DDRŽAVNO PRVENSTVO V KROSU: Prizadevni delavci atletskega kluba Velenje so v nedeljo uspešno organizirali 28. državno pnrvenstvo v krosu, ki se ga je udeležilo rekordno število tekmovalcev - 332 iz 44 klubov. Med njimi so bili tudi vsi kandidati za driržavno reprezentanco, ki bo zastopala našo državo na balkanskem prvenstvu v krosu 24. marca v Velenju. 15. maarec 1974 Leto X, št. 10 (219) Cena 1,5 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks OBVESTILO VOLIVCEM VELENJSKE OBČINE Vse volilce obveščamo, da so od 18. marca dalje že na vpogled volilni imeniki na matičnih uradih v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Volilci! Prepričajte se, če ste vpisani v volilni imenik. Občinska volilna komisija VELENJE Gorenje bo presenetilo Pripnrave na ustanovitev potrošniških svetov, ki bodo delovali v ir okviru servisnih področij kot predstavništev - Znova po-Mjercna vez med veliko proizvodno družino Gorenja ter med Emilijijonsko družino kupcev izdelkov Gorenja Velennjsko Gorenje bo eno od pproizvodnih delovnih or-icicij v naši državi, ki se želi najtjbolj povezati s potrošni-kuppci izdelkov z oznako „Gorenjije". Pripravljen je pred-za u ustanovitev potrošniških ov, 1 ki jih bodo ustanovili v u s servisnih področij, pred-ištetev in delovne organiza-, > Orggani potrošniških svetov pa bi bbili po 20-članski odbori jotrošni.iiških svetov. Po preredlogu, ki so ga izdelali t Gorerenju, naj bi potrošniški iveti, skskupaj bi jih ustanovili jredvidoloma 52, verificirali pro-zvodni j program, prodajne po-;oje, ceiene, pa tudi promet z ilagom. . Glede na dosedanje do-ežke intn načrtovani razvoj bo ahko teto sodelovanje v oboje-transko o korist, tako potrošni-.om kotDt Gorenju. Ker imajo v ečini go;ospodinjstev po Jugosla-iji vsaj p po 1 izdelek iz Gorenja, i z ustaranovitvijo svetov potroš-ikov učičvrstili in poglobili vez led veliHiko proizvodno družino lorenja t ter med večmilijonsko nižino 1« kupcev izdelkov Gore- V potDtrošniškem svetu, ki bi eloval zjza celotno območje Ju-sslavije,bi bilo okrog 2.000 potrošnikov, v potrošniškem svetu predstavništva od 300 do 500 potrošnikov, v potrošniškem svetu servisnega področja pa od 20 do 100 potrošnikov. Po predlogu naj bi imel vsak svet predvidoma 20 članski odbor potrošniškega sveta, ki bi obravnaval mnenja potrošnikov ter oblikoval zaključke. Med drugim predlagajo, da bi odbor potrošniškega sveta servisnega področja seznanjal potrošnike z blagovnimi znamkami Gorenja, seznanjal potrošni- ke z izdelki Gorenja, ocenjeval nove proizvode in delo Gorenja, usmeijal akcije izobraževanja potrošnikov in demonstracij, zbiral predloge o potrebah po novih izdelkih oziroma po dopolnitvah proizvodnega programa oziroma želje kupcev, trgovine itd. Odbor potrošniškega sveta predstavništva bi ocenjeval delovanje Gorenja na širšem območju, to je na področju republike oziroma pokrajine. Vseh 2.000 potrošnikov, članov potrošniških svetov, bi redno vsak mesec prejemalo posebno informacijo z mnenji oz. vprašanji, zanimivimi tako za kupce izdelkov Gorenja kot za proizvajalca. Statut občine Mozirje sprejet Odborniki mozirske občinske skupščine so v ponedeljek, 1!. marca 1974 sprejeli predlog novega statuta potem, ko so spremenili število delegatov v zboru združenega dela od 40 na ' 41. Področje gospodarstva bo tako zastopalo 25 in ne 24 delegatov. ' V nadaljevanju seje je vzbudil večjo razpravo predlog odloka o načinu oštevilčenja objektov, za katere so v zemljiški knjigi vpisane zaznambe, da so določeni za odstranitev. Sprejetje tega odloka naj bi napravilo konec anarhičnim gradnjam. Število črnih gradenj res še ni zaskrbljujoče, saj so registrirani samo štirje primeri, v primeijavi da izdajo na leto 100 do 120 gradbenih dovoljenj. Takšna intenzivna gradnja pa močno krči zelene površine. Varstvu okolja Je treba dati poseben poudarek, saj je Zgornja Savinjska dolina eno redkih območij v Sloveniji, ki se trenutno še lahko pohvali z bolj ah manj neokrnjeno naravo. Prizadevanja, da bi očuvali to kar imamo, so močno izražena tudi v novem statutu. M ed ved predsedniški Določeni kandidati za volilne dolžnosti v občinskem vetu Zveze sindikatov Velenje Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Velenje je na zadnji seji sklepalo o sklicu rednega občnega zbora Občinskega sindikalnega sveta Velenje. Ta bo, kot je bilo dogovorjeno, v drugi polovici meseca aprila. Plenum Občinskega sindikalnega sveta Velenje bo štel 33 članov, v njem pa bo tudi predstavnik društva upokojencev, predsedstvo pa bo štelo 15 članov. Predsedstvo OSS Velenje je na zadnji seji potrdilo tudi možne kandidate za vodilne dolžnosti. Kandidat za novega predsednika Občinskega sindikalnega sveta Velenje je Marcel Medved z Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, kandidat za podpredsednika pa Pane Se-mečnik, ravnatelj osnovne šole Anton Aškerc Velenje. Komentar tedna V Jugoslaviji in Sloveniji smo sredi priprav na deseti zvezni in republiške kongrese ZK. X. kongres ZKJ bo pomemben dogodek za Zvezo komunistov in seveda vse delovne ljudi narodov in narodnosti Jugoslavije. Kongres bo še toliko bolj pomemben, če upoštevamo, da smo prav pred kratkim sprejeli novo ustavo, ki mora svoj akcijski odmev doživeti najprej med komunisti. Ti pa so dolžni z neumornim delom pri uresničevanju ustavnih določil dajati vzgled vsem ostalim, ki jim je prirasel k srcu jugoslovanski samoupravni socializem, ki vedno bolj postaja neodtujljiv element delovnega dne. Kot vsi dosedanji kongresi, bo tudi ta ocenil minulo delo, razčlenil dogajanja sedanjega časa in začrtal pota v prihodnje. Delovni dan, ki ga živimo in seveda oblikujemo, razkriva nenehen boj komunistov za napredek, kaže uspehe, pa tudi neuspehe. Vsakdo ve, da ni področja v naši družbi o katerem ne bi ZK povedala svojega mnenja pa naj Revolucionarna § 8 88 8fCCIJ8 "si gre za šolstvo, kulturo, kmetijstvo... Odkrito in brez olepševanj je ZK analizirala svoje napake nato pa tudi nepravilnosti v širši družbeni skupnosti. Za vsem, kar imamo, kar delamo in kar hočemo, je čutiti idejno usmerjenost ZK. Motijo pa se vsi tisti družbeni „kritiki", ki menijo, da bo poslej ZK urejala vsa področja človekovega dela in življenja v naši državi. Motijo se, ko so prepričani, da bo ZK prevala na svoja pleča tudi vso veliko odgovornost družbenih odločitev. Vsi smo enako odgovorni za nadaljni razvoj samoupravnega socializma, za boljši „danes" in , jutri". Predvsem pa moramo vztrajno uresničevati dogo-voijeno politiko, kajti samo idejno usmerjanje brez neprestane aktivnosti bo ostalo jalovo. Tega pa si ne želimo ... Za večino ljudi je samoupravni socializem edina možnost svobodnega dela, svobodnega življenja in resničnega napredka družbe. Vsakdo, ki je nepristranski, bo priznal, da so narodi in narodnosti Jugoslavije v samoupravni' socialistični družbeni ureditvi dosegli razvoj, kakršnega v preteklosti še slutiti niso mogli. Zato so več kot zlonamer-' na vsaka ugibanja o tem, ali se Jugoslavija zadnji čas odmika od svoje začrtane poti. Ugibanja in napovedovanja kam bomo po kongresu obrnili svoje krmilo. Posebej glasno ugibajo ponekod na zahodu, kjer so prepričani, da smo skrenili s svoje začrtane poti. Ob tem velja opozoriti, da so popolnoma (namerno? ) spregledali vse kar smo zapisali v novo jugoslovansko ustavo, če se omejimo samo na ta primer. , V naši politiki ni in ne more biti nobenih obratov. Prav to dokazuje tudi vsebinska usmerjenost nove ustave. Še nekaj moramo vedeti, ko govorimo o vsebini desetega kongresa ZKJ. V naši družbi se bije boj na dveh frontah: na eni strani z ostanki stare družbe in na drugi s težnjami, ki želijo ohraniti in okrepiti birokratsko-tehnokratski monopol v družbi. Pojavne oblike teh odklonov so sila različne. Zato je včasih potreben čas, da jih razkrinkamo, da se dogovorimo za ukrepe, ki bodo uspeli premagati nepravilnosti. ZKJ je to vedno uspevalo. Tudi sedaj ji bo, kajti svojo ustvarjalno in kritično moč črpa iz življenjske sile delavskega razreda, ki je nosilec družbenega napredka. Zato tudi danes poudarjamo vodilno vlogo ZK. Ne s parolami in patosom, marveč v akciji, pri delu. Parolaštvo nam ne bo pomagalo iz stistk ... Predvsem pa si moramo prizadevati, da splošno družbeno vrenje, ki je tako značilno za sedanji jugoslovanski trenutek, ne zamre. Ves ustvarjalni družbeni nemir se mora preliti v dograjevanje samoupravne socialistične družbe. V predkongresnem času in po njem nam je potrebna akcija. Čimbolj bo družba pomagala delovnemu človeku iz vsakodnevne stiske, toliko močnejši bo njen zagon za izvedbo novih načrtov. Končno pa je res, da se bo tudi-misel samega kongresa ZKJ toliko bolj prelila med ljudi, kolikor bolj bo jugoslovanska družba na čelu z Zvezo komunistov učinkovita in energična v reševanju tekočih težav in nalog, s katerimi se srečujemo v vsakodnevnem življenju. Dosedanji delovni rezultati nam kažejo, da bomo uspeli prebresti v je ovire, ki so še pred nami. Nejeverni Tomaži se bodo tudi to pot ušteli.. . Na deseti kongres ZKJ in republiške kongrese ZK se pripravljamo v obdobju intenzivne revolucionarne akcije za preobrazbo naše družbe, našega življenja. Njena temeljna značilnost je nadaljnje utrjevanje in poglabljanje zavesti o razredni naravi naše družbe, revolucije in oblasti. Akcija Zveze komunistov je usmerjena prav v uresničevanje interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Prav to je tudi jamstvo, da bo akcija uspela. Zveza komunistov pa se bo še bolj utrdila v svoji socialni bazi od koder črpa svcrjo ustvarjalno moč in sposobnost, da vedno izraža želje vseh delovnih ljudi. Družbene spremembe, za katere smo se dogovorili, ki jih načrtujemo in tudi že uresničujemo, so tudi najsilovitejši poraz nosilcev tehnokratizma in birokratizma v naši družbi. . MILAN MEDEN osebne avtomobile OPEL RENOMIRANE TVRDKE DOBAVLJA UGODNO ZA DEVIZNA SREDSTA IN DINARJE 6f31 blagovnica Posebej za »Naš čas« piše Vlado Barabaš Jugoslavija in svet Jugoslovanska samoupravna socialistična družba doživlja ta čas korenite spremembe zgodovinskega pomena, ki celotnemu delavskemu razredu zagotavljajo še pomembnejšo vodilno vlogo v vseh družbenih zadevah, slehernemu delovnemu človeku pa omogočajo resnično neposredno sodelovanje v upravljanju in sprejemanju odločitev, in sicer v osnovni družbeno-gospodarski celici našega življenja - temeljni organizaciji združenega dela. Vse te pomembne spremembe so dobile tudi svojo formalno-pravno veljavo konec prejšnjega meseca v zvezni, republiških in pokrajinskih ustavah. Hkrati poteka vse bolj intenzivna in odločna akcija Zveze komunistov na vseh področjih družbenega in političnega življenja, v zadnjem času naravnana v sklop priprav na republiške partijske kongrese in deseti kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Očitno je, da Zveza komunistov - od pisma predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ naprej - iz dneva v dan pridobiva na veljavi med delovnimi ljudmi, in to ne z besedami in parolami, pač pa z dejanji. Takšen notranjepolitični razvoj Jugoslavije in pa njena dosledna neuvrščena zunanja politika, razumljivo, ne moreta ostati brez odmeva v tujini, ki zlasti v zadnjem času s pozornostjo spremlja dogajanja in spremembe v jugoslovanski državi in družbi. V zadnjem času je bilo tudi v svetu veliko sprememb, tudi mnogo pozitivnih, ki so prispevale k boljšemu sodelovanju in razumevanju v svetu, k nadaljnjemu popuščanju napetosti in urejanju razmer na kriznih področjih. Površen opazovalec tega splošnega procesa bi utegnil dobiti občutek, da slabijo nekdaj zelo močita nasprotja, ki so temeljila na ideoloških razlikah in polarizacija sveta. Prav gotovo so se tudi v tem smislu razmere v svetu spremenile, vendar se še vedno maisikje spopadajo interesi super sil. Tako nekateri v svetu še vedno računajo, da Jugoslavija ne bo šla dosledno po poti, ki si jo je začrtala pod vodstvom predsednika Tita. V delu svetovnega tiska se prav v času intenzivnega razvoja Jugoslavije krepijo napadi na našo samoupravno socialistično skupnost. Gre za zanikanje naših uspehov, za napihovanje težav, s katerimi se nujno srečujemo, pa tudi za namigovanja, da Jugoslavija omejuje demokracijo in se nagiba nazaj na Vzhod. Jugoslavija je tako znova postala tarča napadov reakcionarnih sil v svetu z leve in desne, kajti naša družba je postala najbolj svetel primer družbe, v kateri se rojeva takšen družbeno-politični sistem, ki človeku resnično omogoča neposredno odločanje o vseh zadevah, ki ga neposredno zadevajo. To pa seveda vznemiija reakcionarne politične sile v svetu. Zahteva po sodelovanju v upravljanju in odločanju namreč ni več nekakšna jugoslovanska posebnost - to je zahteva sodobnega človeka in sodobne družbe na vseh celinah. Prav zato, ker jugoslovanski boj za samoupravni socialistični napredek ni samo jugoslovanska stvar, pač pa zadeva vsega naprednega človeštva, moramo prav vsi še bolj odločno in dosledno izvajati naloge, ki jih zastavljajo novi družbeni in ekonomski odnosi, utemeljeni v novi ustavi SFRJ. To je tudi najboljša pot, da dokažemo neresničnost namigovanj in podtikanj, ki jih razšiijajo nasprotniki in sovražniki samostojnega jugoslovanskega samoupravnega socialističnega razvoja. Minulih sedem dni je bilo na mednarodni politični sceni ne samo zelo živahnih, marveč tudi pomembnih, tem dogajanjem pa je svoj pečat vtisnila tudi dejavnost Jugoslavije. ZADNJE DNI PO SVETU... KORISTNO SODELOVANJE Gledano iz našega zornega kota se ponuja kot najpomembnejše potovanje predsednika zveznega izvršnega sveta v Ku-vejt in Libijo. Ta obisk predstavlja namreč ne samo priložnost