R. O. Cvetanov
Na  božji njivi
Zuonoui brnijo ko strun akordi ubrana,
zamalkto - otcžno čez plan, da zdi se, kakor čez širno paljano
jakali bi trudno: ,,UsEh mrtuih ]e dan!"
Ihtija, zamirajD nžkjE u abzorju daljnem, PD grobih pa uene in mrB zadnji cuet,
zastirajo srca se u koprnEniu žaltiEm, drhtijn ači u puščobni otDžni suEt.
fla palmah, klnnEčih u Dtnžnosti nemi, iESEnskega džžja blEŠči blagoslou,
trepečEJD zadnji brsti (crizantemi, in sueče umirajo sredi grobou.