioritetnimi nalogami, ki izhajajo iz nalog civilne zaščite, s° delovne organizacije dolžne zagotoviti zaščito za svoje delavce v 33 kloniščih in ustreznih objektih, ki morajo biti zgrajeni že v miru, P*1 praviti in prilagoditi se morajo za zaščito pred termonuklearnimi f3 padi, na evakuacijo delavcev in materialnih dobrin, na zatemn*1^ svojih objektov in prometnih sredstev, pripraviti kolektivne ukreP^ glede RHB zaščite in reševanja, seveda tudi reševanja v primeru mentarnih nesreč in podobno. V ta sklop sodi zaščita tako skrivno8 ljudske obrambe kakor tudi poslovnih skrivnosti.
Pri normativnem urejanju odnosov v obrambnih pripravah v
lovni organizaciji moramo izhajati iz zahteve, da je potrebno zag°
viti popolnost, učinkovitost in pravočasnost pri mobilizaciji in ang;
az*'
ran ju človeških in materialnih sil. V tem primeru delovna organiza6*^
ukrepa samostojno in samoupravno v smislu občih načel, s katerim* J
reguliran njen pravni in politični položaj, te upoštevaje naloge in 0
veznosti, ki jih ima na področju ljudske obrambe v splošnem obram ^ nem sistemu naše države. Naloge v zvezi z ljudsko obrambo, ki s° ^ pristojnosti delovne organizacije, opravljajo zbori delovnih lju ,
cij*’
temeljnih organizacijah združenega dela oziroma delovni organiz3' delavski sveti, izvršilni organi, direktor oziroma poslovodni organ. F
tudi organi, ki neposredno delajo ha področju ljudske obrambe ^ je komisija za ljudsko obrambo, štab za ljudsko obrambo in zaščito strokovne službe ljudske obrambe.
Da delovna organizacija v tolikšni meri samostojno in sarn° pravno sodeluje v obrambi ne samo svojega kolektiva, temveč vine kot celote, je odsev položaja, ki ga ima delavec v naši sam pravni socialistični družbi, kakor tudi pomena vloge in naloge, k*J ima delovna organizacija v vsesplošnem obrambnem sistemu nase , žave. -	SVETISLAV NlKO^
eč i
d6' j
Oddaljevanje iz prejšnje številke)
_Od kadrov je namreč od-ISna uspešnost sindikata pri
resničevanju zastavljenih
^ °g- Ob tem se kaže tudi po-reba p0 hitrem dodatnem ka-f°vskem usposabljanju kot uPna naloga in skrb vseh ^žbenopoliličnih organizacij.
resničevanje navedenih oa‘°g in pristojnosti sindikalnih J-Sanizacij v organizacijah združer
tesno
;nega dela zahteva tudi povezanost vodstva s
^‘anstvom. Vodstvo sindikalne
ganizacije lahko deluje le v VQt;]ah pooblastil in ^izražene lo ^ ^anstva- Zato je potreb-n’.da se ob vsakem pomemb-Jsem vprašanju vodstvo tudi ,mSVetuie s članstvom. To ne stj anjšuje možnosti in dolžno-te ’ da vodstvo daje pobudo, in VeC P°ve^je ustreznost D„Kmno^'čno podporo takšni ^ ddi. Takšni so zlasti prime-diV ° de*avs'ci svet vpraša sin-stališče, ali kadar de-ne S 1 svet organizacije združe-ali 3 de'a ne sprejme pobude ^tališča sindikata.
ao ferjetno Pa obstaja nevar-Pov '	Pr'^° premajhne
stv eZanost' vodstva s član-
staT in da bo sindikat pred-ka]V Jal ie izvšrni odbor sindi-ne organizacije, pa da bo obfVerjanje stališč vodstva le >>n^asno’ne P3 sprotno, torej za
Pref^*’ ne Pa tud' za >>vna-K temu bo pogosto silila
sindik^"051 hitrega reagiranja vod ata- Trdna povezanost eng5 Va s članstvom je seveda sjnd^,revent>vnih dolžnosti vseh bej ' a^n'b aktivistov. Še pose-po^bodo morali biti na to kj s rn’ t*st' sindikalni aktivisti, koin obenetn tudi člani zveze
atunistov.
in r)° srn° navajali pristojnosti c’jah °^e s'nd*kata v organiza-več Zdraženega dela, smo na no$tmeStib navajali tudi mož-kaingazbaianj v stališčih sindi-skee 0rganizacije in delavčeve^ SVeta- Teoretično so za to laVsj.3 majhne možnosti. De-nega' Svet> organizacij združe-
"gatski
so sestavljeni na de-ia?Q Podlagi, delegatsko lavCj ba Predstavljajo vsi de-de]a .^'rganizaciji združenega
kot
Ijujj: ^ P3 so pravzaprav isti saj _ ot članstvo sindikata,
tistju rea*no domnevati, da bi
Setj —(Ca5?
kata un’ ki niso elani sindi-ititer'e ^0rnenilo neko močno, Usmerno povsem drugače večinaJe”0 skupino, kot pa je čakov ^ato tudi n' realno pri-člapj atl’ da bi isti delavci kot gačna lnd'kata sprejemali dru-bvg stališča kot člani kolek-Prak!r0ma samoupravljavci. *>- ICn° so seveda možno-
sti razhajanja med stališči sindikata in stališči delavskega sveta precej realnejše. Pri tem ne gre samo za to, da mora sindikalna organizacija upoštevati širši razredni interes in da je celotna sindikalna organizacija tako zgrajena, da predstavlja oviro za izrazito prevlado skupinskih interesov. Zaradi tega je vodstvo sindikata v organizaciji združenega dela tudi dolžno seznanjati svoje člane s širšimi družbenimi interesi, sporazumi in dogovori o posameznih problemih. Takšna integracijska družbena funkcija sindikata bo nedvomno imela svoj vpliv tudi na stališča, ki jih bodo člani sprejemali v posamezni osnovni organizaciji.
Nadalje obstajajo možnosti za razlike v stališčih tudi zavoljo drugih vzrokov. Nefunkcio-niranje delegatskega sistema v združenem delu, slaba povezanost članov samoupravnih organov s svojimi volivci, ozki skupinskp-interesni vplivi na posameznega delegata, neaktivnost nekaterih delegatov, oviranje delegatskih razmerij itd. — vse to so lahko vzroki, da je aktivnost sindikatov še kako potrebna. Seveda ne gre za to, da bi sindikat predstavljal nekakšno »opozicijo« delavskemu svetu. Oba izhajata iz iste baze in služita za uveljavljanje istega končnega cilja — oblasti delavcev nad rezultati in pogoji svojega dela ter družbe v celoti. Zato seveda ne bi smeli podcenjevati nevarnosti biro-kratiziranja sindikatov samih, pretiranega poudarjanja insti-tucionalizacije in podobnih negativnih pojavov. Prav tako bo nujno potrebno preprečevati pojav, ki ga poznamo kot sklepanje po dveh tirih: najprej se isti delavci sestanejo kot kolektiv, potem pa še kot člani sindikata in obakrat sklepajo o istem vprašanju.
Uresničevanje nalog in pristojnosti sindikatov bo v organizacijah združenega dela nedvomno razkrilo več vprašanj, ki bodo terjala tudi idejno rešitev. Uspešnosti sindikatov si zato pravzaprav ni mogoče predstavljati brez aktivne pomoči in sodelovanja komunistov. Praktična dejavnost pa bo komunistom omogočila tudi ustrezen povratni vpliv na teorijo. Kot nas prepričuje dosedanji razvoj samoupravnih socialističnih družbenih odnosov, zgraditev nove družbe ni preprost proces. Praksa bo tudi pokazala, koliko opisana legalna podlaga dejavnosti sindikatov v združenem delu ustreza družbenim potrebam in v katero smer naj bi potekal prihodnji razvoj.
IZ OBROBJA V SREDIŠČE DELAVČEVE POZORNOSTI (II.)
Omejena pravica do štipendije
Dosedanji družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji ni opredeljeval pravice do štipendije iz združenih sredstev, zato tudi ni bilo jasno, ali je ta pravica za vse ali pa je omejena. Zato se je pač primerilo, da so si štipendijo iz združenih sredstev lahko zagotovili tako rekoč vsi, dokler niso nastale finančne zagate, ko je začelo denarja primanjkovati in ko so ostajali brez štipendije tako tisti, ki bi jih doma še lahko vzdrževali, kot tudi tisti, ki se brez družbene pomoči res ne morejo šolati. Omejitve kot poseben začasni ukrep so prišle v vsesplošni zagati, takrat pa so začeli mnogi načelno razpravljati, da takšni ukrepi niso v skladu s samoupravnimi sporazumi.
Pomembna novost, ki jo predlaga novi družbeni dogovor, je uvajanje cenzusa. Pravica do štipendije iz združenih sredstev naj bi bila najprej omenjena s socialnimi pogoji prosilca. Do štipendije naj bi imeli pravico učenci in študenti, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega z. zakonom in sindikalno listo določenega zajamčenega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji (v letu 1977 je to mesečno 2.162 din). Izračuni kažejo, da združena sredstva za štipendiranje v višini 0,5 odstotka od osebnih dohodkov ne omogočajo širjenja te pravice.
CILJ:
NEPOSREDNO USMERJANJE ŠTIPENDIJ V ZDRUŽENEM DELU
Omejitveni cenzus je torej omejen z ome-•jenimi sredstvi. Nesmiselno bi namreč bilo povečevati ta namenski prispevek organizacij združenega dela za štipendije na rovaš krčenja sredstev za lastne kadrovske štipendije, kajti problematike štipendiranja iz združenih sredstev ne smemo ločevati od sedanjih in prihodnjih družbenih naporov za preosnovo usmerjenega izobraževanja, organiziranega in programiranega torej bolj v skladu s potrebami združenega dela. Kolikor bolj bo združeno delo vplivalo na razvoj usmerjenega izobraževanja, toliko bolj in toliko hitreje se bodo načrtovale kadrovske potrebe. To pa je seveda proces, ki ga čez noč ne moremo doseči, zato bo potrebno z združenimi sredstvi korigirati štipendiranje vse dotlej, dokler ne bo v celoti izpeljana preobrazba usmerjenega izobraževanja.
O tem je treba govoriti, kajti cilji morajo biti jasni: ne perspektivno večanje prispevka v sklade združenih sredstev, da bi omogočali čim več teh štipendij, pač pa postopno zniževanje tega prispevka in večanje obsega kadrovskih štipendij organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti.
ČE SI DOMA,
SE ŠOLAŠ CENEJE
Že doslej so se mnogi zavzemali, naj bi ob reviziji družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanj u štipendijske politike uveljavili rnanjšo štipendijo za šolanje v kraju stalnega bivališča, saj bivanje doma zelo znižuje stroške šolanja v primerjavi s tistimi, ki se vozijo v šolo ali pa stanujejo in se hranijo zunaj kraja stalnega bivališča.
Sedanji predlog predvideva, naj bi znašala osnovna štipendija za učenca, ki se šola v kraju stalnega bivanja, 50 odstotkov zajam-
^pDELO TOZD KLAVSKA ENOTNOST
Ob j.
a v | j
Prosto delo,
a
vno mesto
KURIRJA
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja dva meseca.
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu.
Kandidati naj svoje vloge v osmih dneh pošljejo na naslov: CGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, izvršilni odbor, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana.
čenega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, za študenta pod takimi pogoji, ki ima nekoliko več stroškov s šolskimi potrebščinami, pa 60 odstotkov. Učenec in študent, ki se šolata in bivata zunaj domačega kraja, naj bi dobila za večje stroške bivanja in prehrane v dijaškem ali študentskem domu ali zunaj njega še dodatek v višini 40 odstotkov zajamčenega neto osebnega dohodka. Učenec ali študent, ki se vozi v šolo v drug kraj, bi bil upravičen do povračil d stroškov prevoza, čeprav z omejitvami. Stroškov do 5 odstotkov (ali po drugi varianti do 10 odstotkov) zajamčenega neto osebnega dohodka naj bi ne šteli, saj morajo končno tudi učenci osnovnih šol za prevoz do 4 km od doma v šolo nositi stroške sami in največkrat tudi delavci, ki se vozijo. Seveda pa osnovna štipendija in dodatki ne bi mogli znašati več, kot je celoten zajamčen osebni dohodek v SR Sloveniji. Sprejeto je načelo, da priznani življenjski stroški ne morejo biti za učenca ali študenta večji, kot priznamo zaposlenemu delavcu zajamčeni mesečni osebni dohodek (ta pa mora po navadi vzdrževati še družino!).
IZIGRAVANJE PRAVICE DO ŠTIPENDIJE
Dosedanji visok materialni cenzus ob uveljavljanju pravice do štipendije iz združenih sredstev je vplival, da je bil pritisk na združena sredstva zelo velik, medtem ko so kadrovske štipendije ostajale neizkoriščene. Obveznosti štipendistov iz združenih sredstev so bile seveda manjše kot obveznosti kadrovskih štipendistov, saj jim ni bilo potrebno izbirati niti smeri študija niti organizacije združenega dela; celo učni uspeh ni bil odločilen. Zato so se mladi raje odločali za te štipendije. V predlaganih spremembah družbenega dogovora so zdaj navedene tri variante selektivnih kriterijev, da bi štipendije iz združenih sredstev ohranile socialni korektiv.
O prvem selektivnem kriteriju smo že govorili, a ta je, da lahko zaprosi za štipendijo iz združenih sredstev le tisti, katerega dohodek na družinskega člana ne presega višine zajamčenega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji. Doslej je lahko za štipendijo zaprosil vsak, če dohodek na družinskega člana ni presegal dvakratne višine priznanih življenjskih stroškov. Drugi selektivni kriterij, ki ga prinaša družbeni dogovor, naj bi uveljavil manjši oziroma večji prispevek staršev k stroškom šolanja njihovih otrok. Tretji predlagani selektivni kriterij pa naj bi uveljavil različne prispevke staršev glede na kadrovsko usmeritev njihovega otroka — kandidata za štipendijo iz združenih sredstev. Poseben člen (kot dopolnilo) pa zdaj tudi natančno določa, kaj so dohodki staršev: to so vsi dohodki, ki se štejejo po predpisih in zakonih kot dohodek. Doslej to vprašanje ni bilo jasno opredeljeno, zato so bile razlage in praksa različna.
TUDI ZA
KADROVSKE ŠTIPENDIJE SOCIALNI KRITERIJ
Za dodelitev kadrovske štipendije je bil doslej edini kriterij učni uspeh in seveda smer študija, zato so te štipendije dobili mnogi, ki niso potrebni pomoči iz družbenih sredstev za šolanje. Seveda ne vedno in ne tam, kjer so delavci z internimi samoupravnimi akti določili to, kar naj bi zdaj določal družbeni dogovor za vse nosilce kadrovskega štipendiranja: prednost tistim, ki so že prejemali štipendije iz združenih sredstev ali pa izpolnjujejo pogoje za pridobitev take štipendije.