za utijevanje dvostranskih odnosov med omenjenimi tremi državami, marveč je hkrati dragocen prispevek širše akcije neuvrščenih pred skorajšnjim izrednim zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Djemal Bijedič in njegovi sodelavci so bili zelo prijateljsko in ljubeznivo sprejeti tako v Kuvejtu kot Tripolisu, pri čemer pa so morali v sicer odkritih in koristnih razgovorih ugotoviti, da gospodarski odnosi daleč zaostajajo za političnimi, ki veljajo za izjemno dobre. Nemara najboljša ilustracija te trditve je sicer malo znana podrobnost, da je denimo, Djemal Bijedič med priložnostnim obiskom neke veleblagovnice v Kuvejtu na policah zaman iskal jugoslovanske izdelke. Zato niso nerealna pričakovanja, da bodo prav ti razgovori mejnik v gospodarskih odnosih med Jugoslavijo in državama, ki jih je obiskal predsednik ZIS. To bi vsekakor ustrezalo visoki stopnji razumevanja in sodelovanja, ki smo ji priča na političnem področju. RUDARJI ZOPET DELAJO Tačas pa je nova laburistična vlada Velike Britanije, ki je zamenjala minuli teden na parlamentarnih volitvah poražene konzervativce, uspela zabeležiti svojo prvo zmago. Pogovori s predstavniki sindikata rudaijev so se namreč uspešno končali in 270.000 britanskih rudaijev se je vrnilo na delo. Hkrati so ukinili izredno stanje. To je vsekakor pomembna zmaga novega premiera Harolda Wilsona, toda sama po sebi nikakor ne dovolj za ureditev zmedenih razmer na Otoku. Velika Britanija, ki je vrnitev rudaijev na delo s.cer toplo pozdravila (zalog premoga je bilo samo še za nekaj dni), bo potrebovala še mnogo več - predvsem pa reforme, ki naj izenačijo pogoje življenja dveh nasprotujočih si delov britanske družbe, izmed katerih ima manjšina skoraj vse in večina v primeijavi z manjšino komaj kaj. POMPIDOU V SZ Francoski predsednik Geor-ges Pompidou je dopotoval na uradni obisk v Sovjetsko zvezo v trenutku, ko je približevanje in popuščanje napetosti med Vzhodom in Zahodom nekako zastalo - ali bolje Tečeno, ko je izgubilo svoj lanskoletni zagon. Sovjetsko-francoski razgovori zato ne bodo samo nekaj, kar bi koristilo zgolj obema državama, marveč bodo imeli širše okvire in razsežnosti. Izpričali naj bi, da je ostala temeljna, strateška usmeritev ene in druge strani enaka, da pa ji je samo treba dati novih vzpodbud in konkretnih oblik delovanja. EMBARGO DA ALI NE? Medtem pa še vedno ni znano, če bodo arabske države- proizvajalke nafte naposled u nile svoj embargo (prepoved prodajo nafte v Združene dr ve Amerike in Nizozemsko. Odločitev o tem naj bi pa< na sestanku v Tripolisu, ki pa ga nekateri pomembni člen verigi arabskih proizvajalk na (kot denimo Alžirija) more ne bodo udeležili v tako kv ficiranem zastopstvu kot je b prvotno predvideno. Ukinitev embarga nikakor samo ekonomska zadeva, m več predvsem izrazito politič - in sicer v tolikšni meri, da od nje posredno vsaj odvisna di pot do trajnega miru na B njem vzhodu. Stvar je namreč taka, da embargo na prodajo na izmed vseh držav najbolj pri dejal prav Združene drž Amerike — ki pa lahko zai svojih posebnih odnosov Izraela veijetno največ prispe jo k razumnejšemu pristopu Aviva do ureditve bližnjevzh ne krize. Prav zaradi tega bo odloč v Tripolisu toliko težja, pri mer pa je treba poudariti, nekatere arabske dežele (dE mo Sirija) še naprej vztrajj da se morajo Izraelci (se tudi pod pritiskom ZDA' prej umakniti z zasedenih skih dežel - nakar bi šele u li prepoved prodaje nafte. BEOGRAD - Podpredsednik republiškega izvršnega sveta Zvone Dragan je v obširnem intervjuju za ..Politiko" govoril o družbeno-ekonomski politiki SR Slovenije v letošnjem letu. Med drugim je tudi poudaril, da smo začeli veliko bolj realno gledati na inflacijo. Nevarnost pa je v tem, da dajemo nekoliko prevelik poudarek zunanjim vzrokom. Dragan meni, da so precej točne ocene, da približno tretjino inflacije „uvažamo", dve tretjini pa jo ustvaijamo sami. LJUBLJANA - V začetku marca je bila v Ljubljani razšiijena seja izvršnega odbora RK SZDL Slovenije. Na njej so razpravljali o dosedanji predvolilni dejavnosti v naši republiki. Poudarili so, da lahko sedanjo volilno aktivnost ocenjujemo zadovoljivo. V začetku marca smo imeli v Sloveniji precej več kot 72.000 evidentiranih možnih kandidatov za delegate. Na seji so tudi poudarili, da moramo bolj paziti na socialno strukturo bodočih organov občinskih skupščin. V teh mora biti najmanj 50 odstotkov delegatov iz neposredne proizvodnje ter veliko žensk in mladine. BEOGRAD - Zanimivo jc opozoriti na izjavo Janeza Sta- novnika, ki je v razgovoru za list „ITD" med drugim dejal, da danes že lahko ugotovimo, da je jugoslovanska valuta zdaj bolj zdrava kot pred desetimi leti, čeprav cilja - absolutne konvertibilnosti dinarja - še nismo dosegli. BEOGRAD - Tu je bila 6. marca seja predsedstva zvezne konference SZDL Jugoslavije. Na seji so obravnavali dosedanji potek predvolilne aktivnosti in ugotovili, da je le-ta uspešna. V Jugoslaviji smo v tem času evidentirali že milijon kandidatov za delegacije. Že samo to število zagotavlja, da bomo na prihodnjih volitvah, ki bodo že konec meseca, volili ..najboljše med najboljšimi". Predsedstvo je objavilo tudi volilni razglas, v katerem poziva vse delovne ljudi in občane Jugoslavije, naj z največjo možno mero odgovornosti uresničujejo dogovorjene naloge, ki se vežejo na volitve. BEOGRAD - Na skupni seji predsedstva konference Zveze mladine in Zveze študentov Jugoslavije, so sprejeli idejne in programske osnove usposabljanja mladih za splošno ljudsko obrambo. Na seji pa se niso mogli zediniti o datumu kongresa mladih. O tem so se dogovorili na svoji naslednji seji, ki je bila 11. marca. Kongres bo novembra. Kot je že znano, obstoji predlog, da bi se poslej Zveza mladine pre- imenovala v Zvezo socialistične mladine Jugoslavije. LJUBLJANA - Koordinacijska komisija izvršnega sveta za gospodarstvo je obravnavala visto zakonskih predlogov, ki se nanašajo na finančno politiko v letošnjem, oziroma prihodnjih letih. Med drugim je obravnavala tudi predlog zakona o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije, za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela. Predlog zakona je nato IS Slovenije tudi sprejel. TRBOVLJE - Delovna organizacija Zasavski premogovniki - Trbovlje je kot celota sklenila poslovanje v minulem letu s pozitivnim finančnim rezultatom. ,.Nujno pa je upoštevati kritje visoke izgube 14,565.000 dinarjev na rudniku Zagorje s pozitivnim ostankom dohodka vseh ostalih TOZD. Takšno stanje je nevzdržno in zahteva pomoč družbene skupnosti. Če bi ostalo pri ostanku dohodka nekaj nad 8,5 milijona dinarjev, kolikor bi ostalo delovni organizaciji v skladih po pokritju negativne razlike v rudniku Zagorje, ne bi mogli zadostiti potrebam, ki presegajo 20,500.000 dinarjev." - To je del besedila pisma, ki so ga sprejele delegacije na zasedanju delavskega sveta delovne organizacije Zasavski premogovniki -Trbovlje. V pismu zatorej pre- dlagajo, da se izguba rudnika Zagorje pokrije bodisi iz sredstev republiškega sklada skupnih rezerv ali pa iz drugih sredstev, vendar ne kot posojilo, temvei kot dotacija. LJUBLJANA - S 1. marcem so začeli veljati v Sloveniji novi receptni obrazci, ki so pripravljeni za avtomatsko obdelavo potrošnje zdravil v naši republiki Do tega je pripeljalo več vzro-kov. Eden izmed teh je tudi ta, da so se stroški za izdana zdravila na recepte v zadnjem čas« nesorazmerno povečali. V Sloveniji porabimo namreč za izdana zdravila več denarja kot pa financiranje kompletne osnovne zdravstvene službe - vsak zdravnik v naši republiki pa predpifc letno za okrog 20 starih milijo nov raznih zdravil. BEOGRAD, - Deveti kongres Zveze socialistične mladine Jugoslavije bo 20., 21. ii 22. novembra letos v Beograda Ta rok za največje srečanje mladih so predlagali odboru a pripravo kongresa na včerajšnji skupni seji konference Zveš mladine in Zveze študentov J» goslavije. Obenem so sklenili, da moraj« biti republiški kongresi in poku jinske konference Zveze mladia najpozneje do 31. oktobra let« Včeraj so tudi sklenili, da mal i biti javna razprava o osnutk statuta nove enotne organizacj mladih končana do 15. junfla. .IN DOMOVI JUBILEJ ŠOLSKEGA CENTRA OKLEPNIH ENOT: TE DNI SLAVI 30-obletnico organizirane vzgoje naših tankistov šolski center oklepnih enot JLA iz Banje luke. Prva tankov ska šola je bila ustanovljena 26. marca 1944 v taborišču E Katadbi pri Kairu, njeno tradicijo pa nadaljuje šolski centei iz Banje luke, ki nosi ime po narodnem heroju in komandan tu prve tankovske armade JLA Petru Drapšinu. VELIK USPEH GRADITELJEV PROGE B-B: Po petih letih in štirih mesecih skoraj neprestanega dela so delavci podjetij „TuneIogradnja" in „Brodogradnja" prebili predor „Goleš", ki je med najtežjimi objekti na progi Beograd-Bar. Tako so združili dva dela proge predora dolgega 4949 metrov na globini 1800 metrov. Delo je bilo zelo naporno, saj so se morali boriti proti nenehnim pritiskom vode pa tudi geološka sestava vode je bila zelo neugodna. ■H ^mm T*F J - I ' . v, -r §g§ i •t I TOKRAT BO POSKUŠALA SREČO KORNI GRUPA: Na letošnjem že 15. opatijskem festivalu zabavne glasbe je zmagala skladba Kornelija Kovača „Moja generacija" v izvedbi njegovega ansambla. Po pravilih festivala, ki ga organizirata vsako leto v Opatiji jugoslovanska radio in televizija, zmagovalna pesem zastopa našo državo na evrovizijskem festivalu za „Pesem Evrope." SOKOBANJA — Zaradi eksplozije metana je prišlo v premogovniku Soko do hude nesreče, ki je teijala 15 življenj. Razen 14 rudaijev se je smrtno ponesrečil tudi eden izmed reševalcev. Med mrtvimi je največ mladih rudaijev, fantov, rojenih leta 1952. Ob tej nesreči je premogovnik Soko prejel številne sožalne brzojavke, med njimi tudi brzojav - predsednika republike Josipa Broza Tita. Iz vseh koncev države pa pošiljajo tudi denarno pomoč družinam ponesrečenih rudaijev. (Na sliki: reševalci se odpravljajo v rudnik, da bi iz njega potegnili trupla ponesrečenih rudaijev). • NOVE KRAJEVNE SKUPNOSTI V MESTU VELENJE I vica Kozainc -delegatka sedmega kongresa ZKJ Večja odkritost med komunisti V željji, da bi predstavila ženo, mater, delavko in družbenopolitično dlelavko sem potrkala na vrata stainovanja Ivice Kozovinc v Šmartmem ob Dreti. V dnevni sobi, bogato založeni s knjigami, nama je kaj kmalu stekel sproščen pog;ovor. .^red vojno sem hodila v gimnazij«) v Celje, kamor sem se dnevno wozila z vlakom iz Pake. Po smrti matere sem ostala nekaj časa doma, na prigovarjanje Oskarja Hudalcsa pa sem šla v učiteljskii tečaj. Najprej sem uči-I teljevala v Lučah ob Savinji, kjer | sem bila že z devetnajstimi leti predsedniica AFŽ. Po štirih letih službe se:m bila leta 1950 z možem prea je z vašim časom po pouku? „V maanjšem kraju kot je Šmartno jje šola še vedno center kulturnega in družbenopolitičnega življenja. Šola skrbi za vse proslave cob različnih praznovanjih in te ] proslave so pri nas zelo dobro otbiskan^. S kolegicami same režiiramo, včasih napišemo celo kakšrno igrico, tako da prireditve nisoo iz leta v leto enake. Potem je i tu še Socialistična zveza, pa Krajevna skupnost in osnovna organizacija ZK. Ob članstvu vv ZK pa bi dejala, da v ZK ne bbi smelo biti mesta za tiste, ki ood tega članstva pričakujejo kakkšne koristi, prav tako bi morala) biti med člani morda še večja oodkritost." Kako obb družini in zahtevnem poklicu laahko tudi družbenopolitično akttivno sodelujete? „Človefek, ki ima čut odgovornosti in ddolžnosti si čas poišče, pa naj si bbo že kakorkoli. Sedaj, ko je hčeerka odrasla je veliko bolje, čepprav sama gospodinjim. Menim, dda bi bilo treba družbeno aktivrmo ženo razbremeniti vs?1 s temm, da bi imela urejeno varstvo irin družbeno prehrano. Vendar v v vasi se to le težko uredi. Na katitere probleme bi radi opozorili? ? „Mordala bi izbrala samo enega: prosvetetnim delavcem je treba dati mestcto, ki jim pripada in ki so ga včasasih že imeli. Družbena veljava se s ne bi smela meriti samo po j gmotni plati, ampak predvsem i po delu in človekovi ustvarjalnenosti." Njena c delavnost in zaupanje sta potijeiieni tako, da so jo člani občinske t konference ZKS Mozirje izvoliolili za delegata za sedmi kongres Z (ZKS. LIZA Doslej smo predstavili pet krajevnih skupnosti mesta Velenje: Konovo, Šmartno, center — levi breg, Staro vas in Staro Velenje. Pretekli teden pa smo se odpravili v Salek, vas, ki leži stisnjena pod razvalinami Šaleškega gradu. Poiskali smo Mirka Melanška, predsednika nove krajevne skupnosti Šalek-Gorica. V kratkem razgovoru nam je povedal težave, ki bi jih radi še v tem letu odpravili. Našega pomenka sta se udeležila tudi podpredsednik in tajnik krajevne skupnosti Zlatko Praprotnik ter Peter Krepel in predsednik krajevnega odbora SZDL Osman Hasič. „Tudi mi smo," je začel pripovedovati Mirko Melanšek, „ustanovili na pobudo mestne konference SZDL iniciativni odbor, ki je sprva štel tri člane, pozneje pa smo ga razširili še za pet. 12. januaija smo sklicali zbor občanov ter ustanovili novo krajevno skupnost Šalek-Gorica." V svet krajevne skupnosti so izvolili poleg Mirka Melanška, Zlatka Praprotnika in Petra Krepla še Franca Divjaka, Jožeta Zajca, Milana Remsa, Andreja Šmida, Adija Miklavca, Jožeta Postružina, Slavka Grma in Vladko Jan. V krajevni odbor socialistične zveze pa Osmana Hasiča (predsednik), Franja Kljuna, Maijana Prislana, Ivana Podpečana, Vlada Praprotnika, Hermino Klančnik, Rika Pirmanška, Cveta Gaber-ška, Janeza Pukla, Tinko Selan, Ivana Grmana, Vita Kolška ter Ivana Lempla. Ustanovili so tudi komisije za socialna vprašanja, ureditev mesta, poravnalni svet, komisijo za