Prav to upoštevanje socialnega kriterija tudi pri kadrovskih štipendijah je nemara najpomembnejša novost štipendiranja v OZD in SIS, čeprav so predlagani, denimo tudi ostrejši kriteriji za pravočasno opravljanje študijske obveznosti študentov, pa bolj stimulativna merila za boljši učni uspeh.
SONJA GAŠPERŠIČ
ODMEVI
Prispevku »Kompas ponuja roko« na rob
Na prispevek s tem naslovom, ki ga je objavila DE v št. 34 z dne 27. 8. 1977. leta se oglašamo zato, ker je njegova vsebina v nasprotju s stališči republi-■ škega odbora o izhodiščih nadaljnjega razvoja turističnega gospodarstva v Sloveniji. Ta stališča pa niti niso zgolj sindikalna, ampak so bila že pred tremi leti usklajena tako v gospodarski zbornici, komiteju za turizem pri izvršnem svetu kot v RK SZDL. Slednjič pa so ta stališča našla svoje mesto tudi v sprejetih dokumentih o razvoju SRS in SFRJ.
Čemu torej v DE govora o novih izhodiščih za razpravo o problemih turističnega gospodarstva?
Kompas je res med drugimi naslovil tudi na republiški odbor Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije pismo z mnenji oziroma izhodišči za razpravo o problemih turističnega gospodarstva v Sloveniji, vendar smo v odboru ugotovili, da njegova vsebina ne le v ničemer ne upošteva usklajenih stališč, ki se počasi, vendar uspešno uveljavljajo v praksi, ampak je tudi v nasprotju z vsebino zakona o združenem delu.
Člani komisije za samoupravljanje, ki je obravnavala Kompasova razmišljanja in omenjeni članek, sprašujemo, od kod Delavski enotnosti trditev, da je Kompas nosilec turističnega razvoja Slovenije, ko je vsem jasno, kdo je lahko nosilec razvoja tega ali kateregakoli dela gospodarstva, trditve, da bodo o teh izhodiščih razpravljali poleg izvršnega sveta skupščine SRS, Gospodarske zbornice in centralnega komiteja ZKS tudi vsi drugi zainteresirani za pospešen razvoj te gospodarske veje v naši republiki; ne nazadnje pa — na podlagi česa mnenje, naj bi bile v Sloveniji največ tri sestavljene organizacije združenega dela?
Komisija za samoupravljanje ROS delavcev gostinstva in PRIPIS:	turizma Slovenije
Kdor je pozorno prebral članek »Kompas ponuja roko!«, je lahko kaj hitro ugotovil, da so izhodišča za razpravo o problemih turističnega gospodarstva Slovenije le predlog, ki ga je v Kompasu pripravila posebna delovna skupina (žepo odstopu vodilne Kompasove garniture).
Omenjena delovna skupina je ta izhodišča predlagala na podlagi želja in potreb delavcev v združenem delu iz turizma na področju Gorenjske, Dolenjske in Štajerske. Pri tem so imeli en sam namen, da bi razvoj turističnega gospodarstva Slovenije le krenil z mrtve točke. Prav delavci v turističnih delovnih organizacijah domala po vsej Sloveniji in tudi v Kompasu so spoznali, da kljub stališčem o razvoju turističnega gospodarstva Slovenije, sprejetimi pred tremi leti na vseh pristojnih republiških forumih, turizem v Sloveniji zlasti v zadnjih dveh letih stagnira, kar pa lahko razumemo tudi kot nazadovanje. O tem nedvomno pričajo rezultati lanske in letošnje sezone (manjše število nočitev, manj tujih gostov). Pobuda Kompasa, da bi se turistične in druge delovne organizacije morda med seboj povezale po predlaganem modelu, ni v nikakršnem nasprotju z zakonom o združenem delu, ki je bil sprejet lani novembra. Kompasova delovna skupina, ki je pripravila omenjeni predlog, je namreč pri njegovi izdelavi izhajala prav iz tega dokumenta.
Ali je Kompasov predlog o povezovanju v slovenskem turizmu dober ali ne, ta trenutek še ne moremo izreči dokončne sodbe. Ugotavljamo lahko le, da želja, da bi se o njem pogovorili na najrazličnejših forumih, tudi na republiškem odboru Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije, nikoli ni bila uresničena.
Sprašujemo se, ali je tak način obravnavanja omenjene Kompasove pobude —ali pa pobude kogarkoli —v soglasju z vsebino zakona o združenem delu?
V Kompasu, kjer smo se o tem ponovno pogovarjali, ta trenutek ne želijo ničesar drugega, kot da bi s pristojnimi družbenopolitičnimi dejavniki (to jim je bilo tudi obljubljeno) sedli za skupno mizo in se o problemu, ki je za razvoj slovenskega turizma še kako pereč, temeljito pogovorili.
MILAN ŽIV KOVIČ
TANJUGOV DOPIS PO KONGRESU GENERALNEGA SVETA JAPONSKIH SINDIKATOV
Sindikati in politika
Sindikati Sohio postavljajo v središče pozornosti boj proti nezaposlenosti, skrb za socialno varstvo in zahtevo, da bi lahko bolj sodelovali pri oblikovanju japonske gospodarske politike
Koraki k samoupravljanju
Generalni svet japonskih sindikatov Sohio je imel nedavno tega redni kongres, ki je zasedal v Jokohami. Z več kot štiri milijone in pol članov je to najbolj množična, po politični usmeritvi pa najnaprednejša sindikalna organizacija na Japonskem. Med štiridnevnim zasedanjem kongresa so klasične sindikalne teme odstopile mesto političnim. Gre za prihodnjo politično usmeritev Sohia oziroma za vprašanje, ali naj ta najmočnejša sindikalna organizacija še naprej podpira glavno opozicijsko socialistično stranko. Generalni svet sindikatov Japonske namreč že več let ne samo politično, ampak tudi finančno podpira socialistično stranko. Na Japonskem pravijo, da je stranka politični biro Sohia. Na Japonskem so stranke maloštevilne. Čeprav ima socialistična stranka le 50.000 članov, dobi na volitvah 9 do 10 milijonov glasov in to predvsem po zaslugi in podpori Sohia.
OPOZORILO
SOCIALISTOM
Zadnje volitve v zgornji dom so socialistom prinesle poraz, čeprav so pričakovali, da jim bo uspelo z drugimi opozicijskimi strankami zrušiti prevlado libe-ralno-demokratske stranke in sestaviti koalicijsko vlado. Socialisti pa imajo zdaj manj poslanskih mest kot prej. Volitve so opozorile na večja razhajanja v vrstah socialistov. Glede na to, da notranji spori v vrstah socialistov dobivajo vse večji obseg, je Sohio v skrbeh za prihodnost socialistične stranke. Predsednik Sohia Makieda je obljubil pomoč za premostitev trenj v vrstah socialistov, obenem pa zagrozil, da-bo Sohio, če se bodo trenja nada-' Ijevala, prepustil članstvu svobodo odločanja za katerokoli opozicijsko stranko. Sicer pa je kongres sprejel izhodišča za krepitev sodelovanja Sohia z drugimi opozicijskimi strankami in gibanji-z namenom, da odpravijo monopol vladajoče liberalnodemokratske stranke. Na podlagi takšne usmeritve pričaku-
jejo navezavo tesnejšega sodelovanja z drugo najmočnejšo sindikalno organizacijo Domei, v katero so včlanjeni delavci, zaposleni v zasebnem sektorju. Ta organizacija je mnogo bolj zmerna kot Sohio.
V OSPREDJU NEZAPOSLENOST IN SOCIALNO VARSTVO
Kar zadeva zahteve v boju za pravice delavcev, sta bila v središču pozornosti nezaposlenost in socialno varstvo. Japonske sicer ni pestila taka nezaposlenost, kot so jo čutile druge razvite države. Ker pa v zadnjem času zaradi manjše stopnje rasti in prestrukturiranja gospodarstva nezaposlenost počasi narašča, se sindikati bojijo, da bo to v
prihodnje resno gospodarsko in socialno zlo. Poprečni zaslužki japonskih delavcev so v zadnjih letih naglo naraščali, socialna varnost pa je na zelo nizki ravni. Prav na tem področju želi Sohio doseči izboljšanje.
Te svoje zahteve je vodstvo Sohia takoj po kongresu poslalo japonski vladi. Program, ki ima trinajst točk, med drugim zahteva: ukrepe za izboljšanje delovnih razmer, varnost pred množičnim odpuščanjem, povečanje nadomestila za nezaposlenost, znižanje davka na skupne dohodke in zagotovitev dodatnih proračunskih sredstev za javna dela. Na kongresu so tudi zahtevali, naj Sohio bolj kot doslej sodeluje pri oblikovanju japonske gospodarske politike.
DRAGO BUVAČ
V izjavi za beograjski »Rad« je generalni sekretar nacionalne zveze sindikatov Malija (UNTM) Sejdu Dial poudaril, da se lotevajo ukrepov za širše vključevanje delavcev v upravljanje z državnimi podjetji. To je, kot ocenjujejo, izjemnega pomena, saj je 92 % industrijskih podjetij v rokah države. Malijska vlada je poskusno že uvedla samoupravljanje v enem izmed podjetij lesne industrije.
Prav zato je razumljivo, da predstavniki vlade in sindikatov, ki igrajo odločilno vlogo v družbenem življenju, kažejo veliko zanimanje za izkušnje drugih držav, zlasti Jugoslavije. Konec tega meseca pričakujemo v Jugoslaviji obisk generalnega sekretarja UNTM Diala, ki je izrekel željo, da bi obiskal več podjetij v naši državi. Želi se na-
mreč seznaniti z delom samoupravnih organov. Zvedeli smo, da namerava malijska vlada poslati v Jugoslavijo študijsko skupino, ki bi preučila naš samoupravni sistem.
V sredini oktobra bo UNTM organiziral medafri-ški kolokvij o sistemih samoupravljanja in soupravljanja. Poleg sindikatov iz več afriških držav so na kolokvij povabljeni tudi predstavniki zveze sindikatov Jugoslavije
NEW YORK — Začelo se je 32. zasedanje generalne skupščine Združenih narodov. Vodi ga jugoslovanski diplomat Lazar Mojsov, namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve. Združeni narodi so na tem zasedanju napravili nov pomemben korak k svoji univerzalnosti. Naposled so svoje mesto y svetovni družini narodov, ki domuje ob East Riverju v New Yorku, dobili tudi predstavniki Vietnama. Med udeleženci zasedanja vlada prepričanje, da bo njihovo delo potekalo v znamenju poslovnosti in sodelovanja, čeprav so pri nekaterih vprašanjih, ki jih bodo obravnavali v naslednjih tednih, ostale velike razlike.
Eno od vprašanj, ki jim bodo namenili posebno pozornost, je kriza na Bližnjem vzhodu skupaj s palestinskim vprašanjem. O tem bodo na posebnem sestanku uskladili svoja stališča tudi zunanji ministri neuvrščenih držav. Poleg tega je bližnjevzhodni problem tema pogovorov tudi na srečanjih šefa ameriške diplomacije Vancea z zunanjimi ministri arabskih držav in Izraela, ki sodelujejo na zasedanju generalne skupščine ZN.
BEOGRAD — Našo državo sta obiskala šef političnega * oddelka palestinske osvobodilne organizacije Faruk Kadumi in belgijski zunanji minister Henri Simonet. S prvim se je zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič pogovarjal predvsem o palestinskem vprašanju in o prizadevanjih za rešitev krize
in splošne zveze alžirskih delavcev, da bi se seznanili s samoupravljanjem v Jugoslaviji in Alžiriji. K temu seznanjanju bo prispeval tudi jugoslo-vanskomalijski seminar, ki bo v sredini decembra v Bama-ku. To bo še ena priložnost, da se bodo aktivisti UNTM seznanili z mnogimi podrobnostmi samoupravljanja, ki bo, kot pričakujejo Malijci, postalo značilnost te neuvrščene afriške države.
na Bližnjem vzhodu, z drugim pa je med drugim izmenjal mnenja o pomembnih evropskih vprašanjih pred bližnjim beograjskim sestankom. Na obisku v Beogradu je bil tudi kuvajtski finančni minister al Ataki, ki se je z našimi predstavniki pogovarjal predvsem o možnostih za razširitev gospodarskega sodelovanja med državama.
PAKISTAN — Politično razpoloženje v deželi se močno zaostruje pred napovedanimi oktobrskimi parlamentarnimi volitvami. Nekdanji premier Ali Buto se je spet znašel v zaporu, skupaj z njim pa tudi drugi voditelji pakistanske ljudske stranke. Pred posebnim vojaškim sodiščem naj bi odgovarjali za zlorabo oblasti in za manipuliranje z rezultati parlamentarnih volitev v marcu letos. Vodstvo Butove stranke je za začasno predsednico imenovalo njegovo ženo in se zavzelo za kar najbolj temeljito politično kampanjo, ki naj bi stranki zagotovila uspeh na volitvah oktobra.
PORTUGALSKA — Čedalje več znamenj kaže, da se enostrankarska manjšinska vlada socialistov ne bo obdržala na oblasti, saj so se proti njej izrekle vse opozicijske stranke. Možnosti za povezavo socialistov s komunisti pravzprava ni, tako da bo, kot kaže, nova vlada socialistič-
no-socialnodemokratska, opazovalci pa menijo, da jo bo vodil sedanji premier Mario Soares, prvak socialistične stranke.
[
kdo je kdo
ENVER HOXA
generalni sekretar albanske delavske partije
Morebiti samo statistiki lahko zaobjamejo življenje človeka v zaporedje številk in suhih biografskih podatkov. Toda nemogoče bi bilo tako orisati življenje politika ali celo voditelja in usmerjevalca nekega ljudstva. In Enver Hoxa je prav to — tesno povezan z bojem in usodo sosednje Albanije. Sin trgovca rodil se je 16. oktobra 1908. leta —se je kmalu kot državni štipendist napotil v Francijo in Belgijo. Tujina pa mu ni ustrezala, vrnil se je v domovino in se pridružil težkemu političnemu boju naprednih Albancev. Zasledimo ga med ustanovitelji KP Albanije. V letu 1941 pa že kmalu prevzame vodstvo uspešnega osvobodilnega gibanja pa tudi vajeti povojnega razvoja Albanije. Ni bilo lahko graditi porušene dežele, še zlasti ne, ker se je Enver Hoxa s sodelavci v povojnih letih precej osamil na mednarodnem političnem prizorišču. Albanija je pretrgala vse neposredne vezi s sosedi (zlasti ostro je napadla Jugoslavijo), je pa bolj ali . manj posrečeno krmarila med SZ in Kitajsko. Pod vodstvom Hoxeso se sprva vneto ogrevali za stalinizem. V še ne tako davni preteklosti so krmilo obrnili in se navezali na Kitajsko. Nekako takrat zasledimo tudi večjo pripravljenost za ureditev odnosov s sosednjimi državami.
Enver Hpxa je pred nekaj leti dejal: »Naša stališča do sosednjih držav smo vedno oznanili
javno, toda to ne pomeni, da drugim ne priznavamo pravice do njihovih stališč o Albaniji in Albancih.«
Na tej-osnovni ugotovitvi se gradijo albanske zunanjepolitične poteze, zlasti do mejnih držav.
Glede na močno izolacijo, v katero se je po lastni volji zaprla ta država, bi seveda težko ugibali o nagibih, ki so po spremembah v kitajskem ‘vodstvu in po njenem vse večjem odpiranju v svet povzročili očitna nasprotja v albanskem vodstvu in kot kaže, prelom v doslej izključnem zavezništvu z ER Kitajsko. Toda kakršnakoli že je podoba albanskih odnosov s svetom, je Enverju Hoxi treba priznati, da je svoji deželi vsaj doslej uspeval zagotoviti mirno življenje.
BD
i A Tf-iif-M V/ x A PlOr^l I
STROKOVNJAK OPOZARJA NA PRAVICE IN DOLŽNOSTI
Negotovost in strah kot predmeta proučevanja
Zakon o varstvu pri delu v svojem 2. členu pravi: »Varno delovno okolje in varne delovne razmere po tem zakonu se ustvarjajo s tehničnimi, socialnimi, zdravstvenimi, vzgojnimi, pravnimi in drugimi ukrepi, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo vzroki, zaradi katerih lahko pride pri delu do poškodb in zdravstvenih okvar delavcev.«
Zakon o varstvu pri delu pa nikjer več ne govori o tako imenovanih »drugih ukrepih«. Prav »drugi ukrepi« pa so zelo pomembni, kajti v vse večjem številu primerov spoznavamo, da nesmeSe pri delu in zdravstvene okvare nastajajo tudi zaradi člo-
veka samega, predvsem zaradi posameznih razlogov negotovosti in strahu.
Človek v stiski oziroma stresi človeka pri delu predstavljajo posebno področje mikroekolo-ških razmer, ki jih je treba preučevati, odkrivati, odpravljati in _ premagovati v nič manjšem obsegu in sistematično, kot uveljavljamo tehnične preglede, izboljšujemo varnostne ukrepe, osebna zaščitna sredstva ali kot razvijamo interno varnostno zakonodajo v organizacijah združenega dela.
Vsa naša dosedanja prizadevanja na področju varstva pri delu so predvsem pravno, teh-
nično, medicinsko usmerjena, skoraj nič pa ni raziskav o osebnosti človeka pri delu, denimo, kdaj in zakaj začenja v delavcu občutje negotovosti, psihične in telesne utrujenosti, slabljenje koncentracije, upadanje pazljivosti in obvladovanja lastnih sil.
Bolj kot kaj drugega čutimo strokovnjaki na področju raziskovanja, pospeševanja in razvijanja varstva pri delu potrebo po pomoči in zavzemanju sindikalnih organizacij, da sprožijo pomen preučevanja ovir, stresov, osebnih stisk človeka pri delu. Le tako bomo dospeli do varstvenih ukrepov v celoti in ne le pri posameznostih:
Pravica do dodatka na delovna leta
VPRAŠANJE:
Pred devetimi mesed sem dopolnila 30 let delovne dobe, vendar sem šele kasneje dosegla vpis delovne dobe, saj pred tem nisem imela urejenih dokumentov. V naši delovni organizadji pa del osebnega dohodka pripada delavcem v obliki dodatka na leta službe oziroma delovno dobo. Po samoupravnem sporazumu naše organizacije gre delavcu dodatek na leta dela od prvega dne naslednjega meseca, ko izpolni pogoj za pridobitev dodatka.
Zavoljo opisanega načina ureditve dodatka na delovno dobo me zanima, ali sem upravičena do tega dodatka od dneva, ko sem izpolnila 30 let delovne dobe ali šele od tedaj dalje, ko je bila vložena dokumentacija za ureditev delovne dobe.
P. S. — Ravne na Koroškem
ODGOVOR:
Pri pridobitvi pravice do dodatka na delovno dobo, v vašem primeru na dobo več kot 30 let, je seveda pomembno doseči zahtevano delovno dobo, potrebno pa jo je tudi dokazati. Organizacije združenega dela, ki imajo v svojih samoupravnih splošnih aktih uveljavljen tak
način delitve osebnega dohodka, kot je pri vas, redno predpisujejo, da ss delovna doba izkazuje z delovno knjižico. Pri izkazovanju za poseben dodatek potrebne delovne dobe je upoštevana le tista doba, ki je vpisana v delovni knjižici. Kaže, da je tako urejeno tudi v vaši organizaciji, saj
bi vi sicer dodatek že začeli pre' jemati pred devetimi mesec'’, ko ste izpolnili 30 let delovn6 dobe. Ker sta torej za pridobi' tev dodatka potrebna dva p°' goja — izpolnitev delovne dobe in dokaz o izpolnitvi z vpisom v delovno knjižico — boste pr’' dobili pravico do dodatka šele tedaj, ko boste imeli urejef0 delovno dobo. Zaradi te§a bržčas tudi ni pomembe11 datum, ko ste vložili dokufflen' tacijo za vpis delovne dobe v delovno knjižico, pač pa dati"11 vpisa v njej.
X	kupon
S
PRAVNIK SVETUJ^
i

S
i
h
)<
i
c:
i
Sl
Sl
ž
I;
n
k
P
o
1;
n
h
ti
ti
n
č
Informiranje v tiskarni Mladinska knjiga
Kako je organizirano obveš-Canje delavcev v tiskarni Mladin-S*Ca knjiga, ki zaposluje 650 proi-Zvaialcev? Tiskarna izdaja te-
densko glasilo Bilten Mladinska knjiga za redno informiranje delavcev, v celotnem založniško grafičnem podjetju pa izdajajo
temeljne organizacije združenega dela mesečno glasilo Naša Mladinska knjiga, kjer poročajo o pomembnih odločitvah sa-
moupravnih organov. Poleg tega imajo v tiskarni dve veliki oglasni deski, prek katerih sporočajo aktualne probleme.
VLOGA ORGANIZACIJE SINDIKATA PRI OBVEŠČANJU Miro • Jereb, predsednik osnovne organizacije sindikata: »Dotok informacij, ki prihajajo neposredno do delavca, gre prek vodij sindikalnih skupin, ki so člani izvršnega sveta sindikata. Druga oblika informiranja je zbor delovnih ljudi. Po navadi začne partijska organizacija najprej razpravljati o posameznem vprašanju, nato se informacija prenese na sindikat in potem na delavca. Dejstvo je, čim večja je obveščenost delavcev, tem manj možnosti je, da bi prišlo do nesporazumov na zboru delovnih ljudi.«
Kaj pa odgovornost delegatov za obveščanje?
»Povezovanje z delegati je slabo razvito. Morda se še ne za-f veda jo dovolj svojih odgovornosti. Še vedno je v ospredju materialni interes pred družbenopolitično aktivnostjo.«
Milena Žerjav, predsednik delavskega sveta:
»Informacija skoraj nikoli ni zadosti, še posebno, če se delavci sami ne zanimajo zanje. Opažali
smo znatno neinformiranost, zato smo z novim statutom določili, da ima vsak obrat svoj zbor delovnih ljudi. Pomembno vlogo imajo vodje sindikalnih skupin. Ti so precej angažirani, delavcem dajejo pojasnila.«
Kako pa je z dostopnostjo informacij in zainteresiranostjo delavcev zanje?
Franc Cankar je povedal: »Mislim, da je vsebina informacij razumljiva in dostbpna vsakomur, le če se za to zanima. Tisti, ki niso zadovoljni, razpravljajo samo o tem, kaj ni dobro, ne povejo pa, kaj bi bilo treba spremeniti.«
Ljuba Lešnjak, član delavskega sveta, pravi: »Na zboru delovnih ljudi delavci ne razpravljajo sprdščeno. Ne vem, čemu. Mislim, da se vse konča pri denarju. Sindikat je zelo močan in si prizadeva, da bi bili delavci zainteresirani za informacije. Sodelovanje med sindikatom in delegati je obojestransko.«
Popolno in pravočasno obveščanje delavcev je torej nujen pogoj za hitrejše razvijanje delegatskih odnosov, pri tem pa je potrebna čim tesnejša komunikacija med družbenopolitičnimi organizacijami in neposrednimi proizvajalci.
SONJA PRAH
Delavci Rašice so-minuli ‘eden praznovali svojo 30-'etnico. Ni naključje, da so le-‘°šnji dan Rašice slavili v Ambrusu v Suhi krajini. Prav ‘a dan so namreč tam odprli novo> sodobno opremljeno Kvarno. Čeprav dela obrat v Ambrusu, sedaj TOZD Raši-|Ce’ *e 20 let, so bile doslej de-°vne razmere v njem zelo ®*ke, saj so se delavke sti-ale v neprimernih prostorih Zadružnega doma. Z novo to-Varn°, ki so jo intenovali po "ekdanji delavki Rašice na-r°dnemu heroju Rezki Dra-j>ar, bo več kot 50 novih de-' avJt dobilo zaposlitev. Toliko l,0vih delovnih mest pa za pa-
sivno Suho krajino pomeni veliko.
Gradnja tovarne je veljala 15 milijonov dinarjev. Od tega so dobili posojilo od Sklada skupnih rezerv SRS 4 milijone, od Ljubljanske banke 3,3 milijona dinarjev, občina Grosuplje pa je brezplačno .prispevala zemljišče.
Kljub slabemu vremenu se je Dneva Rašice udeležilo več kot 1500 članov delovnega kolektiva iz vseh TOZD v Sloveniji. Delavke'TOZD iz Ambrusa pa so se v svoji gostoljubnosti še posebej izkazale, saj so za vse udeležence same spekle pecivo.
Foto: A. AGNIČ
HUMORESKA
PREDSEDNIK Z IDEJAMI
»Lahko bi bilo delati v sindikatu,« si je rekel tovariš Sin-dikj »če ti ne bi bili kritiki ves čas za petami.«
Sindik je po svojem osebnem mnenju in še po mnenju »nekaterih struktur« kar uspešno predsednikoval, vendar je vsak dan prestrezal zgovorne poglede nekdanjih predsednikov in sindikalnih aktivistov. Včasih so mu prišle na ušesa tudi mrmrajoče ugotovitve, kako je »pred leti sindikat še nekaj pomenil, ko je vsak poskrbel za ozimnico, zdaj je pa našega predsednika
Piše: Azra Kristančič, dipl. psihologinja
ČLOVEK NI ROBOT
*ahko mož in žena, fant in tii(raj.ZaPoslena v istem kolektivu in ioVt) ' Soc*elujeta celo pri istem de-ief j681 Pr°cesu? Ali je v redu, da se Skd .ta-*n'ca tikata? Kako na vse to % r ° znotraj in zunaj kolektiva? vPfa. aZ^n'h priložnostih smo ta n|a v tej rubriki že obravnavali 'fe, u f naravr>ost, pa vsaj mimogre-se s tjsS^enja so različna in strinjam S*a iti k' trd'jo, da ni dobro, če ^sti • 'n zena Pr' 'stetlt procesu.
to dobro zanju, kajti naj de-116 boj8'40 vel‘ko in vestno, nikoli se J* mogla povsem izogniti očit-Ptizt). 3 K za gmotna in moralna °beh nja Poskrbel vplivnejši od 'ahko a'50ncev' Delovne učinke bo
^jih gQ e^n° kdo zmanjševal ali pa o Ok"1* S "Pomenljivim« nasme-ter>h (j Staiaj° sicer predpisi, na ka-.^ktvnii, mestih lahko delata ^hoge v *s,em kolektivu, za c'tev ^ tu8e pa je prepuščena odlo-°Vnim okoljem; odločitve so
pač takšne, kot jih velevajo ustaljene navade in tradicionalna miselnost. Vsekakor pa se velja izogniti kakršnikoli podlagi za domneve, da se o pomembnih službenih zadevah dogovorita ipož in žena kar doma.
So pa seveda primeri, ko zaposlovanja zakoncev ni mogoče tako preprosto urejati, denimp v manjših krajih, kjer ni kdo ve kakšnih možnosti za delo. Mož in žena sta zato prisiljena delati v istem podjetju ali na isti šoli, čeprav bi raje delala vsak drugje, če bi le bilo možno. No, kakorkoli že, če v takšnih razmerah na delu »pozabljata«, da sta žena in mož in potem to v delovnem procesu ter odnosih, ki izvirajo iz dela, tudi dokazujeta, v kolektivu ni nobenih medosebnih problemov.
Mnogo problemov v življenju kolektiva pa sproži familiarnost. Nedvomno so nam nekateri sodelavci in sodelavke bolj simpatični kot drugi, z njimi imamo marsikaj skupnega in
sčasoma se človeško zbližamo kot pravi tovariši in tovarišice. In ko se to zgodi, se po navadi dogovorimo, da se »ne bomo več obkladali z besedo vi«, ampak da si bomo preprosto rekli — ti. To, da se mnogi ljudje med seboj tikajo, pa še zdaleč ne pomeni, da med njimi vladajo familiarni odnosi. Šef in tajnica bi se lahko dogovorila, da se pred drugimi vikata in potem naj bi bilo vse v redu? Ali fa-miliarnosti ni bilo v prejšnjih časih, ko so se morali, denimo, zaposleni v uradih obvezno vikati? Bila je povsod tam, kjer je bilo možno in kjer so bili ljudje k temu nagnjeni, napso se vikali ali tikali. Torej to ni bilo in ni merilo.
Res' pa je, da zasebnih čustev iz odnosov ob delu bržčas nikofi ne bomo pregnali, kajti človek je le človek in ne robot. Prav pa je, da ta čustva čimbolj izoliramo, kadar bi lahko odločilno vplivala na odnose v delovnem kolektivu.
(pri tem so mislili na Sindika) en sam gobec brez pravega in oprijemljivega učinka.«
Sindiku so šle kritike močno do živega, čeprav se je delal, kakor da jih ne sliši. Več kot očitno je bilo, da bo moral nekaj ukreniti. Nekaj, kar bo ostalo ljudem v spominu...
Po temeljitem premišljevanju se je odločil za sindikalni izlet z delovno vsebino: nabiranje gob. Ni šlo torej za čisti izlet, kar bi skoraj gotovo naletelo na hudo družbenopolitično kritiko,' ampak je bil poudarek na delovnih in vzgojnih učinkih. Poleg tega je bilo treba še z vso resnostjo upoštevati, da skupinsko nabiranje gob daje na voljo številne možnosti za neformalna srečanja med posameznimi člani kolektiva, kar v normalnem delovnem okolju največkrat ni mogoče.