SLO ter štab civilne zaščite. Krajani Šaleka in Gorice so sprejeli program del, ki naj bi jih izvedli v tem letu. Kot je povedal predsednik krajevne skupnosti, ga bodo lahko uresničili le, če bodo imeli dovolj sredstev. Na občini so jim pred dnevi obljubilidvajset starih milijonov za komunalno ureditev (ureditev cest, elektrifikacije — na njihovem območju sta namreč dve domačiji še brez elektrike), sami pa bodo predvidoma zbrali okrog 100.000 dinarjev. Veliko dela bodo opravili tudi udarniško. S tem denaijem želijo urediti cesto v Zgornji Šalek, asfaltirati dva cestna odseka v sami vasi, napeljati obcestno razsvetljavo, urediti kanalizacijo pri gasilskem domu v dolžini 15 metrov ter-na ovinku pri Špita-lu. Zgradili bi radi tudi športno igrišče za mladino in rekreacijo. Prav tako se zavedajo, da njihov kraj postaja oziroma bi lahko bil še bolj turistično zanimiv; še zlasti zdaj, ko je za gradom zra-stla nova smučarska vlečnica. Zato se bodo lotili očiščevalne akcije kraja, še zlasti pa Pake, ki je za domačine najbolj primeren prostor za odlaganje razne nesnage. „Upamo, da zdaj občani le ne bodo več metali smeti v reko, saj je s prvim marcem začel komunalni obrtni center pobirati smeti tudi na našem območju," je pristavil Mirko Melanšek, tajnik pa je v zvezi s tem dejal, da bi moral občinski nadzorni organ posvetiti več pozor- hotel paka nosti posameznim zasebnim graditeljem oziroma tovornjakom, ki jim dovažajo razni gradbeni material. Le-tega pogosto puščajo kar na cesti, obenem pa tudi zelo onesnažujejo cesto. Šalek razpolavlja na dvoje cesta Velenje — Slovenjgradec. Proti tej cesti sicer ljudje nimajo ničesar, so pa veliko bolj nezadovoljni s tistimi, ki jo uporabljajo. Skoraj nihče ne upošteva prometnih predpisov, ko drvi po cesti skozi vas, kjer ni niti enega prehoda za pešce. Pred nedavnim so člani krajevne skupnosti poklicali velenjske miličnike, ki so s pomočjo radaija olajšali za nekaj tisočakov kar lepo število brezobzirnih voznikov. Prav ozko grlo v vasi pa je most čez Pako, saj se dva tovornjaka na njem komaj srečata. Izgledov, da bi ga razširili menda ni; zato menijo, da bi bilo najbolje, da bi na njem uvedli enosmerno vožnjo. SP* n MARJAN KORUN, predsednik krajevnega odbora SZDL cen-ter-desni breg Kot v mnogih drugih krajevnih skupnostih, tudi v Šaleku še nimajo rešenega vprašanja, kje bodo imeli svoje prostore. Zdaj imajo seje sicer v dvorani gasilskega doma, želijo pa, da bi ta dvorana bila odprta vsak popoldan za nekaj ur; da bi se poleg uradnih ur, sej in raznih sestankov, v njej odvijalo tudi družbeno življenje kraja. Konec koncev, ko so gradili gasilski dom, je bilo rečeno, da ga gradijo tudi s tem namenom, da bodo imeli v njem svoje prostore družbeno-politične organizacije kraja. Tako tudi mladinci, ki so si morali urediti zasilne prostore kar na gospodarskem poslopju nekega domačina. Seveda tega prostora ne obdajajo lepe zidne stene, ampak stare deske, Mirko Melanšek, Peter Krepel, Zlatko Praprotnik in Osman Hasič v živahnem pogovoru o problemih krajevne skupnosti Šalek-Gorica. v katerih je polno špranj. Poleg tega pa je še dostop v ta prostor zelo težaven; po lesenih in strmih stopnicah. KRAJEVNA SKUPNOST CENTER - DESNI BREG Svet krajevne skupnosti ima petnajst članov. Za predsednika so izvolili Franca Lesnika, drugi člani pa so: Venčeslav Tajnik, Franja Korošec, Ivan Breznik, Franc Zagmajster, Peter Kosi, Franc Žula, Rafko Berločnik, Alojz Kričej, Angela Vutkovič, Vili Kerin, Danica Lednik, Danilo Mohorko, Herman Ostrovr-šnik in Terezija Kunst. V krajevnem odboru socialistične zveze pa so: Maijan Ko-run — predsednik, ter člani Nadja Salobir, Jaro Špička, Drago Urtelj', Rafael Batič, Jože Kandolf, Viktor Zager in Zagožen. „Pri nas je največji problem v tem," je dejal Maijan Korun, „da je zelo malo ljudi zainteresiranih za delo v krajevni skupnosti. Na to kaže že sama udeležba na ustanovnem občnem zboru. Od 3.600 volilcev se ga je udeležilo le 34 občanov. Torej niti en odstotek." Maijan Korun je še povedal, da bodo ustanovili mladinski aktiv ter aktiv zveze komunistov. Tako naj bi pritegnili več ljudi k sodelovanju. Vse probleme, ki se bodo porajali v skupnosti pa bodo reševali prek delegatskega sistema. Vsaka ulica bo imela svojo delegacijo, ki bo prihajala na svete krajevne skupnosti s posameznimi predlogi, problemi oziroma stališči določene ulice. Gostinsko podjetje PAKA Velenje Obvešča in priporoča Priporočamo vam, da obiščete restavracijo JEZERO, kjer vam nudimo vsak dan sveže postrvi. Ob dobro pripravljeni ribi in dobri kapljici vas bo zabaval kvartet »COMBO i«. Restavracija JEZERO vas vabi! SEJA DELAVSKEGA SVETA ZDRUŽENEGA PODJETJA GORENJE Smeli načrti - Zaključni računi za leto 1973 - Skupno najemanje kreditov in investiranje - Plan za leto 1975 in razvojni načrti do leta 1980 V Velenju je 5. marca 1974 zasedal delavski svet združenega podjetja Gorenje Velenje. Na seji so obravnavah zaključne račune tovarn Gorenja za leto 1973. Združeno podjetje Gorenje je doseglo v preteklem letu proizvodnjo v vrednosti 2,63 milijarde din, kar je za 17,8 odstotkov več kot v letu 1972. Po analizi doseženega uspeha v letu 1973 so člani delavskega sveta sprejeli sklep o skupnem najemanju kreditov in investiranju v vseh tovarnah združenega podjetja. S tem bodo pospešili še hitrejše uvajanje sodobnih tehnologij in nove investicije v tovarnah Gorenja v Velenju, Subotici, na Muti, v Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni in Šoštanju. Na seji so med drugim sprejeli tudi predlog načrta za leto 1975. Pdstavili so si cilje, s katerimi bodo dosegli naslednje leto celotni dohodek že v višini 5.500 milijonov novih din. Poleg tega pa so sprejeli tudi osnovna izhodišča razvojnega načrta do leta 1980. Nadalje so sprejeli tudi predlog novega samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela - „Gorenje" Združeno podjetje Velenje. Predlog sporazuma bodo javno obravnavah v vseh delovnih kolektivih Gorenja, podpisali pa ga bodo do konca tega meseca. Za obrambo domovine Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin Velenje združuje štiri osnovne organizacije: Šmartno, Kajuh in Center v Velenju ter Šoštanj v Šoštanju. V okviru občinskega odbora ZRVS Velenje deluje šest komisij: komisija za splošno vojaško in idejnopolitično izobraževanje - predsednik Emil Cirar, komisija za kadrovske in splošne zadeve — predsednik Jože Aljaž, komisija za družbeno-politično delo in obrambno vzgojo - predsednik Božo Mohorko, komisija za informacije in propagando - predsednik Anton Miletič, komisija za tekmovanja — predsednik Vili Valand, ustanavljajo pa še komisijo za sodelovanje z zdravstvenimi delavci. Občinski odbor ZRVS vodi v sedanji mandatni dobi Milan Stimac, rezervni kapetan I. raz., sekretarje Martin Slatinšek, ki je dobil za krmilo že devetega predsednika občinskega odbora ZRVS. Zveza rezervnih vojaških starešin deluje kot družbeno-politična organizacija skupno z ostalimi družbeno-političnimi organizacijami pri uresničevanju ciljev in nalog samoupravnega socialističnega razvoja družbe. Njena posebna naloga je krepitev idejno-političnih osnov vseljudske obrambe naše države, poglabljanje in uresničevanje koncepta splošnega ljudskega odpora in krepitev obrambne moči in varnosti SFRJ zaradi ohranitve in razvijanja pridobitev naše sodalistične revolucije. Znova organizacija Z K Člani Zveze komunistov na področju krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti so bili doslej vključeni v OOZK Gornji grad. Prejšnji mesec so po treh letih zopet na novo ustanovili OOZK v svojem kraju, s čimer se bodo aktivneje vključili v razreševanje problemov ter nalog njihove krajevne skupnosti. Osnovna organizacija Zveze komunistov Šmartno ob Dreti šteje 11 članov, sekretar pa je Rudi Kozovinc, ravnatelj osnovne šole Gornji grad. NAŠ ČAS 3 Dekliški pevski zbor velenjske gimnazije V soboto 9. marca sta Zveza kulturno prosvetnih organizacij Velenje in glasbena šola Franca Koruna-Koželjskega Velenje pripravili tradicionalno Srečanje mladih pevcev" občine Velenje, s katerim naši mladi pevci čestitajo svojim materam za njihov praznik - 8. marec - in obenem prikažejo, kaj so se v tem času naučili novega. Letos je zaradi objektivnih razlogov nastopilo manj zborov, kot prejšnja leta. Peli pa so: OPZ osnovne šole Škale (zborovodja Pavla Lipnik), OPZ osnovne šole Biba Roeck Šoštanj (Nada Požun), OPZ osnovne šole Topolšica (Marija Skornšek), OPZ osnovne šole Gustav Šilih Velenje (Milena Pivko), OPZ osnovne šole Miha Pintar-Toledo Velenje (Anica Pukl). OPZ osnovne šole Anton Aškerc Velenje (Alenka Janič), MPZ osnovne šole Karel De-stovnik-Kajuh Šoštanj (Štefka Lojen), MPZ osnovne šole Gustav Šilih Velenje (Franc Plohi), MPZ osnovne šole Miha Pinter-Toledo Velenje (Ruža Veber) in dekliški zbor gimnazije Velenje (Ivan Marin) - skupaj 521 pevcev. Otroške zbore so pri klaviiju spremljale: Babi Končan, Marija Skornšek, Danica Supovec in Marija Treven. Strokovno komisijo, ki je zbore ocenjevala, pa so sestavljali: magister Marijan Gabrijelčič - predsednik odbora za glasbo pri ZKPO Slovenije, prof. Branko Rajšter -strokovni svetovalec za glasbo in dirigent Mladinskega zbora Maribor in prof. Egon Kunej iz Celja. Kot prijetno presenečenje srečanja in obenem priznanje pevcem pa se je srečanja udeležil tudi priznani slovenski dirigent Anton Nanut, ki je naši publiki ostal v spominu kot dirigent dunajskega komornega orkestra. Komisija je v razgovoru predvsem pohvalila organizacijo (dir. Nanut je dejal, da je bila Mladinski pevski zbor osnovne šole Miha Pintar-Toledo resnično na evropski ravni), skrbno izbran program zborov pa seveda tudi petje samo, tu so bili nekoliko boljši otroški zbori. Žal letos niso nastopili cicibani iz VVU Velenje in Šoštanj. Prav ti malčki so bili vsakoletna značilnost in prisrčnost „Sre-čanj" v Velenju in komisija je zadolžila organizatoija, da prihodnje. leto pripelje tudi njih. Po daljši razpravi je komisija predlagala za republiško revijo mladinskih zborov v Zagorju, ki bo koncem maja, naslednje zbore: dekliški zbor gimnazije, OPZ osnovne šole Miha Pintar-Toledo Velenje, MPZ osnovne šole Miha Pintar-Toledo Velenje, OPZ Škale, MPZ osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh in OPZ osnovne šole Anton Aškerc Velenje. Torej kar 6 zborov, kar je vsekakor potrditev kvalitete petja naših mladih (toliko zborov ni iz nobene druge občine) in hkrati da seveda zboru največje priznanje. Avla osnovne šole bratov Letonje je slovesno okrašena v znamenju knjige in teloha. Vedno znova se prepričamo, daje knjiga velika človekova prijateljica in vodnica. Teloh, ta prvi cvet, ki naznanja prihajajočo pomlad, pa je dobil še en pomen. Spominja nas na dan, ko je Kajuh omahnil v smrt; je simbol njegove neizživete pesmi. Učenci so Kajuhov spomin počastili z lepim kulturnim programom. V recital pesmi so vpletli pesnikovo življenje, boj in hrepenenje po pravici in boljših časih. Recital je s pionirji pripravila tov. Kotnikova. V nadaljnjem sporedu so poslušalce razveselili mladi glasbeniki s klavirskimi skladbami. Učenec Boris je v sicer šaljivi pesmici potožil zaskrbljenost nad tem, ker je reka Paka vedno bolj umazana in smrdljiva — takšna pa ni in ne more biti v okras naši lepi pokrajini. Tudi Robi je razkril svoje misli, svoje velike želje za prihodnost. Od življenja veliko pričakuje — rad bi postal arhitekt. Fant ve, da bo za to potreboval veliko znanja, moči in poguma. Spored je popestril tovariš Oštir s svojim tenorjem - nepozabna je tista KajuhovaSamo en cvet, en češnje v cvet... Kulturni spored v spomin pesnikove smrti je zaključila pesem iz mladih grl zbora šole, ki ga vodi tovarišica Modrijanova. Sledil je drugi del prireditve: podelitev Kajuhovih bralnih značk. Priznati je treba, da so učenci na šoli bratov Letonje zelo pridni bralci. Poleg predpisanega čtiva, ki je potrebno za osvojitev bralnih značk, radi prebirajo še druge knjige, ki sijih izposojajo v šolski knjižnici. Za osnovo prireditve, so si izbrali prave besede: Dobre knjige - okna v svet. Letos je bilo 170 tekmovalcev. Od teh je dobilo 46 učencev cicibanovo bralno značko, 37 Kajuhovo bronasto, 39 Kajuho-vo srebno, 42 Kajuhovo zlato glavico, 6 pa srebrno bralno značko. Prejšnja leta je isti bralni program veljal dve leti, tako so tekmovalci naslednje leto tekmovali že vnaprej. Nekateri so že v 6. ali 7. razredu pridobili vse značke. Zato se ti učenci letos niso odločili za tekmovanje, da bodo naslednja leta osvojili značke, ki so po novem načinu tekmovanja predvidene za njihovo stopnjo. Priznanja sta podeljevala častna gosta prireditve - pisatelja tov. Anton Ingolič in tov. Stane Terčak. Po podelitvi sta se z mladimi bralci zadržala v prisrčnem razgovoru. Stane Terčak je obujal spomine na svojo mladost, ki jo je preživel v Šmartnem ob Paki. Z rojstnim krajem in ljudmi v njem je bil povezan tudi v hudih dneh narodove preizkušnje, med NOB. Spominja se svojih hrabrih tovarišev borcev, ki so padli, spominja se svojega zadnjega srečanja s Kajuhom v tisti zimi, dva dni pred 22. februarjem. Pisatelj Anton Ingolič je mladim ljubiteljem knjige zelo dobro znan. Pripovedoval je o tem, kako je nastala povest Mladost na stopnicah. Vsem, ki so poslušali njegovo živo, toplo pisateljsko besedo, se je nekaj zganilo v prsih, ko so izvedeli za resnično ozadje pravljice Udarna brigada. Pisatelj je bil med vojno interniran v Srbijo. Mali sin Borči, ki še ni mogel dojeti, kaj je to vojna, smrt - in sploh vse, kar vojna prinaša, si je zaželel igrač. Toda Slovenija je bila vendar tako daleč.! Pisatelj je sinčku večer za