Tako si je za primer naslikal, kako se bosta za grmom srečala direktor tozda in predsednik delavske kontrole:
»O, tovariš direktor, vidim, da si pravkar našel zelo lepega jurčka!«
»Daj, no, meni se je pa zdelo, da si ga ti prej zagledal!«
Potem se bosta dogovorila, naj goba lepo raste naprej, saj je navsezadnje gobarjenje le izgovor za pohod v naravo in nikakor ne za ropanje naravnih bogastev. Potem bosta sedla, si prižgala cigareto in »razčistila nekaj stvari«, ki bi jih sicer morala že pred nekaj meseci, vendar se nista utegnila srečati. Naposled le velja, da je pomembno srečanje, zamude se pa pozabijo...
In tako se bodo srečevali tudi drugi, si izmenjavali mnenja in »reševali probleme«, poleg tega pa bodo — in to je Sindika tudi najbolj zanimalo — ugotavljali, kako imajo izredno delovnega in domiselnega predsednika sindikata. Predsednik z idejami! Naziv, ki v okviru delovnega kolektiva presega težo jubilejne nagrade. (In še zavisti ne povzročal).
Ko pa se je po delovnem nabiranju gob tovariš Sindik soočil z bližnjimi in daljn imi posledicami, ga je kaj hitro minilo, da bi bil predsednik z idejami. Dejstvo je, da si je Francelj v nepojasnjenih okoliščinah zlomil roko, Pepe je skoraj utonil v potoku, ko jo je opletal za Marjeto, trije »di-skutanti« so se izgubili že prve pol ure in so jih našli šele zvečer s pomočjo miličnikov (Jaka je rekel, da je tak razplet slutil že pred začetkom gobarjenja...). Kasneje se je pokazalo, da so vse to bili »majhni pripetljaji«, kajti na tovariša Sindika so navalile žene, češ da je on kriv, ker sta se razdrla dva zakona, potem je še Mimica skoraj naredila samomor, ker je natančno povedala, kam bo šla nabirat gobe, vendar nobenega od pričakovanih snubcev ni bilo za njo in ... skratka, tovariš Sindik je imel vseh posledic svojega izvirnega sindikalnega delovanja že vrh glave.
Začel je že razmišljati o tem, kako je bistveno bolje, če poslušaš kritike na račun svojega sindikalnega predsednikovanja, kakor pa da si predsednik z idejami...
Tig
JESENICE
Priznanja
novatorjem
Organi samoupravljanja v OZD skupaj s tehnično-proi-zvodnim sektorjem, sindikalno in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v Železarni Jesenice posvečajo v zadnjih letih veliko skrb množični tehnološki in tehnični inventivni dejavnosti. S to aktivnostjo se prizadevno in tudi uspešno ukvarja več kot 500 stalnih ali občasnih iznajditeljev, novatorjev in racionali-zatorjev, ki na leto ustvarijo
in prihranijo dobrih 23 milijonov inventivnega dohodka.
Na podlagi tehničnih in tehnoloških dosežkov prejmejo prizadevni in uspešni inovatorji za te koristi in prihranke 2,5 % odškodnin, akontacij in triletne rente.
Poleg teh spodbudnih odškodnin, akontacij in rent pa vsako leto v OZD Železarna Jesenice podeljujejo avtorjem, ki so s svojimi tehničnimi ali tehnološkimi inovacijami v minulem letu ustvarili ali prihranili največji letni inovacijski dohodek, posebno nagrado, ki se imenuje nagrada no-vator leta, ki je štiri poprečne mesečne plače zaposlenega v preteklem letu. Doslej so v t' OZD podelili že dve posebni nagradi novator leta in to vodji TOZD šamotarne Francu Potokarju za leto 1974, v višini 11.908,00 din. Druga nagrada novator leta za dosežek v letu 1975 pa je bila podeljena Antonu Klevišarju in Janezu Komelju iz TO žičarne v višini 14.708,00 din, ki sta si jo avtorja delila.
Tretjo nagrado novator leta pa so organi samoupravljanja za dosežke v letu 1976 priznali Vitomiru Gričarju in Janku Guzelju iz TOZD visoke peči, aglomeracija v višini štirih poprečnih neto mesečnih zaslužkov v železarni ali 16.908,00 din, letošnjo nagrado novator leta za ustvarjene prihranke si bosta nagrajenca razdelila glede na svoj prispevek k inovaciji.
Za življenjsko delo na metalurškem področju podeljujejo še Lambert-Pantzovo nagrado. Doslej so jo podelili dr. inž. Marinu Gabrovšku, Bogomilu Homovcu, letos pa so jo priznali Ivu Arzenšku v višini 15.000,00 c\in. Obe posebni nagradi, nagrado novator leta in Lambert-Pantzovo nagrado so v železarni pode- | lili na posebni seji delavskega sveta.
DE
kako gospodarimo
24. septembra 1977 stran 8
OPRAVLJANJE BLAGOVNEGA PROMETA Z OSEBNIM DELOM
Zasebne trgovine — kdaj in kje?
Akcijo, da bi z zasebnimi trgovinami izboljšali preskrbo v odročnih krajih, kjer so ljudje že tako za marsikaj prikrajšani, podpira tudi RO sindikata delavcev trgovine Slovenije
Priznajte, kar tresli ste se od jeze, ko v domači trgovini niso imeli kakega izdelka ali najnujnejših živil, ki ste jih tisti hip potrebovali in ste morali ponje v sosednjo prodajalno ali celo v sosednjo občino. Kako bi se šele počutili na Tolminskem, kjer številna odročna naselja in vasi nimajo svojih trgovin in morajo ljudje hoditi po živila in druge življenjske potrebščine tudi po uro, dve ali celo več. Prav preskrbo najbolj odročnih krajev pri nas so imeli v mislih delegati zbora združenega dela in zbora občin republiške skupščine, ko so pred meseci obravnavali in sprejeli osnutek zakona o blagovnem prometu oziroma, ko so soglašali s 7. poglavjem tega zakonskega dokumenta. Ta namreč daje možnost, da se blagovni promet opravlja tudi z osebnim delom.Po tem zakonu bodo lahko občani z osebnim delom poslej opravljali prodajo na drobno, in sicer v imenu in na račun organizacij združenega dela ali pa v svojem imenu in na svoj račun, in to ob pogojih, ki jih je določil obrtni zakon že 1973. leta.
In od kod potreba po blagovnem prometu z osebnim delom?
V domala vseh večjih trgovskih delovnih organizacijah v Sloveniji zatrjujejo, da imajo več deset trgovin, ki niso rentabilne in jim prinašajo precejšnje izgube. Trgovci jim pravijo kar »socialne trgovine«. Čeprav so torej vse take trgovine nerentabilne, morajo občanom, predvsem tistim iz odročnejših krajev nuditi vse, kar je potrebno za njihovo vsakdanje življenje.
Prav tako skoraj vsi po vrsti menijo, da jim daje sedaj novi zakon o blagovnem prometu več možnosti, da bolje uredijo preskrbo z osnovnimi živili in potrebščinami tudi v oddaljenih hribovitih krajih. Vendar pri tem opozarjajo, da kljub temu še zdaleč ne bodo mogli rešiti vseh problemov, zlasti še, ker dohodek od prodaje ne bo velik. Zato je upravičena bojazen večjih trgovskih delovnih organizacij, da med občani ne bo zadostnega odziva, da bi se lotili opravljanja blagovnega prometa z osebnim delom. S tistim, ki se mislijo posvetiti zasebnemu trgovanju, pa bodo trgovske organizacije združenega dela nudile pomoč. Predvsem tako, da jim bodo redno dobavljale zadostne nujno potrebne količine blaga.
CELJE
Ugleden obisk
L
Pred nedavnim je obiskal Celje pomočnik ministra za trgovino Slonokoščene obale g. Lambert Amon Tanoh. Ob tej priložnosti je bil v prostorih Kovinotehne sestanek konzorcija za Zahodno Afriko oziroma za države: Slonokoščena obala, Mali, Liberija, G6rnja Volta, Nigerija, Senegal, Sierra Leone, Gvineja. Sodelovali so vsi člani konzorcija in se pogovarjali o možnostih sodelova-
nja in trgovinske menjave s temi deželami. To je bil prvi obisk tega ministra v Sloveniji. Poprej pa je že večkrat obiskal Jugoslavijo.
Ob koncu svojega obiska si je g. Lambert Amon Tanoh ogledal še proizvodne obrate Aero TOZD Kemija Šempeter in si z zanimanjem ogledal zlasti proizvodnjo samolepilnih trakov.
J.Z.
Illllllilll
VELENJE
GORENJE V GRČIJI
Gorenje je 12. septembra letos odprlo svojo prvo montažno tovarno v Solunu v okviru mešanega jugoslovan-sko-grškega podjetja »Gore-nje-Hellas Co. Ltd. V prvi fazi bodo v novi tovarni Gorenja v Grčiji montirali pralne stroje in električne štedilnike. Predvideno je, da bodo proizvedli 50.000 gospodinjskih aparatov. V tovarni s proi-
zvodu o površino 1200 kv.m dela zdaj 20 delavcev.
Poleg tega bo Gorenje prek te tvrdke v Grčiji prodajalo izdelke iz celotnega programa Gorenja. Že v prvem letu je predviden promet v višini 8 milijonov dolarjev, ki se naj bi v naslednjem letu še podvojil.
H. J.
Opozoriti pa je treba, da novi zakon o blagovnem prometu natančno določa, katere proizvode lahko občani sami ali s člani svoje družine prodajajo na drobno. To so živila, časopisi, knjige, papir, razglednice, znamke, šolske potrebščine, tobačni izdelki ter galanterijski in drogerijski izdelki, občinska skupščina pa točno predpiše, na katerih območjih v občini lahko občani opravljajo promet na drobno z osebnim delom, pri čemer mora upoštevati mnenje sveta potrošnikov na »prizadetem« območju, kjer želijo odpreti zasebno trgovino.
Potemtakem dopušča novi zakon o blagovnem prometu uvajanje zasebnih trgovin le za določene izdelke in za določena območja, kjer to terja družbeni interes. Skratka, tam, kjer nimajo trgovin in kjer trgovske delovne organizacije nimajo interesa, da bi jih odprle. Zakonodajalec pa je imel v mislih boljšo preskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami v odročnih, težko dostopnih in redko naseljenih krajih, torej tam, kjer so ljudje že tako za marsikaj prikrajšani.
L V.
SODELOVANJE S SKANDINAVIJO SE ŽIRI
»GUSARJI« IN »VIKINGI« V ISTEM ČOLNU
Veliko možnosti tako za medsebojno sodelovanje gospodarstev kot za skupne nastope na tretjih trgih, predvsem trgih dežel v razvoju
Čeprav sta skandinavski trg in gospodarstvo tamkajšnjih dežel slovenskemu gospodarstvu zemljepisno mnogo bližja, kot trgi mnogih drugih dežel, ju gospodarstveniki vendarle poznajo in pri svojih načrtih upoštevajo dosti slabše, kot, denimo, še do nedavna krepko zanemarjene trge dežel v razvoju. Prav tako je tudi na drugi strani. Če pa bi se že redka naša podjetja vendarle prebila na trg skandinavskih držav, jih na tej poti ovira nezaupanje v kakovost naših izdelkov, pobija pa konkurenca z dosti nižjimi cenami. Zavoljo tega ni čudno, da skandinavske dežele »ustvarijo« manj kot stotino svoje mednarodne blagovne menjave z Jugoslavijo.
Slovenske gospodarstvenike pri tem še ovira tudi tradicionalna navezanost na poslovanje s srednjeevropskimi deželami. V zadnjem obdobju pa eni in drugi skušajo prelomiti stare navade in odnose, saj tako pri nas, kot v katerikoli izmed štirih skandinavskih držav ugotavljajo, da bi bilo prav, če bi odlične politične odnose in sodelovanje razširili tudi na gospodarstvo. V zadnjem obdobju so se izmenjale tako gospodarske delegacije z ene in druge strani. Pogovori pa potekajo vse bolj v duhu spoznanja, da bi bilo tesnejše sodelovanje gospodarstev koristno za vse, ter želja, da bi posamzne načelne dogovore ovrednotili in dobre tudi uresničili. Skratka, volje je na obeh straneh glede na dosedanje odnose več kakor dovolj, manjka pa seveda še globljega medsebojnega poznavanja, da bi dogovore lahko uresničevali hitreje in v večjem obsegu kot jih sicer. A ne gre le za poslovne odnose, za leto ali nemara dve, pač pa za dogovore, ki naj bi trajneje povezali gospodarstva skandinavskih dežel z jugoslovanskim gospodarstvom.
Razgovori in tudi konkretne akcije so doslej »odobravali« tako medsebojne blagovne menjave (pri čemer bi tako Skandinavci kot mi radi povečali lastni izvoz), dolgoročne industrijske kooperacije v proizvodnji, prenos tehnologije in investicijske naložbe tujega kapitala pri nas. Posebno poglavje v teh razgovorih in dogovorih pa zavzema sodelovanje skandinavskega in ju-
goslovanskega gospodarstva pri prodiranju na trge dežel v razvoju. Razčiščujejo vprašanja, kako bi skandinavska in jugoslovanska podjetja skupaj sodelovala zlasti pri velikih investicijskih projektih v teh deželah ter na drugi strani, ali bi bilo možno posamezna jugoslovanska podjetja vključiti v posle, ki so jih v deželah v razvoju sklenila skandinavska podjetja. Vsekakor je za zdaj še preuranjeno ocenjevati dosežene rezultate, velja pa vendarle poudariti vsaj to, da je zamisli o sodelovanju na obeh straneh veliko in da se obe strani resno prizadevata, da bi želje in možnosti za sodelovanje in skupne nastope čimbolje uskladili.
R. B.
komentatorjev stolpec
SPODBUDA
POSAMEZNIKU
Bi lahko vzroke za uspešno poslovanje najboljših delovnih organizacij uporabili kot recept tudi za druge kolektive, kako uspešno gospodariti? Bržčas ne v podrobnostih, vsekakor pa bi v podatkih, ki jih je o najbolj uspešnih podjetjih nedavno tega objavila gospodarska zbornica, vsak kolektiv našel kaj, kar bi lahko s pridom uporabil pri organizaciji lastnega poslovanja. Če namreč zanemarimo še vedno preveč odločujoč vpliv tako imenovanih zunanjih dejavnikov na rast dohodka, produktivnost dela, je vendarle izjemnega pomena ustrezna organizacija proizvodnje in pravilen pristop na trg. V sklopu ukrepov, ki so jih delovne organizacije izvedle same in ki so pomembno vplivali na kakovost poslovnih rezultatov, omenjajo najuspešnejša slovenska podjetja modernizacijo proizvodnega procesa, zmanjševanje stroškov, osvajanje novih izdelkov, boljšo organizacijo dela...
Ustreznejšo delitev osebnih dohodkov pa sta navedli samo dve izmed trideset analiziranih delovnih organizacij, inovacije v proizvodnem postopku pa samo ena! Ob tem moramo kajpak še povedati, da so v mnogih od naštetih delovnih organizacij priznali vodilnim in vodstvenim delavcem in strokovnjakom zasluge za dober uspeh. Toda osebni dohodki — v poprečju seveda, saj v podrobnostih ni možno iskati primerjav — so v poslovno najuspešnejših delovnih organizacijah relativno skromni. Skromni glede na dosežene rezultate in glede na raven osebnih dohodkov v drugih, manj uspešnih okoljih.
Čemu je tako? Odgovor sicer ne more biti preprost, toda prav gotovo na višino osebnih dohodkov pri nas odločilno vplivajo tako panožni samoupravni sporazumi o delitvi sredstev za osebne dohodke, kot tudi »merila«, po katerih »merimo« učinek vsakega posameznika.
Seveda ne govore samo ti primeri, da merila za odmero osebnega dohodka posamez-
nemu delavcu še zdaleč ne ustrezajo oziroma, da jih imamo izdelana (pa še to slabo) le za tako imenovano fizično delo, za umsko delo pa. praktično ne. Ali pa tam, kjer trdijo, da merijo tudi umsko delo, tega deta niti približno niso uspeli celovito izmeriti. Zavoljo tega tudi v uspešnih podjetjih osebni dohodki zaposlenih — ne samo vodilnih delavcev — niso v pravem sorazmerju z delovnim učinkom posameznika in ne presegajo bistveno poprečja osebnih do-, hodkov v svoji dejavnosti.
Poleg tega tudi težko zvemo, kdo pravzaprav tiči za uspešnimi poslovnimi potezami — samoupravni organi, ki so jih sprejeli, ali še kak predlagatelj, zagovornik zamisli. Navajeni smo namreč, da predvsem tako imenovanim zunanjim dejavnikom it objektiviziranim notranjim dejavnikom (poslovodni organi, samoupravni organi), pripisujemo zasluge za uspehe.
Hkrati moramo kajpak poudariti, da so prav tako objektivizirani dejavniki v prav tolikšni meri krivi za neuspešno poslovanje. Skratka človek, posamezni odgovorni delavec je anonimen, skrit je za vrsto objektiviziranih dejavnikov, ki poberejo tako njegove zasluge, kot tudi krivdo. Hkrati pa tudi tisti del osebnega dohodka, ki bi pravzaprav moral biti močna spodbuda tako delavcem v neposredni proizvodnji, kot vodilnim delavcem za bolj kakovostno delo kot tudi inovatorjem za razmišljanje.
Teh spodbud za zdaj — razen v nemara posameznih primerih — še nikjer ne vrednotijo, pa je zavoljo tega skorajda vseeno, ali je delavec »normalno« ali pa izjemno prizadeven. Zato seveda ni prav nič nenavadno, da izmed tridesetih najuspešnejših slovenskih podjetij velika večina sploh ne omenja materialne spodbude posameznika med dejavniki, ki odločilno vpil' vajo na poslovni uspeh podjetja.
B. RUGELJ
NAČRTI PREDELOVALNE KEMIČNE INDUSTRIJE V VELENJU_^
Hitrejši razvoj
•	hC
Iz dveh delovnih organizacij je nedavno tega nastala ena, ki pa c laže kot prej dve uresničila razvojne načrte in zagotovila socia,n varnost delavcem
Zaposleni v industriji galanterije in plastike Galip Šoštanj ter v industriji termoplastov, grafike in lepil Integral Velenje so se nedavno tega z referendumom odločili za združitev dela in sredstev v novi delovni organizaciji, ki naj bi — kot vsi pričakujejo — v prihodnje zagotovila hitrejši razvoj kemične predelovalne industrije v občini Velenje. Oba delovna kolektiva, tako šoštanjski Galip kot velenjski Integral dosegata letos dobre gospodarske rezultate, saj presegata planske naloge. Treba pa je dodati, da teče proizvodnja v Galipu v starih in neprimernih prostorih; v Integralu pa so lani z zgraditvijo novih proizvodnih prostorov ustvarili možnosti za dosego še boljših proizvodnih in finančnih rezultatov.
Nova delovna organizacija, ki je nastala z združitvijo Galipa in Integrala, ki zaposluje 260 de-
lavcev, naj bi letos dosegla, kot predvidevajo, blizu 95 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Upoštevaje polletne rezultate gospodarjenja bodo to nalogo dosegli in celo presegli. Temeljna naloga prvega obdobja skupnega dela, ki so jo zapisali v razvojni program, izhaja pa iz elaborata o ekonomski upravičenosti združevanja dela in sredstev, je najmanj enkratno povečanje celotnega dohodka.
Predvideno je, da morajo do začetka oktobra preseliti iz Šoštanja v Velenje proizvodnjo galanterije. Jeseni letos naj bi začeli graditi novo proizvodno dvorano v Velenju, in sicer poleg tiste, ki jo je lani zgradil Integral in v katero bodo preselili sredi prihodnjega leta vso preostalo proizvodnjo Galipa iz Šoštanja v Velenje. Nova proizvodna dvorana bo merila 3.500 kv.m.,
njena gradnja pa bo ve -L. predvidoma 18 milijonov jev, pri čemer bo delovna org3 .j,
zacija udeležena s tretjino laSt , sredstev. Po končanih naj bi nova delovna organih že dosegla najmanj 180 ^ jonov dinarjev celotnega hodka, pri samo 15-odsto’3 . povečanju števila zaposlen1 ^ naj bi za blizu polovico P0'^-amortizacijo in ostanek hodka.
Nova velenjska kemičnoTL delovalna industrija bo k° ^ tuirana v dveh temeljnih oT^cet zacijah združenega dela,1,1 Integral in Galip. V TOZU^0 tegral bodo proizvajali P*3S v galanterijo in embalaž^’ jj TOZD Galip pa bodo izde ° r gumbe ter večje element6 mirane plastike.
j tu
1
OD TU IN TAM
Muta
Prvi center usmerjenega izobraževanja
V okviru prireditev naših 2godovinskih obletnic, občin-skega praznika občine Radlje ter gospodarske razstave 2clruženega podjetja Gorenje so v Muti odprli center usmer-jenega izobraževanja. V pro-storih centra bodo mnogo boljše možnosti za vsestransko učnovzgojno delo za vse stroke kovinsko-predelo-valne industrije ter šole za kmetovalce. Poklicno izobra-^evanje ima tu ob kovaški
tradiciji že globoke korenine in sega celo v predvojni čas. Tudi danes je novi center simbolično odprl eden prvih učencev povojne generacije kvalificiranih delavcev, ki so dali zagon kovinsko-metalur-ški panogi koroške regije. Novi center je zrasel izredno hitro, saj so njegovo ureditev podprli tako rekoč vsi delovni kolektivi v občini Radlje, občinska izobraževalna skupnost, mladina in občani z udarniškim delom, največ pa seveda učenci industrijske šole sami, saj so v svoje nove učne prostore vložili nad 7.500 udarniških delovnih ur.
Vsekakor gre za izredno pridobitev. Še posebej glede na dejstvo,'da gre za gospodarsko manj razvito območje, ki potrebuje več znanja tukajšnjih ljudi.
KRISTL WALTL
Koper
Regentova soba
Klub samoupravljalcev v ^°pru se je lotil zelo pomembne naloge, da bo uredil Regentovo sobo v stavbi ko-Pmke delavske univerze, ki Se Po njem tudi imenuje.
Pokojni Ivan Regent je že Pred svojo smrtjo izročil Svojo knjižnico in različne dokumente delavski univerzi, ker so odgovorni družbenopolitični organi uvideli, da je Velika škoda, če bi ne bila vsa ?aPuščina na voljo tistim, ki Se ukvarjajo z zgodovino de-tavskega gibanja na Tržaškem Pred vojno in po vojni pa tudi
na Primorskem.
Vemo, da je bila vloga pokojnega Ivana Regenta v razvoju delavskega gibanja zelo pomembna ne le za Tržaško in Primorsko, ampak za gibanje v celotni Jugoslaviji, k čemur je mnogo prispeval Regent kot zaveden in neutruden borec za delavske pravice.
Soba bo odprta prve dni oktobra letos., Ob tej priložnosti bo tudi proslava, posvečena spominu pokojnega Ivana Regenta.
L. B.
^radnja dijaških domov za zdaj poteka po dogovoru. Pred u°brim tednom je bila slovesna otvoritev dijaškega doma v K°pru, v soboto, 17. septembra, pa so svečano odprli vrata novega dijaškega doma v Mariboru.
Dom je bil zgrajen v rekordnem času enajst mesecev in Posluje že od 31. avgusta dalje. V domu je prostora za 480 'lakinj vseh srednjih šol. Trenutno je še prostora za 45 di-mkinj. Poleg spalnic je za vsako vzgojno skupino poseben Pcostor, spremljevalni prostori pa so še sprejemnica, mla-lr,ska soba, jedilnica, trim kabinet. Celotna gradnja doma 5 opremo vred je veljala 52,800.000 dinarjev.
Otvoritev Doma srednjih šol »Lizike Jančar« je bila po-ezana s praznovanjem 20-letnice delovanja zdravstvene ole v Mariboru, hkrati pa so s tem počastili tudi letošnje ju-leje tovariša Tita in zveze komunistov.
STANKA RITONJA Foto: Boris Vugrinec, Večer
začetkih akcije brezplačnih učbenikov smo v alf našem časopisu pisali že pred dobrima dvema leto/na, ko so v Zavodnjah nad Šoštan jem otroci dobili vse šolske potrebščine zastonj, letos pa o taki akciji v Škofji Loki. Toda sklepa k. kongresa slovenskih sindikatov o zagotovitvi brezplačnih učbenikov vsem otrokom v osnovnih šolah najpozneje v treh letih še danes ne izvajajo povsod. Zato smo v mesecu avgustu opozorili na »pozabljeni dolg«. Še enkrat smo sc v uredništvu odločili, da temu vprašanju posvetimo več prostora in skušamo najti odgovor, kje smo.
Zvedeli smo za nekaj občin in osnovnih šol, kjer so z akcijo že začeli in kjer v zadovoljstvo otrok, staršev in učiteljev uspešno poteka. Med takimi občinami so Trebnje, Lendava in Škofja Loka. V jugoslovanskem merilu pa je najbolj znan reški primer, ko so že leta 1970 z družbenimi sredstvi kupili učbenike za vse otroke osnovne šole.
POBUDA UČITELJEV
Na osnovni šoli bratov Polančič so pobudo za brezplačne učbenike dali učitelji že pred dobrimi
DE po sledi uresničevanja sklepov celjskega kongresa
Učbeniki
zastonj
Malčke, tiste, ki so prvič sedli v šolske klopi na osnovni šoli Ledina v Ljubljani, je čakalo presenečenje. Velik zavitek z vsem, kar bodo potrebovali med letom. Čeprav so bile knjige že rabljene, to ni nikogar motilo, še posebej ne staršev, saj so zanje morali prispevati bistveno manj, kot bi v trgo-
kmečko družino in pomagali marsikateremu otroku, ki je dotlej še žalostno gledal v sosedovo knjigo. Dogajalo se je. da so učitelji večkrat spraševali učence: — kdaj ti bodo kupili knjigo? Odgovor je bil venomer enak: rekli so, da prihodnji mesec.
Takih vprašanj in odgovorov ni več slišati, vsi učenci dobijo vse potrebne učbenike. Seveda pa so bila za izvedbo take akcije potrebna precejšnja finančna sredstva in mnogo organizacijske sposobnosti.
— Z akcijo za brezplačne učbenike smo začeli na vsel) petih šolah hkrati. Staršem smo poslali pismeno obrazložitev in vsi so bili v,glavnem za to, da bodo otroci pustili učbenike v šoli. Izobraževalna skupnost je na začetku prispevala IS starih milijonov, s katerimi smo dopolnili zbrani fond knjig. Učenci vseh osmih razredov so dobili učbenike na šoli, za kar so plačali le po dva dinarja za knjigo. Seveda ni šlo brez ugovorov. Slišati je bilo tudi nekaj pripomb iz preš možnejših družin, češ, moji že he bodo imeli starih knjig. Vendar smo tudi to premagali.
Občina Trebnje pa ni kolonija zase, neodvisna od širšega okolja. Iz leta v leto se srečuje s problemom
osmimi leti. In še danes poteka vse delo prek učiteljev, ki seveda dobro poznajo potrebe po učbenikih za svoje razrede.
— Osnovni fond knjig smo dobili tako, da so prvo leto otroci pustili svoje učbenike v šoli in so naslednje šolsko leto dobili knjige prejšnje generacije, je povedal ravnatelj šole Franjo Karažinec. — Seveda se knjige tudi obrabijo, poleg tega pa je vsako leto nekaj novih učbenikov, ki jih moramo kupiti. Za nove učbenike prispeva denar šola, nekaj sredstev se nabere iz obrabnine, ki znaša za stare učbenike pet dinarjev, za nove pa določen odstotek cene. Učenci dobijo vse knjige v šoli in — kar je tudi pomembno — samo tiste knjige, ki jih zares potrebujejo.
V tej mariborski šoli so uvedli tudi novost: šola kupi na razred še nekaj učbenikov za delo v dvojicah. Tako otrokom ni potrebno nositi učbenikov v šolo, s tem pa so razbremenili njihove torbice. Poleg učbenikov v šoli nakupijo tudi zvezke in delovne zvezke, ki jih potem učenci plačajo. Prednost takega nakupa je v tem, da otroci dobijo v roke samo potrebne zvezke, po kriterijih Zavoda za šolstvo. Prej se je namreč dogajalo, da so otroci kupovali predebele zvezke, potem pa so polprazne metali stran.
Osnovni fond šolskih knjig je blizu 3400 primerkov. Vsako leto dokupijo približno 10 do 15 % novih
knjig, letos 520 novih učbenikov.
— Starši so s takim načinom nabavljanja učbenikov zelo zadovoljni, saj so vspte, ki jih plačajo za obrabnino, najmanj desetkrat manjše, kot bi jih morali odšteti za nove učbenike. Izognejo pa se tudi dolgim vrstam in nakupovalni mrzlici v knjigarnah ter glavobolu, ko brezuspešno iščejo učbenike od knjigarne do knjigarne. Nekaj več dela pa imajo seveda učitelji: vendar so kasneje zadovoljni, saj lahko nemoteno izvajajo program, saj imajo vsi učenci pravočasno vse učbenike, je na koncu razgovora ocenila akcijo brezplačnih učbenikov pomočnica ravnatelja Nada Belec.
V OBČINI TREBNJE JE ŽE STEKLO
Medtem ko smo na republiški ravni predvsem govorili o brezplačnih učbenikih, so v občini Trebnje na Dolenjskem to idejo že začeli uresničevati. Pobudo je dala občinska izobraževalna skupnost, ki je prispevala tudi začetna sredstva.
— Začeli smo pred štirimi leti, pripoveduje Stanko Rečnik, predsednik lO občinske izobraževalne skupnosti. Upoštevaje življenjske razmere našega prebivalstva smo kaj kmalu ugotovili, da bodo brezplačni učbeniki razbremenili marsikatero
novih izdaj in ponatisov kot vse druge občine v Sloveniji.