večerom z močjo pisateljske domišljije pričaral svet igrač, ki potujejo iz Slovenije. Tako je lačnega otroka zazibal v spanje, v sen, kjer ni lakote, smrti in vojne. ŠOŠTANJSKA GODBA ZARJA Na tri dni so sku a Pred dobrim tednom je bila redna letna konferenca delavske godbe „Zaija" iz Šoštanja. Ugotavljali so rezultate dela in izvedbo pred letom sprejetega programa. Predsednik godbe Sandi Samobor je poročal o izredni aktivnosti in bogatih rezultatih. Godba ima 42 rednih članov in 11 občasnih godbenikov. To je zagotovilo za uspešno delo. V enem letu so se godbeniki srečali 143-krat na vajah, koncertih, kulturnih prireditvah, pogrebih in raznih nastopih. To je izredno veliko. To je več kot vsak tretji dan. Ali si vsak zase lahko predstavlja, kaj to pomeni — biti skoraj trikrat na teden vezan po uro ali dve, včasih tudi več na obveznosti pri godbi. Čeprav so včasih take obveznosti bremena, je udeležba dokaz velike pripravljenosti godbenikov, da so pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas in vlagati napore. Želijo obdržati dolgoletno tradicijo godbe. Med njimi je mnogo priletnih in že upokojenih godbenikov, ki so za vzgled po delu in po zvestobi do sodelovanja pri godbi. Naj povemo le nekaj imen. Petinpetdeseto leto že igra Janko Osojnik in še vedno je aktiven. Njemu sledita Miha Berloč-nik in Jože Vučina. Njuna volja in vitalnost sta porok, da bosta še dolgo med nami. Med najboljše udeležence vaj in nastopov pa lahko prištevamo še Zdravka Zupančiča, Karla Pungartnika, Branka Tamšeta Predsednik in tajnik Zveze kulturnoprosvetnih organizacij Velenje Stane Žula ter Vinko Šmajs sta vsem zborom izročila priznanje za sodelovanje na SREČANJU MLADIH PEVCEV velenjske občine. Na sliki: Stane Žula izroča priznanje zborovodji mladinskega pevskega zbora osnovne šole Gustav Šilih Velenje Francu Plohlu. MINIFILMARJI DANES ZVEČER Danes zvečer ob 19. uri bo v velenjski knjižnici PETKOV KULTURNI VEČER. Predstavili se bodo člani kinokluba „Mini-film" iz Ljubljane Bert Za-vodnik, Sveto Kasal, Boris Ivazič, Boris Bibič, Jože Resnik, in Jože Perko s filmi. Prvi preizkus, Pariz, Gotska plastika, Dan v senci preteklosti in Cankarstvo jc bilo. Po predvajanju filmov bo razgovor z avtorji. ter Franca Vačovnika. Vsi so imeli preko 100 nastopov. V preteklem letu so poleg mnogih nastopov sprejeli in izvedli še dve veliki nalogi. Pripravili smo program za področni tekmovalni nastop pihalnih orkestrov. Čeprav niso zadostili kriterijem za republiško revijo najboljših, so ponosni na doseženo 19. mesto v Sloveniji. Na letni konferenci je bilo 14 mladih fantov sprejetih v članstvo godbe. Ti fantje so dve leti obiskovali glasbeno šolo pri delavski godbi. Vso podporo je godba dobila pri delovnem kolektivu Tovarne usnja. Direktor podjetja Franjo Kljun podpira velika prizadevanja in pripravljenost članov godbe. Tako vestnim delavcem ni težko dajati pomoči in podpore. Kulturo ustvarjamo delavci sami in je tudi nam namenjena. Skupaj razmišljajo o širšem sodelovanju in o potrebah godbe. Potrebni so novi instrumenti, nove enotne obleke, potreben bo večji prostor in oprema. Marsikaj je še potrebnega. Pred godbeniki je tudi 50-letnica ustanovitve šoštanjske godbe. Dostojno jo morajo pripraviti. Dvigniti morajo kvaliteto in postati zanimivi za vse delovne organizacije v mestu in okolici. To nameravajo doseči z dogovarjanjem in sporazumevanjem. Povabili bodo vse delovne in druge organizacije, da se jim pri teh prizadevanjih priključijo. Prepričani so, da se delavci temu ne bodo izogibali. Zavedati se tudi morajo, da bodo morali vlagati še več naporov, še več discipline bo moralo biti, kajti sporazum vedno obvezuje dve strani, torej tudi njih, ki dajejo iniciativo. F. K. Druga premiera amaterskega gledališča Amatersko gledališče Velei pripravlja drugo predstavo v sezoni. V soboto, 23. marca bodo v domu kulture v Velei predstavili z dramo Toni Parkljiča „NAJ POJE CUK ob opisu življenja na višini kmetiji nakazuje splošen pi blem odhajanja ljudi z zemlje Kratka vsebina: Ana s svoji možem, ki je vratar v mestu, votari na borni kmetiji. Ker mata otrok, posvojita Dominil Drama se prične ob Dominil vem petnajstem rojstnem dne' ko ga hoče Ana s svojo ženski jo privezati na zemljo. To uspe, zato tragično konča življenje. Ob njeni drami do: ljata žalostno usodo tudi Štefan, prava Dominikova ter seveda Dominik sam. Dr; je režiral Karel Čretnik. Harmonikarjij v Velenju V soboto, 16. marca, bo 10. in 15. uri v Velenju v d< kulture tretja revija harmoi skih solistov in orkestrov Slo| nije. Nastopilo bo preko učencev iz 25 glasbenih šol. V nedeljo pa bo v velenjski domu kulture tekmovanje uč [ cev glasbenih šol. Štirim učencev se bo v štirih različf starostnih stopnjah pomerilo slovenske prvake v igranju h monike. ► MK v novih prostorih Mladinska knjiga iz Ljublji bo za svojo poslovalnico v S venj Gradcu uredila nove proi re. S predstavniki občini skupščine so se dogovorili, bodo novo poslovalnico uredi prostorih uprave Trgovj podjetja Zarja in poslpv Šport. NAŠ Čl TEL0H0V CVET - SPOMIN NA POETA Kajuhove bralne značke • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ SPREJETA MALA USTAVA Odborniki Občinske skupščine Slovenj Gradec so na zadnji skupni seji obeh zborov z velikim navdušenjem sprejeli nov statut občine - Pred sprejemom statuta je predsednik, dipl. inž. Peter Planinšec izjavil, da je novi statut občine Slovenj Gradec praktično skupek pripomb delovnih ljudi, ki so ga obravnavali v vseh sredinah, in izraz hotenja vseh delovnih ljudi v združenem delu, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnosti in na vseh področjih družbeno političnega življenja Zadnja seja odbornikov obeh zborov slovenjgraške Občinske skupščine je bila nadvse slovesna. Dnevni red je namreč predvideval razpravo in sprejem novega statuta občine. Uvodoma je o pomenu novega statuta občine spregovoril predsednik občinske skupščine, dipl. inž. Peter Planinšec. „Danes, ko sprejemamo za našo občino tako pomemben dokument, kot je statut občine Slovenj Gradec, je prav, da z vso veličino in dostojanstvom damo resnično podporo, resnično zadoščenje in priznanje vsem našim voditeljem, ki so storili vse, da smo bili v zadnjih dneh priče tako spontanemu in prisrčnemu navdušenju in priznanju delovnih v ljudi širom po Jugoslaviji in Sloveniji ob sprejemanju nove ustave SFR Jugoslavije in naiše slovenske ustave," je zaičel priložnostni govor dipl. inž. Peter Planinšec. NOV OBČINSKI STATUT - OSNOVA ZA HITREJŠI RAZVOJ OBČINE „Ustava SFR Jugoslavije ter ustava naše republike predstavljata izvirno in revolucionarno družbenopolitično dejanje, katerega pomen široko presega okvire Jugoslavije, kakor tudi današnji čas. Pomen nove usttavne ureditve bo toliko botlj rastel, se poglabljal in Sunil, čim bolj se bo uveljavljali v družbeni praksi, čimbolj bo prišla do izraza večja iniiciativa in ustvaijalnost delovnih ljudi ter njihova uslklajena akcija in uspešnost v reševanju konkretnih nalog. Na podlagi široke, demokratične in od delovnih ljudi podprte ustave smo se tudi mi v občini lahko lotili bolj smelo, odgovorno do vseh občanov, izdelave našega statuta. Naš občinski statut dejansko obsega tako po vsebini kot pomenu vsa družbenopolitična dogajanja v občini, zajema in daje možnost delegacij in delegatov vsem delovnim ljudem v občini, vsem občanom, da neposredno in konkretno odločajo na vseh ravneh. Z zadnje seje občinske skupščine Slovenj Gradec, na kateri so sprejeli občinski statut področjih družbeno političnem življenja. Želimo le eno, to je, da vnesemo še zadnji kamenček mozaika v jasno postavljeno zgradbo, v kateri bomo v bodoče na samoupravnih načelih zagotavljali in uresničeva- ter želim, da nam bi služil pri nadaljnjih skupnih prizadevanjih in ciljih za čim hitrejši in lepši razvoj občine", je sklenil uvodne misli predsednik dipl. inž. Peter Planinšec. V nedeljo začetek zborov volivcev Med 17. in 24. marcem bodo v Mislinjski dolini zbori volivcev, na katerih bodo občani razpravljali o izhodiščih splošne in skupne porabe v občini Slovenj Gradec v tem letu in o predlogih finančnih načrtov občinskih skladov Po uspešno opravljenih zborih delovnih ljudi, na katerih je bilo prvikrat govora o programih samoupravnih interesnih skupnosti in o potrebnih finančnih sredstvih za njihovo uresničitev, začenjajo v nedeljo, 17. marca, v občini Slovenj Gradec z zbori volivcev, na katerih bo go- vora o izhodiščih splošne in skupne porabe v tem letu. Zbori volivcev bodo v času od 17. do 24. marca s tem, da bodo v večini okoliških krajev že to nedeljo, 17. marca. V Slovenj Gradcu računajo, da bo v mesecu marcu še ena skupna se;a obeh zborov tamkajšnje občinske skupščine, na kateri naj bi predvidoma sprejeli tudi občinski proračun za leto 1974 ter potrdili letošnje finančne načrte občinskih skladov. Tako v organizacijah združenega dela, družbenopolitičnih organizacijah pa vse tja do krajevnih skupnosti. Smelo lahko trdimo, da danes razgrinjamo pred vas, odbornike, in občane „malo ustavo" naše občine. Naš statut je praktično skupek pripomb delovnih ljudi, ki so ga obravnavali v vseh sredinah in je izraz hotenja vseh delovnih ljudi v združenem delu, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in na vseh li možnosti za svoje življenje in delo, usmerjali družbeni razvoj, uresničevali in usklajevali svoje interese ter zadovoljevali skupne potrebe. Vse to so naše nove obveze do SR Slovenije in SFR Jugoslavije, se pravi, da se bo-a do vse napredne sile v naši" občini še bolj kot doslej borile za boljše samoupravne odnose in za pristne interese delavcev ter vseh delovnih ljudi in občanov. - To nam zagotavlja naš novi občinski statut in upam ČESTITKE ZA 8. MAREC telu „Korotan" že tradicionalno srečanje starejših občank iz središča Mislinjske doline, ki ga je že četrtič pripravil aktiv mladih komunistov iz Slovenj Gradca. Tega srečanja v počastitev mednarodnega dneva žena se V Umetnostnem paviljonu so odprli razstavo „13 fotoesejev" pod pokroviteljstvom Državne založbe Slovenije — Že tradicionalni sprejem za starejše občanke iz Slovenj Gradca V temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, po šolah, v vzgojno varstvenih zavodih in po društvih v Mislinjski dolini so tudi letos pripravili vrsto prireditev na čast mednarodnemu dnevu žena — 8. marcu. V večini delovnih kolektivov so se spomnili zaposlenih tova-rišic, jim čestitali za praznik in jim izročili darilca. Na sam praznik so v prostorih Umetnostnega paviljona v Slovenj Gradcu odprli priložnostno razstavo „13 fotoesejev", katere pokrovitelj je Državna založba Slovenije. V nedeljo, 10. marca, dopoldne pa je bilo v ho- udeležuje iz leta v leto več žena, letos jih je prišlo že nad 50. Po krajšem nagovoru sekretarja aktiva, Bojana Butolena, ki je zbranim tovarišicam čestital za njihov praznik, so se predstavili malčki iz vzgojno varstvenega zavoda Slovenj Gradec z recitacijami, petjem in gorenjskimi narodnimi plesi. Udeleženke srečanja pa so tudi pogostili. ! I Si 1 ®:8 IZREDNO ZANIMANJE IN POZORNOST ZA NOV STATUT Oceno javne razprave o predlogu novega statuta občine Slovenj Gradec je podal predsednik Občinske konference SZDL, Oto Sekavčnik. Med drugim je poudaril, da ni slučaj, da so delovni ljudje in občani občine Slovenj Gradec posvetili razpravam o predlogu novega statuta občine Slovenj Gradec, tako na številnih zborih občanov po krajevnih skupnostih, na zborih delovnih organizacij, na razpravah po interesnih skupnostih, izredno zanimanje in pozornost. ..Ugotavljamo, da je zborom po delovnih organizacijah prisostvovalo najmanj 2.500 delovnih ljudi, medtem ko se je zborov po krajevnih skupnostih udeležilo skupaj približno 800 občanov, je povedal predsednik OK SZDL Oto Sekavčnik. ..Delovni ljudje in občani naše občine pa niso samo poslušali tolmačenj o novem statutu, pač pa so z velikim zanimanjem postavljali najrazličnejša vprašanja in dajali konkretne predloge in pripombe. Brez pridržka lahko ugotovimo, da je javna razprava v naši občini, tako glede predloga nove ustave SFRJ kot SRS kot razprave o predlogu novega statuta občine, v celoti uspela. V tako vsestranski družbenopolitični razgibanosti smo pričeli tudi že konkretno izvajati načela nove ustave s tem, da smo na teh zborovanjih že izvajali predkandida-cijske konference za izvolitev delegatov v občinske zbore." Potem, ko je ugotovil, da je izvršni odbor OK SZDL Slovenj Gradec na zadnji razširjeni seji ocenil, da so bili predlogi in pripombe občanov temeljito obravnavani v okviru statutarne komisije ter predlogi in pripombe v okviru možnosti v celoti upoštevani, je predsednik Občinske konference SZDL Slovenj Gradec, Oto Sekavčnik, še posebej naglasil, da „se zavedamo, da smo s tem opravili šele prvi odločilni korak v razvoju naših resnično samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov in da nas čaka dolgotrajna in še kako zahtevna naloga, to je, da bomo duh nove zvezne in republiške ustave ter statuta občine tudi dosledno in vsestransko izvajali". Član komisije za pripravo novega statuta občine, Ivo Šisernik, je odbornike sezna- nil s predlogi za dopolnitev predloga statuta, ki so bili sprejeti med javno razpravo. Po razpravi na seji občinske skupščine pa je v slovesnem vzdušju, vsi odborniki so vstali, predsednik dipl. inž. Peter Planinšec, ob splošnem priznanju vseh udeležencev seje, razglasil, da je sprejet nov statut občine Slovenj Gradec. Po sprejemu statuta je bilo prebrano pozdravno pismo delovnega kolektiva Tovarne usnja Slovenj Gradec, odborniki pa so še sklenili, da bodo nov občinski statut natisnili v 1.500 izvodih