— Letos je bilo kar enajst novih izdaj, kar je prispevalo k temu, da se je vsota 12 milijonov, ki smo jo na začetku predvideli, dvignila na 25 milijonov. In če ob tem kritično pomislimo na to, da je bila polovica novih knjig natisnjena brez prave potrebe, ker so bili popravki in dopolnitve minimalne, vidimo, čigave interese ščiti naša »šolska politika«. Mislim, da bi bil že skrajni čas prekiniti z dolgoletno tradicijo, ko so bili prav šolski učbeniki rešilna bilka naših založb.
Republiški zavod za šolstvo bi moral v prihodnje odobriti izdajo samo resnično novih učbenikov. Tako bi razbremenili marsikatero družino, ki si težko odtrga tako visoke zneske za šolsko knjigo in tudi občinske proračune, ki iz leta v leto po nepotrebnem vrtoglavo naraščajo. Nove platnice in nekaj dodanih stavkov ne morejo bistveno vplivati na vsebino učbenika, bistveno pa to lahko vpliva na ceno, sodi tovariš Rečnik.
Za 2500 osnovnošolskih učencev so v občini Trebnje letos nabavili 5000 novih knjig, za katere bodo plačali starši le po pet din. In če pomislimo, da potrebuje osmošolec 800 dinarjev za učbenike, kijih potrebuje, vidimo, kako pomembna je ta akcija.
STANKA RITONJA KATJUŠA ROJAC
'^§IN0 GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
Oživitev velikih del domače in svetovne zakladnice
lii(jj r ,'1?rriu gledališču bi lahko Nje k'i gledališče abonmajev. ^vsT ^pertoar je tako pester, tlekaj, jubitelj gledališča najde vedtiQ 3Se’zato je gledališče tudi ^0ntT|Kolno zasedeno. Čeprav yelik0 predstave vzamejo '>šče )1,C,f.sa’ Pa je mestno gleda-
Kui7 rnecl tistimi, ki največ r®li zgJT. ^ novi sezoni so mo-v*lo ak ° 1° gostovanj skrčiti šte-
|Ploh nri13!6'' na 36’ da bi tako jhblja af*.' čas za obisk izven--7^ b odrov. Predvidevajo Vrt0. 8°stovanj. Prospekte z inski Dern 80 že poslali vsem ki ^ knlturnim skupno-Potem same oblikujejo
program. V večini primerov omogočijo gostovanje organizacije združenega dela, saj obisk gledaliških predstav sodi k prizadevanjem za kulturno animira-nje delavcev.
Za letošnjo sezono so v Mestnem gledališču ljubljanskem pripravili repertoarni načrt z osmimi deli. Po minuli sezoni, ki je izpovedno težila v najn^ vejšo slovensko gledališko snovanje, bodo letos posegli k dramaturško bolje urejeni slovenski dramatiki. Iz sodobnih slovenskih dramskih del so izbrali-komedijo Mirka Zupančiča Iz take smo snovi kot kranjski komedi-
janti, komedijo Toneta Partljiča Ščuka in komedijo Dušana .Jovanoviča Generacije. Kot starejšo slovensko dramo bodo uprizorili Lojza Kraigherja Školjko. Granadska pesnitev s petjem in plesom Dona Rosita španskega pesnika in dramatika Frederica Garcie Lorca ter komedija Povabilo na grad Jeana Anouilha • pa predstavljata evropsko dramo.
Tako bogat program bo gotovo pritegnil veliko gledalcev, jim nudil veliko umetniškega užitka pa tudi zabave.
STANKA RITONJA
Stare In nove naloge
Izvršni odbor Predsedstva republiške konference SZDL Slovenije, ki je razpravljal o aktualnih problemih na področju telesnokulturne dejavnosti, pravilno poudarja, da so polna štiri leta, odkar smo sprejeli v Sloveniji, izhodišča za nadaljnji razvoj telesne kulture, dovolj dolgo obdobje, da celovito analiziramo dosežene uspehe in obenem ugotovimo pomanjkljivosti, ki preprečujejo 'hitrejše uresničevanje sprejetih stališč.
Leta, odkar smo v Sloveniji na skupni seji izvršnega odbora predsedstva republiške konference SZDL oblikovali izhodišča za nadaljnji razvoj telesne kulture v Sloveniji, nas obvezujejo, da ocenimo prehojeno pot in se odkritosrčno pomenimo, kaj smo dobro zastavili in kje so slabosti našega dosedanjega dela. Zato smo se v letošnjem letu tudi odločili za široko javno razpravo, v kateri naj bi aktivno sodelovali vsi nosilci organizirane aktivnosti na tele-snokulturnem področju, od predstavnikov klubov do vseh, ki nas zastopajo v tele-snokulturnih ter krajevnih skupnostih in seveda v temeljnih organizacijah združenega dela.
Namen omenjene javne razprave je nedvoumen: ugotoviti, ali je razvoj na področju telesne kulture skladen s splošnim družbenim razvojem pri nas in v kolikšni meri smo pri tem razvoju upoštevali načela, merila in ocene, ki naj bi veljale v celotnem združenem delu. Obenem naj bi se dokopali tudi do konkretnih problemov in odmikov, ki zavirajo načrtovan razvoj na omenjenem področju.
Ko ocenjujemo prehojeno pot, moramo vsekakor na prvem mestu omeniti uveljavljanje samoupravnih odnosov v telesni kulturi. Ugotavljamo namreč lepe rezultate pri oblikovanju in delu samoupravnih interesnih skupnosti za te-
lesno kulturo v občinah in republiki, pa tudi pozitivne spremembe v delu in odnosih v najrazličnejših ' teles no kulturnih organizacijah. Seveda pa ob vsem tem še vedno ugotavljamo tudi nekatere pomanjkljivosti. Naj omenimo denimo le prepočasno uresničevanje delegatskih odnosov na področju telesne kulture. Zavedamo se namreč, da delo delegacij, oblikovanje njihovih stališč in vpliv delovnih ljudi na ta stališča, sistem informiranja pa tudi dogovarjanje in sporazumevanje še ni takšno, kot si želimo.
Uspehe smo dosegli tako na področju množičnosti kot tudi vrhunskega športa, ki temelji na »selekciji«, kot temu pravimo, to je na intenzivnem delu s talenti. Večina republiških strokovnih organizacij in občin je tudi že uvedla nove tekmovalne sisteme, ki so skladni s sklepom skupščine Telesnokulturne skupnosti SR Slovenije. Res pa je, da ob vseh teh prizadevanjih po boljšem, .sodobnejšem in naprednejšem nekateri še vedno Želijo ohraniti staro, čeprav v novi preobleki. V mnogih primerih gre namreč še vedno za nerazumevanje vsebine sprememb tekmovalnih sistemov, v nekaterih panogah pa za uveljavljanje številnih klubskih interesov.
Ne glede na nekatere slabosti oziroma vrzeli pri uresničevanju sprejetih sklepov za naš nadaljnji telesnokulturni razvoj pa ugotavljamo, da se odnosi na tem področju naše aktivnosti bistveno spreminjajo. Široke javne razprave so veliko prispevale k intenzivnejšemu in hitrejšemu uveljavljanju interesov in potreb delovnih ljudi ter občanov in s tem k uspešnejšemu uveljavljanju interesov in potreb delovnih ljudi ter občanov in s tem k uspešnejšemu uresničevanju že pred štirimi leti sprejetih sklepov.
Nedaleč od Štor, komaj kakih deset kilometrov, raste ob novem Slivniškem jezeru in na obronku lepih kozjanskih gozdov mikaven rekreacijski center. Grade ga štorski železarji, ki so pred časom zajezili Voglajno, da so si zagotovili potrebne večje količine industrijske vode. Tako je »čez noč« nastalo v bližini Slivnice lepo novo jezero, nekaj kilometrov dolgo in ponekod tudi šest in več metrov globoko.
»In zakaj ne bi združili koristno s prijetnim, smo premišljevali, ko se je voda vzdignila in zalila travnike in hosto?« pripoveduje Tine Veber, dolgoletni poklicni organizator aktivnega oddiha v Železarni Štore/ »Po eni plati smo se dobro zavedali, da bomo morali zelo visoko zavihati rokave, če bomo želeli tako rekoč iz nič zgraditi svoj rekreacijski center, po drugi pa nam je nekaj narekovalo, da ne smemo zamuditi enkratne priložnosti. Veliko dela, predvsem udarniških ur, je že za nami, še marsikaj
pa imamo v načrtu. Želimo, da bi postali bregovi novega jezera shajališče naših delavcev in nji-
hovih družin, da bi sem z vese
Ijem zahajali vsi, ki si žele mir, svež zrak, bližino vode in gozdov,
urico ali dve prijetnega razvedrila. Če bomo uspeli? Prepričan sem, da se bo naš trud obrestoval. Že danes, ko smo pravzaprav šele dodobra pričeli, zahaja šem ob popoldnevih, posebno pa
konec tedna, po nekaj sto, v^aS.; celo tisoč in več ljudi. Vse skupaj je blizu naših domov, obene^P daleč od hrupa in zastruplja6” ozračja...«	'	„
TRETJE LETNE ŠPORTNE IGREZP STROJEGRADNJE
STT, Litostroj, Metalna
p
Prihodnje leto bo tovariško športno srečanje v Trbovljah
Delavci Hidrometala Mengeš in Mlinostroja iz Domžal so organizirali tretje letne športne igre delavcev združenega podjetja Strojegradnje Slovenije. Več kot 500 tekmovalcev tega skoraj 12.000-članskega združenja je pomerilo svoje moči v malem nogometu, namiznem tenisu, balinanju, kegljanju, streljanju in v šahu.
V skupni uvrstitvi so poželi največ uspeha predstavniki STT iz Trbovelj, ki so osvojili kar tri prva mesta. Športniki Litostroja so osvojili dve prvi mesti in s tem zasedli v skupni uvrstitvi odlično drugo mesto, medtem ko so tretje mesto zasedli predstavniki mariborske Metalne.- Slede: 4. Agrostroj, 5. Gostol, 6. Riko, 7. Indos, 8. Mlinostroj itd.
V Mariboru je bilo dvodnevno lokostrelsko tekmovanje, ki ga je odlično organiziral domači lokostrelski klub, seveda s pomočjo delovnih organizacij. Za presenečenje je poskrbel Ljubljančan Samo Kuder, ki je kot prvi Jugoslovan premagal našega olimpijca Postružnika.
Na prvih in drugih
letu'11
,dnj£
(
športnih igrah ZP Strojegra<J - s so osvojili prvo mesto šp°rtI1!,
Litostroja, ki jim je letos le 23 s ušla iz rok najvišja lovorik3 tem lep prehodni pokal, ki ej °
\ii
ifls
Sice’ v
lahko osvojili v trajno last. pa, važno je sodelovati in prl delati med letom ter se udele vati čim več športnih sreč3^ medtem ko je vse drugo drug
nega pomena. Vsaj za tiste, *
ukvarjajo s športom za ti drilo in rekreacijo.	^
Tretje letne športne igre Pre stavnikov velikega slovenske*
združenega podjetja so v sleh6^ nem pogledu lepo uspele: ^
movalci so dokazali, da so se
srečanje dobro pripravili in
znajo športno prenesti
tak'
SL
poraz kot zmago, prav tako fL, se izkazali organizatorji, kf j<
igre v zadovoljstvo vseh - ^ dobro organizirali. Po poj2^ skem srečanju, na katere11’ prejeli najboljši športniki žena priznanja, so se tekffl0'' i( za leto dni razšli z željo, d3 j, na prihodnjih igrah v Trbo^ znova srečali v še večjemst
1
1
1
LJUBLJANA_____________
Srečanje zobozdravstvenih delavcev
Na igrišču nogometnega kluba Slovan na Kodeljevem v Ljubljani je bil peti medrepubliški nogometni turnir zobozdravstvenih delavcev. Turnirja so se udeležile ekipe Reke, Zagreba, Sežane in Ljubljane. Kljub slabemu vremenu so prikazali zobozdravstveni delavci lep nogomet, tako da je turnir vsestran-“'sko uspel.
Prvo mesto in lep pokal je osvojila ekipa Granuloma iz Reke, ki je odločila obe srečanji po streljanju enajstmetrovk. Drugo mesto je pripadlo Plombi (Sežana), tretje ekipi Inlay (Zagreb) in četrto domačemu Kariesu (Ljubljana).
Domačini, ki so bili doslej kar dvakrat prvi, so tokrat malce razočarali. Izkazali pa so se z odlično organizacijo. Še to: srečanje je potekalo pod geslom »zdrav duh v zdravem zobu«, prihodnji organizatorji tradicionalnega tekmovanja pa bodo Rečani.	.
CELJE_____________
Ferralit
zmagovalec
V soboto, 10. septembra, so bile III. letne športne igre SOZD ITC Celje, na katerih so presenetljivo zmagali tekmovalci Fer-ralita iz Žalca pred Kovinotehno Celje. S tem so prekinili tradi-
cionalno zmagoslavje tekmovalcev Kovinotehne.
Končni vrstni red: L Ferralit 27 točk, 2. Kovinotehna 27 točk, 3. Libela 24 točk, 4. Klima 23 točk, 5. KI G 17 točk in 6. Elek-trosignal 7 točk Ženske: L Kovinotehna 12 točk, 2. Klima 7 točk, 3. Ferralit 6 točk in 4. Libela 5 točk.
Pri moških je bila najboljša vrsta Ferralita, ki je osvojila prvo mesto v odbojki, kegljanju in šahu, medtem ko je drugouvrš-
čena ekipa Kovinotehne zmagala samo v nogometu. Od posameznikov so v kegljanju zasedli prva tri mesta L Ramšak (453 kegl.), 2. Bogdanič (447 kegl.) in 3. Grešak (443 kegl.)
Organizacijo III. letnih športnih iger je tokrat prevzela Klima, ki je svoje delo opravila nadvse vestno. Žmagovalci v posameznih panogah so prejeli lične pokale, skupni zmagovalec pa prehodni pokal.
IVAN JURHAR
PONIKVE____________
Uspeh
Mariborčanov
Delovno-varstveni zavod Maribor je organiziral druge športne igre socialnih zavodov Slovenije. Srečanja se je udeležilo 120 tekmovalcev iz 11 zavodov, ki so se pomerili v petih disciplinah. Najbolj so se izkazali tekmovalci iz Maribora, ki bodo organizatorji tretjega športnega srečanja predstavnikov socialnih zavodov Slovenije.
Končni vrstni red: L DU Maribor 27, 2. DVZ Ponikve 25, 3. CSL Škofja Loka 15, 4. DO Novo Celie 11. 5. ZDŽB Hrastovec 7, 6. DU Postojna 6. Med
posamezniki so se na igrah najbolje odrezali S. Šmid. 30, 2. Korošec 20 in F. Šmid 19 — vsi iz Maribor1'
ŽALEC
Tekmovanje v rokometu in atletiki
Občinska zveza za telesno kulturo in TK$ sta pripravili občinsko sindikalno tekmovanje v rokometu in atletiki. V rokometu je nastopilo 12 ekip. Rezultati finalnega turnirja: TT Prebold — Ferralit Žalec 19:20, SIP Šempeter — Ferralit Žalec 20:13. Vrstni red: L SIP Šempeter, 2. Ferralit, Žalec, 3. TT Prebold itd.