in ga posredovali temeljnim organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim. PO KOROŠKI NA NOVO ORGANIZIRANA BAZA ZA CARINSKO ODPRAVO BLAGA Občinska skupščina Dravograd je v srednjeročnem programu družbeno ekonomskega razvoja občine za razdobje 1972 - 1977 med drugim tudi določila, da bo najpozneje do leta 1977 v Dravogradu na novo organizirana baza za carinsko odpravo blaga v sklopu avtoporta, pri čemer bo šla investicija v breme Zvezne uprave carin. NOVI STATUTU OBČIN Občinski skupščini v Dravogradu in na Ravnah na Koroškem sta na zadnjih sejah sprejeli nove statute občin. V obeh statutih je posebej poudarjeno tudi medobčinsko sodelovanje in povezovanje, v tej zvezi pa mesto in vloga Sveta koroških občin, ki so ga ustanovile občinske skupščine Dravograd, Radlje od Dravi, Ravne na .Koroškem in Slovenj Gradec. GRADISOVCI ZIDAJO V SLOVENJ GRADCU Delavci temeljne organizacije združenega deia GRADIŠ z Raven na Koroškem so se lotili nekaterih večjih investicijskih posegov v zadnjem času tudi v Mislinjski dolini. Lani so zidali nove proizvodne prostore za Tovarno gumirane žime, pa novo poslopje za Ekonomski šolski center in blagovnico ljubljanskega Trgovskega podjetja NAMA. Letos nadaljujejo z deli, novi objekti pa so posebna šola, skladiščni prostori za TOZD Tovarna pohištva Pameče in pa proizvodni prostori za Tovarno usnja. ZAVRNILI SPREJEM DRUŽBENEGA DOGOVORA Občinska skupščina Dravograd je zavrnila sprejem predloga družbenega dogovora o enotnih merilih za določanje prispevka od spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča: Skupnosti slovanskih občin oz. njeni sekciji za kmetijstvo je priporočila, da spremeni nekatere določbe družbenega dogovora, predvsem pa, da tudi vnaprej ne bi bilo treba plačevati prispevka pri gradnji gozdnih cest ter drugih tudi kmetijskih neproizvodnih objektov in nekaterih negospodarskih investicij. Imenovanja Na predlog komisije za volitve in imenovanja jc Skupščina občine Slovenj Gradcc opravila na zadnji seji naslednja imenovanja: v občinsko volilno komisijo jc imenovala Lojzeta Jcromla za predsednika, Janka Cvitaniča, za namestnika predsednika. Toneta Morija za tajnika, Franca Beliša, za namestnika tajnika ter Mlade-na Mrmolja, Jožeta Zormana, Ludvika Maznika, Franja Jurje-ca, Ivana Majcna ter Janeza Kožuha za člane; v svet osnovne šole Franjo Vrunč je imenovala za člana Miro Valtl, za njeno namestnico pa Angelco Marzel; v delavski svet Splošne bolnišnice je imenovala za člana Bernarda Rutnika; *Š č ČAS ........• "SHrtr* □ IMAŠ ROMAN PRVO POGLAVJE - Te boli? -Ne. — Mi zameriš? -Ne. Res je bilo. V tistem trenutku je bilo vse res, zakaj živel je resnično, ni4si zastavljal vprašanj, ni poskušal razumeti", niti ni pomislil, da bi moral kdaj karkoli razumeti. Bilo je resnično: on, soba in Andreja, ki je obležala na razmetani postelji, dolga, z razmaknjenimi nogami. Je bil srečen? če bi ga vprašali, bi brez obotavljanja • GEORGES SIMENON prostovoljno, pač pa prisiljen od drugih. Profesor Bigot, psihiater, pomočnik preiskovalnega sodnika, bo pozorno sledil njegovim refleksom in vztra-jal: - Vas je pogosto ugriznila? - Včasih. - Kolikokrat? - V celoti sva se dobila le osemkrat v ,,Hotel des Voyageurs". - Osemkrat v enem letu? - V enajstih mesecih.... Da, enajst, ko pa sva začela v septembru.... - Kolikokrat vas je ugriznila? - Morda trikrat ali štirikrat. - Med spolnim aktom? - Mislim.... Da... Da ... Ne ... Danes se je to zgodilo potem, ležal je na boku in jo s priprtimi očmi prepričan, da so njegove besede brez teže, saj se niso zadržale v sobi. Nekega popoldneva, bil je njun tretji ali četrti zmenek, mu je Andreja spet rekla, da je lep, potem pa še dodala: — Tako si lep, da bi se hotela ljubiti s teboj pred vsemi ljudmi, sredi trga nasproti postaje. .. Zasmejal se je, pa vendar ni bil preveč presenečen. Medtem ko sta se objemala, mu je bilo kar všeč, če je ohranil nekakšen stik z zunanjim svetom, s hrupom in glasovi, s trepetanjem svetlobe, koraki na pločniku in s trkanjem kozarcev na terasi. Nekega dne je mimo hotela prikorakala godba na pihala in zelo sta se zabavala, ko sta svoje gibe prilagodila ritmu glasbe. Spet drugič, ko se je utrgala ploha, je odgovoril da. Še pomislil ni, da bi ji zameril, ko ga je ugriznila v ustnico. Vse to je bil del nekakšne celote. Tudi sam je bil še nag, stal je pred ogledalom nad umivalnikom in se z omočeno brisačo tapljal po ustnici. — Te bo žena spraševala? — Mislim, da ne. — Te kdaj sprašuje? Besede sploh niso bile važne. Govorila sta iz užitka kot po navadi po ljubezni, ko je telo še občutljivo in glava nekoliko prazna. - Lep hrbet imaš. Na brisači je ostalo nekaj rožnatih madežev, na cesti pa je prazen tovornjak poskakoval po tlaku. Na terasi so se ljudje pogovaijali. Od časa do časa si razločil besede, nepomembne, brez vsakršne zveze. - Me ljubiš, Tony? — Mislim... Norčeval se je, toda ni se nasmehnil, še vedno se je s hladno krpo tepljal po ustnici. - Ne veš zagotovo? Obrnil se je in jo pogledal. Soba je bila modra, lužno modre barve, je pomislil nekega dne. Modrina gaje spominjala otroških let, ko je mati pred izplakovanjem v škafu razredčila modrikast prašek, potem pa perilo razobesila na travniku. Imel je veijetno kakšnih pet, šest let in spraševal se je, s kakšnim čudežem je lahko modra barva pobelila pejilo. Pozneje, lep čas po materini smrti, ko mu je že njen obraz zbledel v spominu, se je spet spraševal, čemu revni ljudje, oblečeni v cunje, pripisujejo toliko važnosti ravno belini perila. Je v tem trenutku premišljeval o tem? Šele kasneje bo zvedel. Modrina sobe ga ni spominjala le na lug, pač pa tudi na jasno nebo tistih toplih avgustovskih popol-dnevov, malo preden ga zahajajoče sonce pobarva rožnato, potem rdeče. Bil je avgust. 2. avgust. Zgodnje popoldne. Ob petih so se začeli zlatorumeni oblaki z lagodnostjo stepene smetane kopičiti nad postajnim poslopjem, medtem ko je sprednja stran ostala v senci. - Bi lahko preživel vse življenje z menoj? Ni imel občutka, da "bi sprejemal besede. Prav tako podobe ali vonjave. Kako le bi lahko uganil, da bo ta prizor podoživel desetkrat, dvajsetkrat, še večkrat, vsakič v drugačnem razpoloženju, vsakič iz drugačnega zornega kota? Celih deset mesecev se bo trudil, da bi iz spomina iz-bezal kak detajl, nikakor ne opazoval. Svetloba, ki ju je obdajala, ga je navduševala. Zunaj, na postajnem trgu je bilo toplo in tudi v sobi, ki jo je obsijalo sonce, je dihala vročina. Oknic ni zaprl popolnoma, pustil jih je razmaknjene kakšnih dvajset centimetrov, tako sta skozi odprtino slišala hrup malega mesta. Nekateri glasovi so bili nejasni ko kakšen zbor iz daljave, spet drugi so bili blizu, razločni in jasni, na primer glasovi gostov s terase. Maloprej, ko sta se divje dajala ljubezni, so se ju ti glasovi dotikali in se vsrkali v njuni telesi, slino, njuno pot, v belino Andrejinega trebuha in njeno potemnelo polt. Prav tako v rombast sev s ceste, ki je ločil sobo v dvoje, v modrino sten in zajčka z ogledala, v vonj hotela, v vonj po vinu in alkoholu iz druge sobe, po obari, ki se je cmarila v kuhinji in naposled tudi v vonj po blazinah in plesnivi žimi. - Lep si, Tony. To mu je ponovila ob vsakem srečanju, ko je sama obležala na postelji in je on hodil gor in dol po sobi, pobrskal po žepih hlač, ki so visele prek slamnatega naslanjača ter si vzel cigareto. - Kri ti še vedno teče? - Skoraj bo že dobro. - Kaj ji boš odgovoril, če te vpraša? Zmignil je z rameni, ni razumel, čemu je v skrbeh. Njemu ni bilo v tistem trenutku nič važno. Počutil se je dobro, v harmoniji s celim vesoljem. - Rečem ji, da sem se udaril. ... V vetrobran na primer, ko sem ustavil preveč na hitro.... Prižgal si je cigareto, imela je prav poseben okus. Ko bo podoživljal ta sestanek, se bo spomnil nekega drugega vonja, vonja po vlakih, ki ga je prav dobro ločil od ostalih. Za poslopjem je počasi manevriral tovorni vlak, lokomotiva je nekajkrat kratko zapiskala. Profesor Bigot, ki je bil rdečih las, majhen in suh, z gostimi obrvmi nad očmi, bo vztrajal: - Vam ni prišlo na misel, da bi vam namenoma grizla ustnice? Zakaj? Kasneje se je njegov odvetnik Demarie povrnil k temu. - Mislim, da bi nama ti ugrizi' utegnili koristiti____ Še enkrat. Kako le naj bi mislil na to, ko pa je samo živel? Je sploh na kaj mislil? -Če je, se tega ni zavedal. Andreji je odgovaijal brez pomisleka, s konca ustnic, mirno in dobre volje, Andreja vztrajala, naj na ste-žaj odpre okno. Kaj ni bila to igra? Vsekakor ni v tem videl nič slabega. Bilaje gola, ležala je prek postelje, namenoma nekoliko izzivalno. Kakor hitro sta za seboj zaprla vrata, se je hotela pokazati kolikor mogoče pohotna. Ko sta se slekla, je pogosto z nekakšno lažnivo naivnostjo zamrmrala, pri tem ga pa sploh ni poskušala prevarati, saj je bil to le del igre: - Žejna sem. Ti nisi? -Ne. - Takoj boš ?. jen. Zato pokliči Francoise in kaj naroči. ... Natakarica Francoise je imela kakšnih trideset let. Po hotelih in kavarnah je služila od svojega petnajstega leta. Zato je nikdar ni nič začudilo. - Da, gospod Tony? Rekla je gospod Tony, ker je bil brat njenega gospodarja, Vincenta Falconeja. Njegovo ime je bilo na vratih pred hotelom. V tem trenutku so slišali njegov glas s terase. - Se niste vprašali, če tega ne počenja z določenim namenom? Te pol ure, ali bolje, teh nekaj minut njegovega življenja bodo razstavili na podobe in razločne glasove. Pod drobnogled jih ne bodo postavili le drugi, pač pa tudi sam. Andreja je bila velika. V postelji tega niti ni opazil, toda bila je kakšne tri ali štiri centimetre višja od njega. Imela je ijave, skoraj črne lase kot navadno dekleta teh krajev; v pramenih so ji padali po beli, gladki koži in odsevali svetlobo. Njeno telo je bilo težko, polnih oblik, prsi in stegna so izdajala njeno mesenost. Pri svojih triintridesetih letih je poznal dosti žensk. Pri nobeni pa ni našel toliko užitka, brez sramu, občutka neprijetnosti ali naveličanosti. Prav nasprotno! Po dveh urah, ko sta dosegla največji užitek, sta obležala gola, podaljševala telesno intimnost in se naslajala v tej harmoniji z vsem, kar ju je obdajalo. Z vsem. Vsaka stvar je našla svoje mesto v tem drhtečem okolju, celo muha na Andrejinem trebuhu, ko jo je zadovoljno opazovala. - Bi res lahko živel vse življenje z menoj? - Seveda... - Si res prepričan? Se ne bi malce bal? - Bal česa? v - Si predstavljaš, kakšni bi bili najini dnevi? Pereč paj žensk Ob praznovanju 8. m are običajno aktualni podatki o Jugoslovanki, njenem vsak in življenju. Statistika kaže da je v naši državi zaposOO žensk in da je 3,130 430 žensk, ki so samo gospo« je treba poudariti, da dela ženska v gospodinjstvu tumevno in da ni povsem zadovoljna s svojim položajem:ga dohodka, nima zagotovljenega socialnega zavarovanjine, ob svojem delu ne najde in nima možnosti, da bi sevključila v družbeno življenje in se posvetila tudi javnenlabše je: z ženo na vasi. Ona predstavlja več kot polovi vaškega prebivalstva (številni možje in sinovi so zapussč kot 1.5 milijona kmečkih posestev m odšli iskat b()elovni Man kmečke žene se začenja s sončnim vzhodors sončnim zahodom. Prav zato je položaj ženin še posebej žene na vasi eno od vprašanj, katerega bomihodnjem obdobju reševati z večjo resnostjo in zavzeto® to so dani v naši novi ustavi in naša dolžnost je, da jih u BOSTON — Senator Edwatedy in injegov sin Edward si obedujeta program športni v bostonskem športnem središču. Dvanajstletni Edvvanred krattkim zapustil otroški medicinski center, kjer so novemb ru morali amputirati desno nogo, ker je zbolel za Model Te dni je v Planici spet živahno in razgibano. Letošnjih planiških skokov se udeležujejo znani skakalci iz naše države, pa tudi številnih držav Evrope. Spet z nestrpnostjo pričakujemo zmagovalca Pla-nice-74, saj je v minulih dneh, ko je bila zima tako skopa s snegom, že skoraj kazalo, da letošnjih skokov v Planici ne bo. Seveda bi v tem primeru poskrbeli za umetni sneg, sicer pa je naša želja, da bi Planica živela pozimi in poleti in da bi domačim in tujim gostom bila prav ob njeni 40-letnici še privlačnejša. Kozmetični salon Mujadžič VELENJE, Foitova 2 vam nudi »Nohtiv«, sredstvo za nego nohtov ter kompletno kolekcijo vitaminskih krem in mask. HEIEN - Sedemin-tletna a Rosemarie Heinikel znana kdcot fotomodel Rosy . V Miluenchenu, kjer stal-živi in dedela, je tokrat „pozi-tudi k kot model za izdela-modnih i lutk. Imenujejo jo „najlelepše muenchenske FELJTON • še dolgo potem, ko je 7. moja 1945 nacistična Nemčija že kapitulirala, so na naših tleh še vedno divjali hudi boji, ki so se končali šele 15. maja VOJNA PO KONČANI VOJN Vojni zgodovinarji, ki morajo nepristransko ohraniti spomin na dogodke za kasnejše generacije, opravijo svoje delo skrbno in z vso pozornostjo, toda kljub temu, da gre za dramatične dogodke, je tisto, kar se porodi kot sad njihovega dela, pogosto zelo suhoparno, kratko, nezanimivo. In tako imamo o dolgih urah bojev, ki so jih morale bojevati naše-enote še dolgo potem, ko je v Evropi vladal mir po drugi svetovni vojni, zapisanih v Vojni enciklopediji na strani 760 samo tehle nekaj kratkih stavkov, ki sicer na najbolj jedrnat in nepc-sniški način povedo, kaj se je zgodilo - čeprav ne povedo tudi, kako seje zgodilo! „Ceprav je Nemčija že 7. maja podpisala brezpogojno kapitulacijo, po kateri bi morale vse sovražnosti prenehati 8. maja ob 23 uri (op. red.: nekateri viri, denimo Dvvight D. Eisenhowcr v knjigi „Crusade in Europe", stran 471 -navajajo 8. maja opolnoči) so nemške sile nadaljevale z boji in se umikale v splošni smeri Celje-Dravograd -Celovec. Zato so enote Prve, Druge in Tretje armade nadaljevale z energičnim zasledovanjem sovražnika, da bi v sodelovanju s silami Četrte operativne cone Slovenije in Motoriziranim odredom Četrte armade zaprle avstrijsko-jugoslovansko mejo in presekale umik Ncmcem ter njihovim satelitom in jih prisilile na kapitulacijo. 51. divizija Tretje armade je dosegla 9. maja Ptujsko polje in v sodelovanju z bolgarskimi enotami osvobodila Ptuj. 40. divizija je osvobodila Novi Marof, 16. in 17. divizija Krapino; 10. divizija Druge armade je razbila sovražnika pri Kostanjevici in prodirala naprej proti Krške- Slovcnski partizani so v sodelovanju z bolgarskimi enotami osvobodili 10. maja Maribor, istega dne pa so v okolico Maribora prispele tudi enote 51. in 36. divizije. Zahodno od Ptuja je prodirala 12. divizija, proti Rogaški Slatini 16. in 17. ter proti Lepoglavi 40. divizija. 10. maja sta 1. in 6. proletarska divizija Prve armade ujeli dve močnejši sovražnikovi skupini pri Donjem Bukovcu in Sljemenu. 11. divizija je razorožila v rajonu Poljanica nemško 41. divizijo, medtem ko je 21. divizija prisilila na vdajo večji del 181. nemške divizije na področju Stare vasi. 3., 4. in 10. divizija Druge armade so forsirale Savo med Brežicami in Zidanim mostom in razorožile 7. SS in 373. nemško legionarsko divizijo, medtem ko sta 39. in 45. divizija prodirali proti Celju. 11. maja je 16. divizija obkolila in uničila ali zajela večjo ustaško-domobransko grupacijo pri Podplatu ter se prebila na področje Slovenskih Konjic. Po kratkem, toda silovitem boju, je divizija potem pri Rogaški Slatini uničila večjo nemško skupino ter nadaljevala s prodorom na področje Slovenske Bistrice. Istočasno so enote Četrte operativne cone Slovenije napadale sovražnikova oporišča in komunikacije na Koroškem. 14. divizija jc pri Črni prestopila avstnjsko-jugoslovansko mejo in nadaljevala pot proti Vclikovcu. .Koroški odred je osvobodil Borovlje (Ferlach) in del Koroške južno od Drave in 9. maja prodrl v Celovec, kjer se je srečal z Motoriziranim odredom Četrte armade. 11. maja je štab Tretje armade, da bi onemogočil nemškim in ustaško-četniškim enotam umik po dolini Drave ter po cesti od Celja prek Slovenj Gradca v Avstrijo, poslal na področje Dravograda 6. brigado 36. divizije. Spričo tega, da so se na tem področju zbrale izredno močne sovražnikove formacije, je štab Tretje armade poslal 12. in 13. maja tja 51. divizijo, 14. maja pa še 12. in 17. divizijo. Ko je prišla preko Celja, Ljubljane, Kranja in Jezerskega na Koroško še 16. divizija, je bila končana obkolitev vseh sovražnikovih sil na prostoru Dravograd -Guštanj-Plibcrk. Te enote so kapitulirale 15. maja. Ta čas so 5., 11., 39., 45. in 16. divizija na področju Celja, Sv. Jurija in Šoštanja razorožile nemško 22. in dele 181. ter 369. divizije. 15. maja so enote Tretje armade obkolile ter prisilile k vdaji večjo sovražnikovo grupacijo (Nemci, ustaši in domobranci) na področju Črne, Košutnika, Mežice in Kovšaka. Pred tem je 15. divizija prodrla 10. maja do Kamnika in razorožila nekaj tisoč Nemcev. Ljubljana je bila osvobojena 9. maja, 29. hercegovska divizija pa je osvobodila Skofjo Loko ter Kranj in v ostrih bojih premagala nemške enote, ki so branile črto Radovljica-Tržič." To so najbolj skopi podatki o operacijah za končno osvoboditev Jugoslavije. Povedo le, kje in kdo se je bojeval, zamolčijo pa kako. To jc razumljivo, zakaj zgodovinarji niso romanopisci, zanje so pomembni le suhi podatki. Zato obudimo nekaj spominov na tiste dni maja 1945, ko je bila uradno druga svetovna vojna že končana, pri nas pa so še vedno umirali borci. Nekaj pričevanj udeležencev teh zadnjih bojev bo zato morda dobrodošla osvežitev že nekoliko pozabljenih dogodkov. Predno povemo nekaj podrobnosti, povejmo še drobec iz suhoparne vojaške literature: po svoje bo izpričal veličino zadnjih dni velike borbe za svobodo! V operacijah za končno osvoboditev Jugoslavije je na naši strani sodelovalo 52 pehotnih in 2 letalski diviziji, 3 tankovske, 6 topniških in 5 inženirskih brigad ter več partizanskih odredov. 9. maja je imela vojska nove Jugoslavije pod orožjem 800.000 borcev. Sovražnik je imel od 20. marca do 15. maja 1945 okoli 100.000 mrtvih in ranjenih, 300.000 vojakov pa je bilo ujetih. HUMOR BREZ BESED - No, mladi prijatelj, najbolje bo, če pustite vaš klobuk hkrati z vašo sramežljivostjo kar v garderobi! ... Križanka VODORAVNO: 1. priljubljena zimska športna panoga, 6. svetovno znani avstrijski dirigent, Herbert von . . ., 8. Rado Murnik, 9. ljubkovalno žensko ime, Emilija, 10. puščavski ris, 13. zapor, ječa, 14. orodje za phanje, 17. stolp pri džamiji, 19. življenjska tekočina, 20. tuj dvoglasnik, 21. oseba v zdravniški oskrbi, 24. ilirsko-kcltsko pleme v antični dobi (po njih Karnske Alpe). NAVPIČNO: 1. kraj ob jezeru Mjosa na Norveškem, 2. oranje, 3. avtomobilska oznaka za Karlovac, 4. izmetač, npr. nabojev pri puški, 5. slovenski slikar, impresionist, Matija;, tudi vdolbina, prepad, 6. reka na Dolenjskem: tudi tovarna zdravil v Novem mestu. 7. afriški veletok. 11. francoski film z Brigitte Bardot v glavni vlogi, 12. ime slavne filmske igralke Nielsen, 15. poljedelski de- lavci, dninarji v Južni Ameriki, v Indiji vojaki pešci, 16. letni gozdni posek, 17. kratica za meterkilopond, 18. država na Bližnjem vzhodu, glavno mesto Bagdad, 22. znak za kemično prvino iridij, 23. števnik, .eden. 1 I ) t 1 1 1 1 V 't f K 11 II 1) - 1« 1» . II IT II 11 V V II II II II M Od naporne in vznemirljive vožnje, ki je trajala dobrih šest ur mimo ogromnih riževih polj, strnjenih umazanih vasi smo pri vročini 30 stopinj C prispeli v Agro z namenom, da si ogledamo eno največjih čudes sveta Taj Mahal — nagrobni spomenik velike ljubezni. Komaj so se avtobusi ustavili smo že bili obkoljeni s prodajalci, ki so imeli prek rok obešenih na desetine raznobarvnih ogrlic iz umetnih biserov, poldragih kamnov ali izrezljanih iz slonove kosti. Kupčija je cvetela, saj si je večina udeleženk izleta, ki pa jih ni bilo malo, nakupila tudi po deset primerkov teh orijentalskih spominkov. Ko so se tako lepotno „oboro-ževale" so med tem predstavniki moškega spola du-hali razstavljeni tobak v najrazličnejših oblikah. Industrijski je bil predelan v fine parfumirane cigarete, domačini pa so iz svojega tobaka kar pred vami naredili cigareto. Pet centimetrov dolg list tobaka so spretno zvili, oslinili in povezali s tanko rdečo nitko. Cigareta je bila gotova in zelo je smrdela. Prodaja je bila slaba. Zelo zanimivo je bilo gledati s prekrižanimi nogami sedeče Indijce, ki so take domače cigarete kadili na res svojstven način. Cigarete si niso vtaknili med ustnice ampak so si s prsti naredili ustnik in potegnili dva dima. Nato so dali cigareto naslednjemu. Eno cigareto je tako lahko kadilo štiri do pet revnejših Indijcev. Petdeset metrov stran od našega parkirnega prostora so se dvigala mogočna vhodna vrata pred vstopom v vrt Taj Mahala. Vodič nam je povedal, da je na vrsti ogled najčudovitejše indijske gradnje — hrama ljubezni, ki je nastal v letih 1628 - 1658, ko je vladal Indiji Šah Džalian, peti vladar mogul-ske dinastije. Šah je ni zmerno ljubil svojo drugo ženo Arjumand Banu Begam, ki mu je rodila že sedem otrok. Njena lepota je bila- tako popolna, da jo je Šah preimenoval v Mumatz-i-Mahal, kar pomeni „dragulj palače". Mumatz-i-Mahal je leta 1629 v Južni Indiji po rojstvu osmega otroka umrla. Mogočni šah je brezmejno žaloval za svojo najljubšo, najbolj ljubljeno in najlepšo ženo. Njeno truplo so takoj prepeljali v Agro in jo pokopali v parku ob reki Džamma, ki se vije tod mimo. Nato pa se je lotil gradnje najveličastnejšega nagrobnega spomenika v zgodovini človeštva. Iz vseh delov prostrane Indije je pokli- cal najboljše strokovnjake, zidaije, rezljalce ornamen-tov, kaligrafe za napise in graditelje vrtov. Sedemnajst let je dvajset tisoč delavcev gradilo ta fantastičen spomenik velike ljubezni. V velikem pričakovanju smo prestopih vhodna vrata. Obstali smo kot začarani nad to umetnino, ki je kot začaran grad zrasla pred nami in le redki vzkliki občudovanja so zmotili tišino, ki je nastala. Težko je opisati to skladno opojnost, ki nas je vse omamila s svojo enkratnostjo. Od vhodnih vrat do Taj Mahala se razprostira pravljični vrt z bujnimi zelenečimi in cvetočimi nasadi med katerimi so prekrasni bazeni, kjer se na modri vodni gladini poziba- vajo lotosovi cvetovi. Nad njimi je temnomodro indijsko nebo proti kateremu se visoko dviga palača iz belega marmoija. Kontrasti zelenja, snežnobele gradnje in modrine neba so tako učinkoviti, da izgubiš občutek za čas, za resničnost. Stopali smo po mehki zeleni preprogi bajnega vrta med eksotičnim cvetjem in lahko gledali svoj obraz v kristalno čisti gladini bazena. Množica romaijev iz najbolj oddaljenih predelov Indije prihaja, da se pokloni spominu velike ljubezni. Baje je hotel Šah Džahan zgraditi še drug enak tempelj ljubezni, vendar iz črnega marmoija, ki bi ju združeval most. Uresničitev tega načrta je preprečil vladaijev sin Aurangzeb, ki je očeta pahniks prestola in ga dal zapreti v enega izmed stolpov velike palače Taj Mahala. Tu je sicer živel v izobilju, vendar je osamljen dočakal smrt. Hodimo po ogromni marmorni ploščadi, ki se razteza okrog palače in jo občudujemo. Vsak centimeter belega marmoija je izklesan v čudovitih reliefnih vzorcih. Višek razkošja in lepote doseže grobnica^ kjer so posmrtni ostanki Saha Džahana in njegove ljubljene žene Mumtaz-i-Mahal. Večji marmornati kenotaf je posvečen Šahu, manjši tik ob njem pa njegovi ženi. Grobnico krasijo božanski cvetlični reliefi iz marmoija in poldragega kamenja. Grobnica je obdana z dva metra visoko tanko steno v marmornem filigranu. Vsepovsod pa so posuti cvetovi in cvetlični prah, katerega darujejo romarji v čast velike ljubezni. Njihovi obrazi so spokojni, nekam zamaknjeni, ko opravljajo molitev in obred darovanja cvetja. Kot začarani občudujemo mojstrovino, se vedno znova vračamo v notranje prostore, jo zopet občudujemo od zunaj in se nikakor ne moremo ločiti od nje. Šele, ko nam povedo, da kasnimo že štiri ure po programu za ogled Taj Mahala se počasi vračamo proti vhodnim vratom in se še oziramo na tempelj ljubezni in se prepričujemo, da to niso bile sanje, da ta umetnina obstoja in odslej živi v nas. Tekst in foto: Liza Prihodnjič: Polet nad Himalajo SAVINJSKE NOVICE HITREJŠA RAST KOT DOSLEJ V mozirski občini bodo zaposlili tisoč ljudi Predkongresno dejavnost so člani občinske konference ZK Mo-ziije usmerili kritični oceni srednjeročnega programa razvoja občine za obdobje 1971 — 1975 in odgovorno ugotovili, daje gospodarski razvoj občine v zadnjih dveh letih več kot ugoden kar kaže, da se že vzpenjajo po lestvici razvitosti slovenskih občin. Člani konference ZK so poudarili, da je treba dati pri načrtovanju gospodarskega razvoja ustrezno mesto integracijskim procesom kakor tudi kadrovski politiki. Analize kažejo, da bo število kvalificiranih delavcev v tem obdobju zadostno, manjkalo pa bo delavcev s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo. V tem obdobju naj bi na novo zaposlili tisoč ljudi in razmislili o položaju 750 delavcev, ki se vozijo na delo izven občine Mozirje. V načrtu razvoja je pred- videna 11,6 odstotna stopnja gospodarske rasti, medtem, ko SR Slovenija načrtuje 7 odstotno stopnjo. Planirana stopnja rasti je realna glede na že preteklo obdobje načrta. Integralna prizadevanja v kmetijstvu, turizmu in gostinstvu, trgovini, gradbeništvu in ne nazadnje tudi v industriji bodo lahko korenito spremenila gospodarsko in družbeno sliko Gornjesavinjske doline. Posebej so se ustavili pri trgovini in poudarili, da je v trgovini na drobno dosežen do- ločen napredek, medtem ko so v uveljavljanju trgovine na veliko uspehi minimalni. Komunisti so nakazali rešitev tega perečega problema tudi v krepitvi domačih trgovskih delovnih organizacij. V kmetijstvu bo treba okrepiti pospeševalno razvojno dejavnost, ker kmetijstvo občine v strukturi ustvarjenega družbenega proizvoda v zadnjih letih nazaduje. Industrija je v planiranem obdobju dosegla velik korak naprej. V industrijo bo vloženih po cenah iz leta 1971 220 milijonov din. Zaradi teh naložb se bo pri industriji povečal ustvarjen celotni dohodek za 2,4 krat. V lesni industriji je težnja po finalizaciji izdelkov. Hitrejši gospodarski razvoj bo prispeval tudi k hitrejšemu razvoju turizma in gostinstva. Vse sile bo treba vložiti tudi v oču-vanje okolja, ki je med bistvenimi pogoji za razvoj turizma in življenja v Gornjesavinjski dolini. V občini Mozirje so torej v obdobju hitrejšega gospodarskega razvoja. Komunisti so poudarili, da je treba priti pred delovne ljudi s konkretnimi programi, zainteresirati vse delovne ljudi za gospodarski razvoj občine in jim tako krepiti zavest, da so proizvajalci in upravljalci vsega kar ustvarjajo in kar troši- jo- LIZA MAR KET 9 n K1 p ki ODDELEK TEHNIČNEGA BLAGA BELA TEHNIKA AKUSTIKA PRIZNANI PROIZVODI GORENJE RADIOAPARATI, TELEVIZORJI, GRAMOFONSKE PLOŠČE DOMAČIH IN TUJIH PRODUCENTOV ODDELEK PREHRANE VELIKA IZBIRA JEDI IN PIJAČ TEDENSKA PRESENEČENJA ODDELEK TEKSTILA VSE VRSTE MOŠKE IN 2ENSKE KONFEKCIJE BOGATA IZBIRA SRAJC, NOGAVIC PRESENETILE VAS BODO IZREDNO NIZKE CENE jas SME mmmMM Uspešen začetek Mozirska delavska univerza, ki je bila ustanovljena septembra lanskega leta, že uresničuje program zastavljenega dela.! V letošnjem letu je organizirala prvi tečaj nemškega jezika/ ki bo trajal tri mesece in ga obiskuje 19 slušateljev. Pripravila je tudi tečaj higienskega minimuma za vse delavce v živilski' stroki. S komitejem občinske konference ZKS Mozirje pa jej že uspešno zaključila šestdnevno politično šolo v Nazarjah) za 26 mladih komunistov iz organizacij združenega dela. V' zaključni fazi so tudi priprave osnovne šole za odrasle, ki bo imela tri oddelke (6., 7. in 8. razred) in bo predvidoma1 začela z delom prihodnji teden. i Med kulturno skupnostjo Mozirje in Delavsko univerzo je« že sprejeto načelno soglasje, da v okvir svojih dejavnosti! prevzame DU tudi občinsko matično knjižnico. -_- KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE Koroška cesta 46 i vabi k sodelovanju 1. ČISTI LKO za bife na Avtobusni postaji Velenje (3 ur* dnevno) 2. GARDEROBERKO za garderobo in sanitarije na Avto-tl busni postaji 3. 