V atletiki se je pomerilo več kot 200 nastopajočih. Zmagovalci : članice : daljina : Marija Urankar (SM Žalec) 4,25; krogla — Sonja Završnik (Garant Polzela) 12,25; 60 m — Stanka Bukovnik (Občine — SIS) 8,7; ekipna: L SIP Šempeter 228 točk, 2. SM Žalec 219, 3. TN Polzela 193 točk itd. Mlajši člani — 100 m: Uroš Markovič (SIS) 11,6; 1000 m: Zvone Urankar (Hmezad) 2:52,7; daljina:
Odbojkarska ekipa Ferralita
Drago Novak (Ferralit) /(, krogla: Drago Pečar (SIP) Tj 2-Ekipno: L Ferralit Žalec 5 ’flt SIP Šempeter 302, 3. Polzela 230 točk. Str"^’ ^
13,9: Š00 m: Niko GlusiHU^ lit) 2:23,4; Ekipno: L
---------------- Starejši gip)
100 m: Viktor Cilinšekf.a-
_____________
peter 233 točk,^. Ferralit ^jc 230, 3. Garant Polzela p
itd.
T.
SUBOTICA
0 2
Najhitreje
pismeno*.
V Subotici je bilo z6 v zvezno tekmovanje p|srrl .tf0v' hitri hoji na deset kil0lllse j3 Napornega tekmovanj3 cMf’ udeležilo 32 pismonoš iz gjfl, Hrvaške, Makedonije> veni'
Črne gore, Vojvodine in 6
Deset kilometrov dolg0 J^o-v polni opremi najhitreJe H .0di' dil Babič, predstavnik V d° ne, ki je potreboval od cilja le 44 minut in 54 se* ja,iski drugo, mesto se je uVJ?/!s) 03 prvak Rondovič ( ^.£6). P// tretje pa Stojilkovič U''delež1' vouvrščeni Babič se bo pi-mednarodnega tekmov3 smonoš v Izmiru. .

,h	NADALJEVANJE
'j M IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE j	popoldne je na ba-
4&klerSejeZbralrelikH
h u Franovic izroči izvod . 0°r'5,e Radetu Celeru. To je jPazil Franjo Bubanj, mizar iz ^aljevice, nasprotnik partijske ^ r^anizacije, in začel napadati / era in Franoviča.
sti'' .Kai sP'0h hočete komuni-
Ne boste dolgo... t j. Mi se borimo za delavske avice — mu zabrusi Lojzo.
' Ha, ha, ha, se začne na ves
uas smejati »neustrašni« Bu-- anj,
I, Ti se norec, mu vrneta e Cel ’n Franovič, zatem pa mu
i	Sttl®r zabrusi: Ne boš se dolgo
S J° ie samo epizoda iz številnih S naPadov na komuniste in člane ;3 črednega delavskega gibanja. $ Var ?^3 Prav taksno stališče to-i< j,, ,1Sa Josipa Broza do direktorja e lan rU®'h članov uprave, spodbu-
ii	D(iJe <Jelavcev k odporu, spori s
°yodjem orodjarne Gersom Cev i i° zaščite interesov delav-!l Sq sot tudi druge okoliščine, ki ; st P°vzročile nejevoljo in ne-Sle °St v uJ,ravt> so pripomo-t Vej so mu delodajalci odpo-i secj^1 c'elo in da je po nekaj me-
da je po nekaj me-ce^J' • Opustil Palanko. Delav-lcer Pojasnil, da mora oditi, Hje r?u je onemogočeno nadalj-T ‘Vanje v Palanki.« večj ie Josip Broz pridobil še i^bfi^tttpatije delavcev in ti so *ast 1 p>rav n jega> Hrvata, da jih O* v centralnem komiteju b v imenu sindikata kot KPJ. cem Je večkrat razlagal delav-stav; kako je treba organizirati Bro °' Ha so delavci sprejeli boij °Ve 'tl6!6 in izkušnje, naj-kj ^govorno dokazuje stavka, varn J0 organizirali delavci to-dtij n Vagonov »Jasenica« leto reva0 ^hodu Broza iz Smede-
Pr t ^alanke.
tiev akcionaši so videli veliko itkil/11081 v horcu z ruske fronte, °iča^neni strojnem ključav-Hetj, h*’ komunistu in sindikal-strany\avcu- »Treba ga je od-V ' 'z tovarne in Palanke!« toVJe hila glavna naloga uprave k0v« 6 vag°nov in »nadpoliti-
8llOZA odpustijo
Ver,IZ »JASBMGB« vSg0 'ka želja uprave tovarne p;,?v * Jasenica« v Smederev-'iipa j, anki se je uresničila. Jo-r°Za so odpustili. Spet je V<*sti, brez.dela. Delavci so i^šev °Vah, toda, moč frankcio-a'.. v6 ^da tudi tokrat močnej-h hrry,endar> kako dolgo...
®Udi .ae je vrnil’v Beograd k Ptedl jhitinoviču, k* mu je ®a‘’ naj se zaposli v nekem ^ega '■Pri simpatizerju delav-Mai^tbanja) v Kumanovu v
■i. p,syega večkrat spominja: !*adbo n' hila dobra. Po-ie že ? , sPrejel. Odpeljal sem !e,h se -a!com iz Beograda,ko i a8a lii6, spraševati, čemu, za
Vzhajam prav v to ^as, ^vi<;iovPIl0bene industrije? Ali J' Ko Sp sarn° zat, da se preži-S^enil H:.111 tako razmišljal, sem If1 in serr.P°nudk,e ne hom spre-vu^ajo z^ nat0 drog« ali tretjo
K;i;*vS,do,nizstol’il2
°stati y°z spozna, da ne more >eHa> slci»e°®radu in okolici agfeb. ^e’ da se bo vrnil v ohifdela °oa tudi tu ni takoj b eseca an 1 Slednjič, ob koncu r0zdob?2a 1927. leta, Josip 0 v ključavničarski
delavnici Dragutina Hamela v Meduličevi ulici 25. Po smrti lastnika je delavnico prevzela vdova Štefanija.
Ker v delavnici ni bilo sindikalne organizacije, je Broz začel organizirati delavce... Pri tem pa je prišlo do spora med njim in poslovodjo Arnošl^om, ki so ga delavci posmehljivo imenovali »Kurtek«.
Poslovodja Arndšek ob neki priložnosti vzkipi nad Brozom, ki mu v jezi vrže kladivo pod noge in mu reči:
— Kdd vam daje pravico vpiti name? "^tkoj mi dajte knjižico, odhajam...
Poleg Broza so tedaj delali v tej delavnici Brbnislav Resimič, Maks Kamatnik, Anton Ribič, Slavko Hosta, Josip Gumzej, Petar Ferenčič, Mirko Kramarič, Petar Korčev, Franjo Horvat, Josip R|ts, Mirko Horak in Dra-gutin Komar. Josipa Broza so de-lavči klicali Pepo.
5V ključavničarski delavnici Dragutina Hamela sem delal od 1920. leta dalje. Tega leta sem postal član KPJ. Prvič sem srečal Broza 1923. leta v sindikatu. V mesecu aprilu 1927. leta sem dobil prek Resimiča (misli na Branislava Resimiča, dolgoletnega tovariša in sodelavca Josipa Broza, po vojni delavskega pisatelja, fep. A. C.) partijsko nalogo, da zaposlimo Josipa Broza. Dobro sem se razumel z lastnico ključavničarstva HameJ, zato sem ji priporočil novega delavca. Zaposlila ga je, Brozovo delo pa je bilo pritrjevanje okovov na okna. Nekega dne nas je poslovodja Arnošek priganjal, naj dokončamo novo naročilo. Broz je hitel, toda poslovodja ni bil zadovoljen. i^ačel je kričati nanj, Broz pa mu je jezen vrgel pred noge kladivo rekoč, kako ne dovoli, da bi kdorkoli vpil nanj ter zahteva, naj mu vrnejo delovno knjižico in izplačajo zaslužek.
Tedaj stopi Arnšek k meni in Resimiču in nama pravi:
— Kakšnega delavca sta pripeljala, saj yie bo še ubil.
Od tega Rineva dalje Broz ni več prihajal na delo v ključavničarsko delavnico Hamel.«
Še dandanes je v tej ulici ključavničarska delavnica Hamel, ki jo vodi Dragutin Hamel,, sin pokojnega Dragutina in Štefanije.
Stiriinosemdesetletna starka nam je opisala Broza iz tedanjih časov:
»Broz je bil vselej lepo oblečen. Spominjam se, da je tedaj, ko je delal v Vinogradski ulici, popravljal ograjo za bolnišnico... Med kosilom, ko so imeli uro-in pokodmora, sem iz dneva v dan opazovala enako sliko: Broz je stal ob zidu in prebirat časopise ali pa kakšno knjigo. V tem se je razlikoval od drugih delavcev, ki so večino odmora prebili v gostilni.«
Tako se je Josip Broz v zadnjem poldrugem letu tretjič znašel brez dela. Tisti,ki so dobro poznali delo in politične poglede Josipa Broza, niso dovolili, da bi ostal na cesti. Mestni komite je na eneip svojih sestankov sprejel sklep, da imenuje Josipa Broza za sekretarja področnega odbora zveze kovinarjev za Hrvaško.
Broz je sprejel to funkcijo na začetku meseca juhi ja 1927. leta. Kot sekretar se je še bolj angažiral in povezal z delavskim razredom, toda zavoljo partijskega dela ga je nenehno zasledovala policaja in je moral pogosto spreminjati prebivališče.
Zavoljo izdaje v Kraljeviči, pa je ostal Broz le malo časa na tej dolžnosti.
Iz tega obdobja obstaja dokument — dopis Josipa Broza, ki v imenu zveze delavcev kovinske industrije in obrti Jugoslavije, podružnice v^ Zagrebu, pošilja delavski zbornici dopis o tarifnih postavkah kovinarskih delavcev:
»Zveza delavcev kovinske industrije in obrti Jugoslavije, podružnica v Zagrebu.
Delavski zbornici v Zagrebu. Na vaš dopis z dne 2. 6. 1927. leta št. 4387, s katerim zahtevate podatke o višini zaslužkov kvalificiranih, polkvalificiranih in nekvalificiranih delavcev, vam pošiljamo naslednji odgovor:'
Zaslužek kvalificiranih delavcev se giblje od 12 do 15 din na uro, polkvalificiranih od 8 do 10 din, nekvalificiranih pa od 5 do 7 din na uro.
To so podatki, ki se skladajo s sedanjimi plačami delavcev po posameznih podjetjih. Za J. Broza.«
ARETACIJA
DELAVCEV-KOMUNISTOV IN NJIHOVIH SIMPATIZERJEV
Niše rriinilo veliko časa, kar je Franjo Bubanj, antikomunist, grozil Celeru in Franoviču, že je začela žandarmerija zapirati komuniste in njihove simpatizerje. Povod za aretacije je bilo širjenje komunistične propagande. To se je zgodilo 11. julija 1927. leta (nekateri avtorji pišejo, da je prišlo do aretacij 11. junija, v dokumentih pa je ponekod naveden datum 11. junij, ponekod pa 11. julij, op. A. Č.).
Kateri delavci so bili aretirani? Najprej so zaprli Radeta Celera, zatem Vjekoslava Franoviča-Lojzo, Filipa Pavešiča-Filka, Ivhna Pravdico-Tomina, medtem ko so Ivana Dujmiča in Lovra Juretiča aretirali v Bakru oziroma v Šrfiriki pri Kraljeviči.
ARETACIJA BROZA V ZAGREBU
Po aretacijah delavcev v Kraljeviči, Bakru in Šmriki so v Zagrebu aretirali tudi Josipa Broza (ni točno znano, ali je bil aVetiran 11. ali 12. julija, op. A. Č.), in to v pisarni zveze kovinarjev. Ko so ga policijski agenti prijeli, jih je Josip Broz vpraša:
— Prosim, povejte, zakaj ste me aretirali?
Eden od agentov mu je odgovoril:
— Broz, toliko masla imate na glavi, da vas lahko zapremo — če ne zato, pa za kaj drugega.
Zatem so ga odpeljali na policijsko postajo. Broz je vztrajal, da mu povedo razlog, zakaj so ga aretirali. Vendar mu policija ni hotela povedati pravega razloga, temveč sd njega in dr. Miroslava Deliča (ta je poprej delal v bolnišnici v Kraljeviči, kjer se je ukvarjal s komunizmom, vendar po letu 1926 postane pasiven, op. A. Č.), že naslednjega dne odpeljali z vlakom v Bakar.
O tem priča eden od dokumentov — poročilo ministrstva za notranje zadeve Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev velikemu županu v Karlovcu. To poročilo se glasi:
»Ministrstvo za notranje zadeve Kraljevine Srbov, Hrvatdv in Slovencev, oddelek za zaščito države, pov. D. Z. št. 11427, 11. junija 1927. leta, Beograd.
Velikemu županu v Karlovcu.
Poveljstvo žandarmerije je poslalo poročilo poveljnika 9. zandarmerijskega polka, ki so v celoti glasi:
NADALJEVANJE PRIHODNJIČ
— Kaže, da niso povsod v zadregi zaradi preskrbe z mesom...
Karikatura: I. Antič
NAGRADNA
KRIŽANKA
Rešitve pošljite do 5. oktobra 1977 na naslov: CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA št. 38. Nagrade so: 200, 150 in 100 din.
DE	m	MAtIN fWAVUAtW TA OBVEZNOSTI		MESTO V ALtlRni	LEPV5UKA v Ani (PAMSiri	IVANA ko&lLCA	HOL&ONOSA C*ICA	STARETI taPonski TSioKAOK	PREmekaKe Zai.ŽEUIA v&uDiznu	IVO	OLAATŠAMj Ar\. noSkc me	INDUSTRIJ ho kratke podjetje
$LDl0ftk|				1								
ZNA&LSOST «E£A <.» J£AM£-8.'SK£f.f>												
VRSTO rtkcštA						T-fcoS.				DRAGO PUDGAR.		