2 VRTNARSKI DELAVKI 4. GEOMETER 5. REFERENT ZA KANALIZACIJO 6. VODOVODNI INŠTALATER Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še' posebne pogoje: podtočko 1. do 3. popolna ali nepopolna osemletka; pod točko 4. srednja tehnična šola geodetske smeri, lahko začetnik; pod točko 5. gradbeni tehnik za nizke gradnje z nekaj prakse; pod točko 6. KV vodovodni instalater z nekaj prakse. Podrobnejše informacije dobijo kandidati v tajništvu pod jetja. SAMO ŠE VITRIN! Lanskega oktoora smo bralce že seznanili kako in zakaj so prihajali od leta 1725 v novo zgrajeno radmirsko cerkev dragoceni darovi iz vseh evropskih dvorov ter o urejanju te edinstvene zakladnice pri nas na Slovenskem. Izvedeli smo, da bodo umetnine kmalu na ogled vsakomur, ki se zanima za starino-slovno in umetniško bogastvo našega naroda. Dela pri urejanju radmii zakladnice dobro napreduj j Razstavni prostor je že ure j Dokončna usposobitev zai niče za ogled je odvisna sami od vitrin. V ta namen je kulj na skupnost Mozirje zagotd v letošnjem letu 40.000 Upamo, da bomo bralce la kmalu povabili na ogled radi skih umetnin. Imenovanja Skupščina občine Mozirje je na svoji 41. seji pot: predloge komisije za volitve in imenovanja. Za novega medobčinskega gozdarskega inšpektorja je imel* novan Tone Leve, dipl. ing. gozdarstva iz Slovenj Gradca. P Novi sanitarni inšpektor je Franc Steiner ml. iz Mozirja. ^ Jože Deberšek je imenovan za delegata občine v iniciativ C nem odboru za ustanovitev samoupravne interesne skupnost' PTT prometa Celje. Iniciativni odbor za ustanovitev temeljne skupnosti otro^ škega varstva pa sestavljajo: Stanko Prodnik, Tončka Ropojm tar, Jožica Pečovnik, Dubravka Kunej, Draga Puncer, Ivaip. Zupan, Marija Bezovšek, Marija Ramšak, Ivan Berložnik, Sta * ne Kranjc in Ruža Kramer. (j • Nova akcija v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji Na območju krajevne skupnosti Rečica ob Savinji so doslej asfaltirali že kar lepo število cest. Tudi zaselka Prihova in Vimpasle sta se odločila, da bosta v letošnjem letu izpeljala akcijo asfaltiranja dveh cest. Zaselek Vimpasle razpolaga že z 40.000 din svojih sredstev za asfaltiranje 800 metrov ceste. Računajoč na lanske cene jim manjka še 60.000 din. Proti Prihovi bi bilo potrebno asfaltirati poldrugi kilometer ceste kar bi stalo 280.000 din. Prihovčani bodo zbrali nekaj denarja sami, nekaj z akcijo po podjetjih, del sredstev pa bo obema zaselkoma prispevala tudi krajevna skupnost: Klopčič v Mozirji V nedeljo, 3. marca} stovala v dvorani PD Mo gledališka amaterska sku iz Velenja, kije v režiji J ta Kolarja zaigrala ljut veseloigro dalmatinske: mediografa Pera Budi slovenski priredbi Fa Klasinca - KLOBČIČ. Mozirjani, ki so doj njega kotička napolnil rano so z dolgim apla dali priznanje vsem nasloj jočim. 12 NAŠ £ SKRB ZA INVALIDE zadevno društvo invalidov le Velenje, ki združuje že > 500 članov različnih de-l organizacij kakor tudi in-lih upokojencev, je iz leta v fse bolj aktivno. Poleg^nu-pravne pomoči svojim čla-vsakoletne obdaritve naj-bnejših ob novem letu in iziranju vsakoletnega že ionalnega izleta v neznano, ni odbor društva posveča tudi izobraževanju svojih v. V ta namen pripravljajo leto nekaj predavanj, ki so i obiskana, saj predavajo i priznani strokovnjaki, naj-at s področja zdravstva, vse te pestre dejavnosti pa ni odbor društva, ki ga že let vodi Edvard Centrih, bi tudi za sprejem žena -ik - ob njihovem prazniku rcu. Ivale vredno je, da odbor proslavo povabi tudi žene, žrtvovalno negujejo svoje lne može ali sorodnike v l družinskem krogu. Tudi je bil sprejem v hotelu Pa-a pozdravnim govorom o lu dneva žena je sledil pri-kulturni spored, ki so ga ) pripravili cicibani otro-vrtca iz Velenja pod vod-vzgojiteljice Slavke Šmajs. Dgramu so sodelovali še ve-i gimnazijci, ki so občute-jtirali Kajuhove pesmi. Po nem programu so bile vse ienkc pogoščene, društvo z lastnimi sredstvi kupilo Sna darila, ki so jih prejele Ike v spomin na to pri-srečanje. Ob sproščenem oru je žene zabaval in poza dobro voljo tudi barski bel hotela Paka. V. K. Udeleženci seminaija za sodelavce na socialnem področju • VELENJE Seminar za socialne delavce V prostorih avto-šole Velenje je bil v torek, 5. marca enodnevni seminar za sodelavce na socialnem področju, ki sta ga organizirala odsek za družbene službe in občinski odbor Rdečega križa Velenje. KEKEC FRANC livarna tlačnih ulitkov ŽALEC, Ivanke Uranjekove 4 IZD1ELUJE PRECIZNE DROBNE ULITKE IZ CINKOVE ZLITINE »ZAMAK«, ULITE NA TLAČNEM STROJU ZA ELEKTRO IN ELEKTRONSKO INDUSTRIJO, AVTOMOBILSKO IN MOTORNO INDUSTRIJO TER DRUGE VISOKO KVALITETNE ULITKE Z ZELO VELIKO NATANČNOSTJO ZA POTREBE FINOMEHANIKE, GOSPODINJSKIH STROJEV DRUGIH PROIZVODOV Strokovni del seminaija sta vodili sodelavka republiškega odbora Rdečega križa iz Ljubljane Miljam Belič ter vodja izobraževalnega centra višje šole za socialne delavce v Ljubljani Irena Matčlič. V prvem delu so se vsi udeleženci seznanili z oblikami družbene pomoči starostnikom določene z veljavnimi predpisi ter v zvezi s tem, kako je urejeno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po novih predpisih, varstvom vojaških vojnih, vojaških mirovnih invalidov, predpisi o posebnem varstvu borcev NOV ter žrtev fašističnega nasilja in žrtev vojne, starostnim zavarovanjem kmetov, pravicami in dolžnostmi, ki jih določa temeljni zakon o zakonski zvezi, razmerji m§d starši in otroki, preživninskem varstvu kmetov ter uveljavljanju pravic prevžitkaijev ter z oblikami družbene denarne pomoči oziroma socialne podpore. V nadaljevanju pa so razpravljali o najpogostejših telesnih in duševnih spremembah pri starostnikih. Poleg tega so se seznanili še s posameznimi načeli prostovoljnega dela z ljudmi, metodološkimi in vsebinskimi navodili za izvajanje soseske pomoči ostarelim in osamelim občanom. Na seminaiju so podelili tudi posebno priznanje-medaljo dela za večletno prostovoljno socialno dejavnost na področju socialnega dela Fridi Prelog, babici iz Topolšice. Pogumno napisana beseda je orožje delovnih ljudi! Sindikat sodelavkam Ob letošnjem dnevu žena je sindikalna organizacija TGO Gorenje Velenje posvetila pozornost svojim sodelavkam - materam dvojčkov in trojčkov, starih odo treh let. Ob tej priložnosti so jih obiskali na domovih in jim izročili darila. Sindikat Gorenja pa izkazuje pozornost tudi svojim sodelavkam, ko postanejo matere. Predstavniki sindikalne organizacije jih obiščejo v porodnišnici, kjer jim izročijo šopek rož in garnituro za dojenčka. naš znanec Hlad kimečki fant iz Andraža Šoštanjju je okrog leta 1930 ;nil, dai pojde na lastno pest dirat v ILjubljano. Kupil je vodico zai vlak do Ljubljane in v >u so miu ostali le še štirje di-ji. Te šštiri dinarje je v Zida-n mosttu pretopil v pivo in pil v Ljubljani iz "vlaka brez arja v :žepu. Na srečo je bil tdenič instrukcij vajen še iz inazije. Poučeval je francošči-nemšičino in matematiko, li v Ljjubljani je s tremi in-ikcijamii, ki mu jih je preskr-prijatellj, lahko živel. Ena mu lajala sstanovanje, druga hra-tretja (pa žepnino. In tako je lostojneo doštudiral in diplo-al na i pravni fakulteti Uni-le v Lj.jubljani. Ta mladi sa-zavestniii in nadarjeni fant je Jože Bnrunšek. f želji,, da bi ga predstavila emu kroogu naših bralcev sem rkala nna njegova vrata, ki so a dan oodprla vsaj že desetkrat idi ljudUi, ki so iskali pri možu vice naasvet, pomoč. Njegova Jvna poot ni bila vezana samo sn kraj.j. Prvo službo je nasto-1936. \ v Mariboru kot sreski lisar. Tilu so hoteli imeti glav-besedoo nemškutarji in tako ta po trtreh letih zaradi narod-savednaosti odpustili. Zaposlil ie kot i odvetniški pripravnik sodišču u v Mariboru. Februar-941. si ji je zlomil nogo in tako Šakal olokupacijo v mavcu. 20. usta 19441. pa je bil izseljen v Iravsko o Slatino (Slavonija), je bil d dodeljen v pomoč nc-iu advorokatu. Čuvarji - ustaši pa so naše izseljence neusmiljeno pretepavali in se brezvestno igrali z njihovimi življenji. Rožni venec iz človeških oči je pomenil nekemu ustašu rekvizit, s katerim se je bahal in ga razkazoval. 19. marca 1943 bi moral Jože oditi v partizane, vendar se mu zaradi izdaje odhod ni posrečil. Takoj so ga prestavili v taborišče blizu Našic. Tu mu je rešilo življenje znanje strojepisja in nemščine. Gestapo ga je kmalu prestavil v taborišče v Zemunu, kjer je bil zaradi svojega znanja dodeljen v pisarno. Kot zaveden Jugoslovan je postavil svoje življenje na kocko, ko je približno 1500 dekletom popravil rojstne liste tako, da so štele manj let in zato niso bile dodeljene na delo v Nemčijo. Pri bombardiranju je preživel pod ruševinami težke trenutke s še štirimi tovariši preden so jili rešili. Beograjski gestapo gaje po neprestanem sedemdnevnem zasliševanju odpustil iz taborišča. Konec vojne je dočakal v Kar-lovcu kot obveščevalec v kar-lovški brigadi. Domotožje pa ga je kmalu pripeljalo domov v Šoštanj, kjer se je kot diplomirani pravnik zaposlil najprej na Notranji upravi, nato pa na sodišču. Leta 1957 pa je prevzel delovno mesto sodnika za prekrške pri skupščini občine Mozirje, ki ga je opravljal do svoje upokojitve, to je - do letošnjega leta. Tovariš Brunšek, ali boste po vseh teh prehojenih poteh ostali še naprej v Mozirju? JOŽE BRUNŠEK „Dokler človek ne živi tukaj, misli da je zrak tisti, ki zadržuje človeka, toda povem vam, da so to ljudje." Če bi kdo rekel nepoučenemu, da smo imeli v mozirski občini sodnika, od katerega so po pravkar naloženi kazni prihajali ljudje iz njegove pisarne zadovoljni, bi rekel, da je to dobra šala. Pa naj bo! Zakaj pa ne? Ljudje smo zadnje čase vajeni poslušati samo še slabe in neslane! Pa vendar je v tej dobri šali velika mera modrosti, ker je Jože Brunšek z neprecenljivim znanjem, logiko, človečnostjo dal ljudem poleg sodbe še resnico, ki se imenuje PRAVICA. In zaradi vsega tega sem vprašala tovariša Brunška^kakšna so njegova življenjska načela. „Ce prideš do-spoznanja, da imaš prav - vztrajaj! Človek brez karakterja se prej kot slej pokoplje! Vedno misli, da drug človek več zna in ga bolj spoštuj kot samega sebe. Živeti moraš v zavesti, da nisi namerno nobenemu škodoval! Ljudje naj bolj spoštujejo vest kot pa denar. To zadnje je posebno važno!" je še dodal Jože Brunšek. Kakšne sodbe so vas najbolj obremenjevale in katere ste reševali z lahkoto. „Če si si izbral poklic v katerem si srečen, potem ti ne pomeni nobeno delo obremenitev. Najlažje pa sem delal s kmeti zaradi njihove odkritosti in iskrene besede. Zunanjega vpliva nisem upošteval." Kakšen nasvet bi dali ljudem, da bi se manj toža-rili? „Noben človek ne bi smel ničesar ukrepati v prvem navalu jeze in besa. Zatorej bi se naj držali starega pregovora: Desetkrat premisli in enkrat stori! To bi zanesljivo zmanjšalo število tožb." Po kratkem premisleku pa je pribil: „Sicer pa je v vsaki družini, občini, državi in na svetu eden, ki ga lomi." Kaj pa mislite ria sploh o življenju, ki ga živimo? „2ivljenje moraš vzeti tako kot je. Ni mi pa všeč, da se toliko kritizira mladino, saj smo bili mi tudi takšni, samo v drugačnih okoliščinah. To je normalno. Sicer pa se velikokrat spomnim besed našega velikega pesnika: Veš mama, večkrat sem pal, toda vedno vstal." Uokviijeno priznanje, ki mu ga je poklonilo Prostovoljno gasilsko društvo Luče ob Savinji za zasluge pri uveljavljanju pravic o oprostitvi carine motorne brizgalne, potrjuje, daje Jože Brunšek zmeraj spoštoval človeka, malega človeka in se boril za njegove pravice. Njegovo vztrajno, neutrudno in nesebično delo, opravljeno v duhu humanosti in pravičnosti so vidni in nevidni plodovi, ki bodo ohranjeni kot trajen spomin PRAVICE v vseh nas. LIZA VI IN Ml Ženske o svoji enakopravnost „Ravno ženska je kakor ustvaijena za globoko čustvo človekoljubja in pravičnosti; politika brez pravičnosti in brez človekoljubja pa je paša za brezvestne sebičneže! Zločin nad delavskimi sloji! Zločin nad človeštvom ..." tako je spregovorila 8. marca 1913 leta Ada Kristanova. Danes že lahko zapišemo, da je žena pridobila vse pravice in je dejansko enakopravna; še več, novi ustavi SFRJ in SRS sta žensko v našem samoupravnem sistemu postavili na vrh vsega dogajanja in ji dala mesto, kiji pripada. Povprašala sem nekaj žensk kaj menijo o svojem položaju in enakopravnosti. GENOVEFA MOŠNIK, snažilka pri DU Velenje: „Enakopravne z moškimi še nismo, ker po službi počaka ženo doma še vso gospodinjstvo. Včasih, ko ženska ni bila v službi, je lahko veliko časa posvetila otrokom, sedaj ga pa ne more. Veliko boljše je v tistih družinah, kjer imajo matere preskrbljeno varstvo otrok. Drugače pa mislim, da bi bilo boljše zaradi otrok, da bi ženske ostale doma — moškim pa dali več plače." MAJDA GABERŠEK, ravnateljica WZ Velenje: „Menim, da poleg vsega dela, ki ga ženska opravlja, se velikokrat bolj družbeno udejstvuje kot marsikateri moški. Še vlada stara misel, da so moški drugačni in da je za žensko mesto doma. Vendar pozabljajo, da