						REKA v DALnARUI				AAERlSlzA STEPA		
10RAMA ZftiDA								VIK.TOR. PACiiA			NOVA GRADI SRP	ANTOM ALBE
								LOVRO				
ISIK.0LA TESlA			SUŽ£NT VSTACJ SPAC.TI	METALUk-ŠU.I OBRAT								
				Slezov OkSlD								
SOL OVflkOVE- LISLINE							'lEZEfi.O v SZ					
							IBSEmcVA DRAMA					
zadw:i IZRAELSKI K.RAU					ILlriNA TEKLA IN niiklA						USAVrosi	DEL ROIESAR-SLE DICUJ
SrtJITETOJI material					NEUMEN				NALIV			
					izn.ciuM mahauvu							
Wctiwi:			VRSTA RASTUME, EAŽIULA	ČETVFfcO- kOTNIK					"Jtfc.Aeto TRANSfCtT			
				SoSna (RASTLINA					TARCUSKJ PISATED			
NARODM AE8.05 IVO LOU						GL. MESTO TUkči^E						
						NOBELI]						
MESTO tilil MC6UVE							KALU]			CPUS		
							AVACJ			AN TOM NOVAČAN		
ZELEMCA V PUŠČAVI					EkJAKA SAMOGL.			tehtnica				
					OBREŽVE			KRAV NA V0TRANISI4A				
DE	TUTO JASouko	VfLSTA- ZEMUE				OLte ZA MHUAUJE						SREPlSfe vrteuja
		MOTIESEV &R.AT										
HRVAŠKI PRI Po® At (LTELOOAV						TWWS<I OTON				Vo3*J| ODSEK		
										IME ATLE TACLASLKA		
0PES.KII SPEV						PR.VI HIT. letalec	>					
						TOS1P						
ŽITNI PLEVEL							ZVACAT, NRAVNOST					tem N.G.
HRVAŠKI petm.				ANDPLET STOTAN			NEMEkI ioealkto FILOZOF					UZL
REŠITEV
NAGRADNE KRIŽANKE ŠTEV. 36:
Atraktivnost, Rio de Janeiro, Antares, otep, Raa, anigmati, AT, Ast, Ra, EČ, Turn, Ibadan, Rio, Salek, Ananiti, Žaba, Lesage, medar, TR, LO, novela, Kir, Alamut, sloj, Tunis, lomast, kokta, oči, irbis, RL, vist, ar, trak, analitik, oda, karavana, par.
-------------------------------------------s
Izžrebani reševalci križanke štev. 36:
1. nagrada, 200 din: Frenk Lončarič, Steklarna Hrpelje 29, 66240 Kozina.
2.	nagrada, 150 din: Milka Repušič, Nad gramoznico, 7, 62311 Hoče
3.	nagrada, 100 din: A. Terčon, C. Kokr-škega odreda 10, 64000 Kranj.
Nagrade bomo poslali po pošti.
i i
s
O 25! H
*S
•/u'	*


'VT • •- —,'
4MEI
»M-

]NppP
Minuli teden je bila v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču ena tradicionalnih razstav — to je »vrtnarska razstava 77«. Čeprav je trajala le tri dni, se bržčas lahko pohvali z največjim številom obiskovalcev. Za to nima zaslug le razstava cvetja, na kateri je sodelovalo več kot 200 razstavljavcev iz Holandije, Madžarske in Jugoslavije, ampak najbrž razstava gob. Prav za to razstavo, ki jo je pripravilo 11 gobarskih družin iz'vse Slovenije in na kateri so prikazali skoraj 300 vrst užitnih in strupenih gob, ki rastejo pri nas, je vladalo med obiskovalci največje zanimanje. To pa ni niti čudno, saj je nabiranje gob pri nas postalo že nacionalni šport.
Na »Vrtnarski razstavi 77« pa so svoj lonček primaknili tudi gostinci. Gostinsko poslovno združenje, GR in Ljubljanska turistična zveza so pripravili razstavo pogrinjkov, na kateri je sodelovalo 27 gostinskih organizacij in to v glavnem iz Ljubljane. In da ne pozabimo, na GR je bila tudi razstava ptic.
Vse te razstave, pravzaprav združene v eno, na prvi pogled nimajo mnogo skupnega in skorajda ne sodijo skupaj. Pa vseeno, prav letošnje leto je posvečeno skrbi človekovemu življenjskemu in delovnemu okolju, in te razstave naj bi v obiskovalcu i zbudile občutek do lepote narave.
A. A.
/ ' - -
Kako za koga sveti elektrika? I
»Vsaka hiša bo dala dvesto ali štiristo dinarjev za načrte ter še drogove in jame in prispevek štiri tisoč dinarjev.« Tako so vaščani slišali in poslušali lani. Naposled so si oddahnili (gre za prebivalce Lučarjevega kala in Hrastovega dola na Dolenjskem). Dobili bodo vsaj normalno elektriko. Pokvarjeni radijski sprejemniki, televizorji, elektromotorji, zmrzovalne skrinje... Vse to se je vleklo že leta nazaj, ker je bila napetost redno prenizka, nekje med 120 do 150 volti! Vsekakor je ceneje odšteti pol starega milijona kot pa nenehna popravila »prežganih« strojev, ki največkrat še potem ne delajo, kot bi morali.
Mimogrede: električni števci pri tako nizki napetosti kažejo celo večjo porabo elektrike, kot je v resnici. Po zdravi kmečki pameti je taka računica še kako ugodna, vendar...
Denar za načrte so vaščani zbrali. Blizu tri stare milijone za nekaj kilometrov daljnovoda. Potem so skopali jame, na vsako hišo eno in pol...
In?
»Drogove bomo dali mi,« so dejali pri Elektro Ljubljana — okolica. Tudi prispevka ne bo treba plačati, le delali boste.«
Prav zato ni čudno, da je pri postavljanju drogov pomagalo skoraj pol vasi. Prišla je namreč »komanda« s krajevne skupno-sti: »V ponedeljek in torek naj vsi zaposleni vzamejo dopust!«
Malo so pohiteli in vse postorili v enem dnevu... In še kosilo so vaščani pripravili elektrikarjem, da o pijači ne govorimo...
»Moramo, da bomo imeli boljši tok...«
Drogovi že stojijo in žice so tudi že na njih. Tudi kovinasti drog sredi vasi že čaka na novo transformatorsko postajo. Kmalu bo torej tudi Lučarcem posvetila svetlejša električna luč. Še svetlejša kot tista pred 18 leti, ki so ji prav tako »pot« zgradili vaščani sami.
Prepričam smo, da bi naše opisovanje lahko izzvenelo v hvalnico mobilizacijski dejavnosti neke krajevne skupnosti. Ob tem bi se pa le vprašali, če je morda kakšnemu mestnemu prebivalcu Ljubljane (Maribora ali še katerega mesta) sploh treba razmišljati o jamah in drogovih za svojo električno luč. Jo pač ima v hiši in se mu zdi vse v redu in prav. Kako je pa v Lučarjevem kalu in še drugih sto in sto naseljih na deželi? Mar »elektrikarji« poskušajo dobiti od prebivalcev kar največ prispevkov v delu, denarju in drogovih? Po logiki: če uspe, uspe,. .^
In če ne? Primer krajevne skupnosti v cerkniški občini kaže, da prebivalci tudi »nimajo razumevanja« in vendar dobe boljšo elektriko. Kar naravnost so rekli, da sami ne bodo nič dali in —
Milan se je izkazal kot strokovnjak za jame
pika.
Težave našega elektrogospodarstva so znane, vendar... Ali je morda v ceni za kilovatno uro tudi kakšen element solidarnosti?	A. AGNIČ
Likof je vedno vesel dogodek
PETNAJSTO TEKMOVANJE GOZDARSKIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE
Zagrizen boj za prvaka
Slovenska ekipa druga, med prvo deseterico štirje slovenski gozdarji
Gozdno gospodarstvo iz Sremske Mitroviče je bilo minulo soboto organizator in gostitelj petnajstega tekmovanja gozdarskih delavcev Jugoslavije. Osemčlanske ekipe vseh naših republik in pokrajin so se v izjemno slabem vremenu in tudi sicer težkih tekmovalnih razmerah pomerile v tradicionalnih gozdarskih veščinah kot so lupljenje, vodoravni vzjjoredni in vzdolžni rez ter podobno.
V tekmovanju ekip je bila najuspešnejša Hrvaška s 3878 točkami. Boj za prvo mesto pa je bil trd, saj so slabše opremljeni tekmeci iz Slovenije za njimi zaostali le za 65 točk. Tretja je bila ekipa Bosne in Hercegovine
(3668), sledijo pa Vojvodina (3541), Srbija (3420), Kosovo (2687), Črna gora (2655) in Makedonija (2135).
V tekmovanju posameznikov je tudi slavila Hrvaška, saj sta njena predstavnika Drago Tomac in Ivan Jelavič zasedla prvi dve mesti. Zanimivo pa je, da so med prvo deseterico bili kar štirje Slovenci: Alojz Bobnar (tretji), Ivan Mlačnik (četrti), Jože Grandovec (šesti) in Jože Kosmač (deseti).
Deseterica prvouvrščenih se bo pomerila še med seboj na izbirnem tekmovanju za sestavo državne reprezentance, ki bo prihodnje leto nastopila na svetovnem prvenstvu na Čehoslova-škem.	M. G.
Gozd ni ovira za elektrikarje
Vsak drog mora stati navp1'
Dolga leta ni vedel, kam bi bilo bolje kreniti: nekoliko na levo ali nekoliko na desno. Zdaj ve in hodi hitro in vzravnano. Govori počasi, umirjeno, z ustvarjalnimi premori med stavki, a le če tako terja situacija, zviša glas. Ljudje si med njegovim »iznašanjemperečih problemov« ne drznejo krehati, kaj šele zehati. Pravijo, da stoji za njim sam direktor Martin. Bo najbrž Že res tako, sicer bi ne pravil tako ostrih na rovaš kolegija. Skratka, referent Štefan je postal vest upravnega vodstva in delovnih ljudi SOZD ter vseh dislociranih TOZD.
Kaj vse ni! Tako ima referat za medčloveške odnose, personalne pritožbe, korekture pravilnikov OD, preden gredo na svet, izključno kompetenco za stik z javnostjo in uredništvo tovarniškega glasila. Duša kolektiva! Namesto predsednika sindikata govori ženam ob 8. marcu, upokojencem na novoletnih tovariških srečanjih in kolektivu lokalnega tiska, ki mu tovarna daje vsako leto za nevtikanje svojega nosu tja, kjer ga nič ne srbi, za kakšnih 20 starih milijonov dinarjev ogla-
POT KVIŠKU
sov. Vsi nagovorjeni mu hvaležno prikimavajo, lokalni tisk pa ga objavlja vsaj enkrat mesečno v rubriki »Iz delovnih kolektivov«.
Dolgo sem si razbijal glavo z vprašanjem, kako si je mogel Stefan tako na hitro nabrati ugled v naši SOZD in utreti pot navzgor. Šele včeraj se mi je posvetilo.
Bilo je takole. Kot po navadi sedimo ob osmih na delovnem dogovoru, kaj naj kdo počne, da bodo stvari tekle, kot je treba, ko začne Štefan praviti s svojim značilnim, akcijsko predanim, nekoliko zamolklim glasom:
— Tovariši, mislim, da si ne smemo več zapirati oči in zatiskati ušes pred otipljivimi dejstvi. Ko smo zadnjič na komiteju analizirali situacijo, smo prišli tudi mi na vrsto. Čeprav sem zraven, tega nisem mogel preprečiti. Li-
nija je več kol jasna: treba je iti vase! Odkrito rečenot bilo me je sram! Nikoli bi si ne mislil, da toliko vedo o nas. Le kdo jim nosi naše perilo na nos? O tebi, Tomaž, se govori, da si se meni nič tebi nič požvižgal na vse reelekcije in sediš že šestnajst let v tem fotelju. Le kaj se ti je bilo treba fotografirati za tisto propagandno brošuro skupaj z Lenartom, ki se je že večkrat kompromitiral in ga vsakih nekaj let žagajo. A ti, Boštjan, se vse preveč kažeš ljudem v družbi z našim kooperantom Milanom, ki dela pokrovčke za naše artikle. No, jasno, miril sem jih, kolikor se je dalo, pojasnjeval, reševal situacijo, toda kaj morem sam proti večini. Tebi Peter, pa očitajo...
Lepa reč, tudi o meni ve vse! Srce mi začne močneje biti, roke se mi znojijo.
. Le kdo jim pripoveduje, če ne on? Le zakaj smo ga predlagali v komite?!
Vsem nam v kolegiju je zelo mučno; nemirno se presedamo.
A Štefan se nasmehne zdaj temu zdaj onemu in pripoveduje: ■— Potem sem jim rekel, da bo treba tudi še kam drugam pogledat, ne samo k nam, ki smo vedno imeli posluh za stvari in denar za občinske potrebe. Res je, da si ne smemo zapirati oči in zatiskati ušes, vendar je naš kolektiv zrel kolektiv, kakor je tudi naš celotni delavski razred. ..
Skratka, zelo hudi časi, zelo naporna služba! Popoldne ponavadi za pol ure ležem in listam po pošti in lokalnem glasilu. (Delo preberem že v službi, ob kavi.) Jasno, spet Štefan, tokrat na tretji strani zgoraj desno v rubriki: »Naš intervju«. No, le kaj spet tu melje?! Glej, glej! — Pri nas v bazi so stvari jasne! odgovarja novinarju. — V kolektivu smo uspešno končali proces formiranja TOZD ter jih na načelu dohodkovnih odnosov povezali v SOZD. Gospodarska situacija se konsolidira. Največ nam je pomagala odkrita in samokritična konfrontacija s perečimi proizvodnimi problemi, kar
je odstranilo določena strokovna^ zhajanja glede možne PersPe^aJ
Takrat se v meni zablisne spoVia,u t v sredi hodi, ne po levi, ne po “.jt tudi nekdanje cikcak hoje si nePr^..J-več. Zravnano in točno po svoji < ^ Trepetamo mi, ker veliko ve o n ’_j
1 r CjJtziurriL/ rru, r\c.i k tnrviv ~	,-pv
pijo ga tisti zgoraj, ker se boje, ob podporo baze, če ga ne bi P°s . v
Baza je in forum hkrati. Kako
nitna pogruntacija!	.
Ideja ni od muh, vredno bi ]
bil1.
uporabiti. Kot pravnega refefentftf I11
podjetju ne cenijo kaj prida, a začel kot predsednik sindikata--- J Za vsak primer se postaviti) ogledalo, se slovesno napeteliajVjf bližno tako, kot se petelini nas pred nami vsak dan, in praviiO- AC' — Naš delavski razred, t0 , m in tovariši, je zrel delavski razte tak avtentični nosilec permane ^ progresivnega razvoja celoti družbe. Naš delavski razred---?,fif Ja, kaj pa je za božjo volj - ufi
'z)C*
slabo? vzklikne žena. Otroka zN j
inf/fP
VINKO BLA
— Nič, nič! se zmedem
BE
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS
RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, POLDE VERBOVŠEK (redaktor m lektor), IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva m uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554,
316-695
312-691
310-033; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva
Oe\i/y
312-691. Račun pri SDK Ljuoijana, si. ou i uu-ou i -1 ■ na s-račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-121100. Posatn^gVP vilka stane 4,00 din, letna naročnina je 200,00 din. Rokopisa''t3iiani’' čarno. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, M _