se je funkcija ženske od nekdaj zelo spremenila. Sedaj ni samo žena, mati ampak tudi enakovredna partnerica na delovnem mestu in sodeluje v delovnem procesu enako kot moški. Nekatere ženske bi bilo treba razbremeniti nočnega dela, zagotoviti vsem otrokom varstvo in vzgojo ter urediti družbeno prehrano." BRANKA CIGALE, trg. od-delkovodja kozmetike Standard Velenje: „V službi imamo enake pravice, ko pa stopiš v domači ambient se začne ponovno osemurno gospodinjsko delo. To je tudi tisti problem kjer nismo enakovredne z moškimi. Z enakopravnostjo smo dobile volilno pravico, službo, denar, drugega pa ne, ker materinstva ne more spremeniti noben zakon. Problem rešujemo z varstvom otrok (vendar ne vsi), nimamo pa urejene družbene prehrane. V službi bi morala biti vsaka ženska zaradi kontakta z ljudmi, ker jo štiri stene lahko samo utesnjujejo. Velikokrat se spominjam vseh tistih žena po svetu, ki niso nikoli slišale za besedo enakopravnost." ✓ LIJA PREMELČ, vzgojiteljica WZ Najdihojca Velenje: „Zen-ske smo se emancipirale tako daleč, da lahko sedaj opravljamo dve službi. Ženska enakopravnost ni tako daleč kot si želimo. •Nova ustava nam daje v vsem enake pravice in dolžnosti, vendar domačega dela nas ne more razbremeniti. Družba bi morala zagotoviti vsaki materi, da bi lahko ostala doma do otrokovega drugega leta starosti, nato pa zagotoviti varstvo temu otroku. Tako bi ženska lahko še bolj in v večjem številu prispevala k reševanju družbenih problemov na različnih področjih. Sodimo, da zmoremo toliko, kot moški na kateremkoli delovnem mestu in na katerem koli družbenopolitičnem področju." MARTINA PETERLIN, dijakinja trgovske šole Velenje: „Z enakopravnostjo smo si pridobile več svobode in pravic. Doma ženska ni več toliko gospodinja kot včasih, ker ji pri delu pomaga mož. Fant sedaj nima nič večjih pravic kot dekle. Če dekletu fant ne odgovaija, ga lahko prav tako pusti kot on njo. Vsem ženskam želim, da bi se še vnaprej borile za svoje pravice in bile na vseh področjih popolnoma enakovredne partnerice z moškimi." LIZA košarka ^JEJe^^ V telovadnici solidarnosti so Šoštanjčani odigrali šesto tekmo v okviru zimske košarkaške lige z ekipo Vrhnike. Gostje so bili boljši in zmagali z rezultatom 93:69 (51:37). Največ košev za Elektro so dosegli Kristan 18, Koren 10, in Polovšak 11. ZIMSKO PRVENSTVO V prvem kolu zimskega prvenstva v košarki so bili v nedeljo v Velenju doseženi naslednji rezultati: Nazaije-Velenje 23:40, Kovinar Štore - Nazaije 40:39 in Velenje — Kovinar 63:36. Drugo kolo bo na sporedu v nedeljo, 17. tega meseca s pričetkom ob 9. uri. V telovadnicah Rudarskega šolskega centra Velenje in osnovne šole Antona Aškerca Velenje bodo igrali košarkaiji Vitanja, Žalca Na-zarij, Kovinaija in domačega košarkarskega kluba. Šola v Šoštanju Košarkarski klub Elektra iz Šoštanja je lansko jesen organiziral košarkarsko pionirsko šolo. Klub se zaveda, da je nadaljnji razvoj košarke odvisen od dobre vzgoje mladih košarkaijev, predvsem pioniijev. Po treh mesecih načrtnega dela so že vidni spodbudni rezultati. V prijateljskih srečanjih so premagali vrstnike iz Celja z rezultatom 72:28 in 103:38, iz Slovenskih Konjic (lanske slovenske prvake) pa 166:34. Z mladinci Velenja so izgubili s tesnim rezultatom 81:84. Treneija Franc Cesar in Maijan Koren upata, da bosta vzgojila dober naraščaj, ki bo lahko dostojno nadaljeval dolgoletno tradicijo dobre košaike v Šoštanju. Srednješolci četrti V Trbovljah je bilo področno prvenstvo v košarki za ŠŠD srednjih šol. Sodelovali so mladinci Velenja, Celja in Trbovelj. Velenjčani so zastopali Jcošarkaije rudarskega šolskega centra. Zmagala je tehniška šola Trbovlje, kije premagala vse svoje nasprotnike. Velenjčani so osvojili četrto mesto. Vrstni red: 1. Tehniška šola Trbovlje, 2. Gimnazija Celje, 3. Tehniška šola Celje, 4. RŠC Velenje. ZMAGA MISLINJE V nadaljevanju prvenstvenih tekem slovenske odbojkarske lige so Mislinjčani v prvi tekmi spomladanskega dela v Bovcu premagali domačine z rezultatom 3:2. Prvi niz so zmagali gostje, domačini pa so izenačili in vodili z 2:1. Tretji in četrti niz so osvojili borbenejši Mislinjčani in tako dve pomembni točki. V nedeljo 17. marca igrajo Mislinjčani v telovadnici RSC odbojka Velenje ob 10. uri proti Braniku iz Maribora, ki je na čelu lestvice. Lestvica po 10. kolu: Branik Sava Jesenice Bled Mežica Koper Mislinja Gaberje Bovec Trimo 10 8 2 26: 10 8 2 27: 10 8 2 26: 10 7 3 26: 10 6 4 20: 1046 16: 103 721: 10 3 7 16: 10 2 8 13: 10 19 7: 10 18 12 18 17 18 13 17 18 16 24 14 26 13 26 13 25 12 27 11 STRELJANJE PUHAČU »ZLATA PUŠČICA« V organizaciji SD Rudaija RŠC je bilo izvedeno tekmovanje z zračno puško „CZ" za „Zlato puščico". Udeležilo seje lepo število strelcev (34) iz SD Rudaija RŠC, SD Usnjar, SD Invalid, SD Vegrad in SD Gimnazija. Že tretjič zapovrstjo je „Zla-to puščico" osvojil Dušan Per-hač z odličnim rezultatom 542 krogov in bil za 6 krogov boljši od drugouvrščenega Franja Žučka. Normo 525 krogov za udeležbo na republiški zlati puščici je izpolnilo 7 strelcev. Tekmovanje bo 24. marca letos v Kranju. Rezultati: 1. Dušan Perhač Rudar RŠC Velenje 542 krogov, 2. Franjo Zučko „Usnjar" Šoštanj 534, 3. Hinko Bola „Rudar" RŠC Velenje 532, 4. Jure Mogilnicki „Usnjar" Šoštanj 527, 5. Fuat Balta „Ru-dar" Velenje 526, 6. Peter Jova-novič „VegraJ" Velenje 525, 7. Jože Detlbah „Rudar" Velenje 525, 8. Janez Godec „Usnjar" Šoštanj 506. F. Z. DRŽAVNO PRVENSTVO V KROSU OB VELENJSKEM JEZERU Celjan Svet pred Korico r Na stezi za kros v športnem parku ob Velenjskem jezeru so domači atletski delavci uspešno izvedli še eno pomembno atletsko prireditev: 28. državno prvenstvo v krosu. Sodelovalo je 332 najboljših tekačev iz 44 klubov iz vse Jugoslavije, med njimi vsi kandidati za državno reprezentanco, ki bo zastopala Jugoslavijo na Balkanskem prvenstvu 24. marca v Velenju. Zato ni presenetljivo, da si je borbe za kolajne v sedmih različnih kategorijah ogledalo več 1000 gledalcev, ki jim kljub slabemu vremenu ni bilo žal vztrajati do konca zadnjega teka, ko se je pomerilo med seboj 61 članov na 10.000 metrov. USPEH RAVENČANA ŠTRUCA V teku mlajših mladincev na 3000 m je startalo kar 80 tekmovalcev. Po startu se je razvila dolga kolona, na čelu pa so že od začetka bili favoriti. Beograjčan Dimič je le za nekaj korakov pritekel v cilj pred Ra-venčanom Mirkom Štrucem, ki je z odlično uvrstitvijo poskrbel za prijetno presenečenje že v prvi disciplini. Republiški prvak Bojan Britovšek je že v začetku preveč zaostal, zato ni mogel poseči v borbo za medalje. Avdibašičeva iz Tuzle je v teku mladink na 1000 m bila ne- reprezentanti Korica, Svet, Kuzmanovič, Molovič in Vuko-manovič. Po četrtem krogu sta bila v vodstvu Svet in Korica in vse je kazalo, da bo za prvo mesto odločil njun obračun. V zadnjem krogu je Celjan Svet v. lahkotnem teku prevzel vodstvo in Korica je zaostal, tako da je Svet pritekel v cilj kar 200 m pred vrsto let najboljšim tekačem Jugoslavije. GENERALKA USPEHA Tako za atlete kot za organizatorje je bila to zadnja preizkušnja za Balkansko prvenstvo. Organizacija državnega prvenstva Svet, Korica in Kuzmanovič na zmagovalnem odru. Seveda Svet ne more skriti veselja, daje za stopnico višje od Korice. premagljiva in zmagala pred klubsko kolegico. Ta tek je bil v znamenju atletinj iz drugih republik, saj je najboljša slovenska predstavnica bila šele 11. Edo Hojan se v teku na 4000 m med starejšimi mladinci ni uspel uvrstiti med prvih šest in se uvrstiti v reprezentanco, bil je 7. za Celjanom Kovačičem. Zmagovalec tega teka je bil Beograjčan Janičijevič. Hojan je že po prvem krogu preveč zaostal za vodečimi, tako kasneje kljub temu, da je dal vse od sebe, ni uspel. NADA ŠOBERIN ANDREJA ŠVERC V REPREZENTANCO Tek starejših mladink na 1000 m je potekal v borbi najboljših za uvrstitev v reprezentanco. Po nekaj sto metrih so bile v ospredju favoritinje. Vodila je Tomičeva pred Sušnjerjevo iz Cuprije, na tretjem in četrtem mestu pa sta tekli Sobrova in Šverčeva. Tak je bil vrstni red tudi ob prihodu v cilj. To je vsekakor največji uspeh mladih atletinj Ravenčanke Sobrove in Velenjčanke Sverčeve, saj sta si priborili mesto v reprezentanci Jugoslavije. Stjepan Vulovič iz Kosovega polja je bil junak teka na 6000 m za mlajše člane. Zmagal je z veliko prednostjo. O tem uspehu je dejal: „To jc moja druga zmaga v Velenju. Pred dvema letoma sem zmagal v konkurenci mladincev. Proga v Velenju mi zelo odgovarja, zato upam na uspeh tudi v tretje na Balkanskem teku." Dobro je tekel tudi Celjan lviilovac, ki je bil četrti. SVET PREMAGAL KORICO Največje zanimanje številnih gledalcev je veljalo teku članic na 2000 m in članov na 10.000 m. V teku članic je že drugič v Velenju Vera Nikolič-Kasap doživela neuspeh. Tokrat je tekla, do 1500 m na čelu kolone skupaj z Beograjčanko Miloševiče-vo. Nato pa so jo prehitele še štiri tekmovalke. Dvesto metrov pred ciljem je z odličnim finišem dosegla tretje mesto. Boljše od nje so bile Miloševičeva in Raj-harjeva iz Sarajeva. Mesto v reprezentanci si je priborila tudi Mariborčanka Breda Perger, ki je bila četrta. Takoj po startu članov na 10.000 m so se v ospredje prebili je popolnoma uspela. Sodniška in tehniška služba je dobro opravila svojo nalogo, le da se je zataknilo v računski pisarni, ker so vodje nekaterih klubov zamenjali startne številke tekmovalcev. Slabosti bodo organizatorji še popravili tako, da je pričakovati brezhibno organizacijo Balkanskega krosa. RAVENČANA PRESENETILA Še beseda o tekmovalcih. Posebej velja omeniti tekače iz Raven na Koroškem. Šestnajstletni dijak ravenske gimnazije Mirko (Olimpija Ljubljana) 10:25,3, 7. Bojan Britovšek (AK Velenje) 10:44,6, 24. Boris Britovšek Velenje, 29. Ivan Lampret Velenje, 28. Roman Lednik Velenje; ekipna uvrstitev: 1. Olimpija Ljubljana, 2. Sarajevo Sarajevo, 3. AK Velenje, Velenje, 4. Slavonska Požega, 5. AK Metalac, Kraljevo; mlajše mladinke: 1000 m - 43 tekmovalk: 1. Nadža Avdibašič (Sloboda Tuzla) 3:35,6, 2. Jagoda Burazer (Sloboda Tuzla) 3:41,4, 3. Marija Bantulič (Metalac Kraljevo) 3:44,2, 11. Helena Žuraj (Kladi-var Celje), 26. Ida Borovnik (AK Velenje), 28. Anica Hojan (AK Velenje), 29. Iva Gotovnik (AK Velenje); ekipna uvrstitev: 1. Špartak, Subotica 2. Sloboda, Tuzla, 3. Čelik, Križevci; starejši mladinci - -4000 m (59 tekmovalcev): 1. Dušan Janičijevič (C. Zvezda Beograd) 13:30,4, 2. Bilko Kočar (Borac B. Luka) 13:36,0, 3. Tomislav Grioci (Celik Križevci) 13:43,2, 6. Dani Kovačič (Kladivar Celje) 13:46,1, 7. Edo Hojan (AK Velenje) 13:54,4, 13. Gabrijel Krofe) (Kladivar Celje), 22. Črto Solina (Partizan Ptuj), 28. Ivan Bizjak (AK Velenje), 32. Zvone Hičar (AK Velenje); ekipna uvrstitev: 1. Partizan, Beograd, 2. Borac, Banja Luka, 3. Zeljezničar, Sarajevo, 4. AK Velenje, Velenje; starejše mladinke - 100 m (41 tekmovalk) : 1. Zorica Tomešič (Morava Ču-prija) 3:29,8, 2. Liljana Sušnjar Morava Čuprija) 3:32,7, 3. Nada Sobar (KAK Ravne/K) 3.35,2, 4. Andreja Šverc (AK Velenje) 3:35,5, 13. Tatjana Kuzman (Kladivar, Celje), 17. Zora Zor-man (KAK Ravne na K.), 22. Renata Zupančič (AK Velenje), 25. Breda Urbancl (KAK Ravne na K.), 26. Irena Zemljak (AK Velenje); ekipna uvrstitev: 1. Morava, Čuprija, 2. Špartak, Subotica, 3. KAK Ravne na Koroškem, 4. AK Velenje; mlajši člani - 6000 m - 32 tekmovalcev: 1. Stevan Vulovič (AK Kosovo P.) 20:09,0, 2. Dragomir Žunič (AK Titovo Učicc) 20:46.0. 3. ca Rajhar (Sarajevo, Sarajevo) 7:33,3, 3. Vera Nikolič-Kasap (Dinamo Zgb.) 7:40,6, 4. Breda Perger (Branik, Maribor) 7:40,8. 6. Danica Urankar (Kladivar. Celje) 7:51,4, 11. Danica Smreč-nik (Olimpija, Ljubljana), 14. Darinka Ramšak (AK Velenje), 16. Ida Pungartnik (KAK Ravne na K.), 17. Cvetka Britovšek (KAK Ravne na K.), 20. Metka Smidhofer (AK Velenje), 21. Majda Potočnik (AK Velenje). 22. Metka Meh (AK Velenje): ekipna uvistitev; 1. AK Sarajevo, rn A : . »».< Ravenčan Mirko Štruc je bft presenečenje prvenstva. Čt prav tekmuje šele dve leti, j^ med mlajšimi mladinci osvot jil drugo mesto. I Sarajevo, 2. Partizan Beograd, 31 AK Velenje; člani - 10.000 m» 1. Peter Svet (Kladivar, Celjei 33:43,4, 2. Daniel Korica (Ci Bgd.) 34:10,4, 3. Slavko Kuzmaf novič (Partizan, Bgd.) 34:24,; 17. Rudi Božič (Ljubljana) 22J-Stane Ferfila (Ljubljana), 27| Tone Vedenik (AK Velenje) ekipna uvrstitev: 1. Partizan Beograd, 2. C. Zvezda, Beograd 3. AK Sarajevo, 5. AD Kladiva Celje, 6. Ljubljana, 8. AK Vek nje, 9. Olimpija Ljubljana; vsf ekipna uvtstitev: 1. AK Sarajevi Za Jugoslavijo bo tekla na balkanskem krosu, ki bo 24. tega meseca prav tako v Velenju, tudi domačinka Andreja Šverc. Štruc je bil presenečenje prvenstva. pri mladincih. Z atletiko se ukvarja 2 leti in drugo mesto je spodbuden uspeh za lepo tekaško kariero. Odlično je tekia tudi Nada Šober, ki si je tako zagotovila mesto v reprezentanci. Velenjski aileti so dosegli lep uspeh. Naslovu republiškega prvaka v krosu, so dodali še odlično tretje mesto na državnem prvenstvu za Sarajevom in Partizanom Beograd. Med posamezniki se je najbolje odrezala Andreja Šverc, ki bo tekla tudi na Balkanskem krosu. Edu Hojanu žal to ni uspelo, bil je sedmi, prvih šest pa se je uvrstilo v reprezentanco. Rezultati: Mlajši mladinci - 3000 m (80 tekmovalcev): 1. Milorad Dimič (C. Zvezda Beograd) 10:17,0, 2. Mirko Štruc (Ravne na Koroškem) 16:19,8, 3. Maks Skubic Tudi Nada Šober z Raven na Koroškem se je s tretjim i stom uvrstila v ekipo za balkanski kros. Na sliki s treneij Kotnikom. Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon (063) 85-087 — Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks — Redakcija Liza Podpečan — Kuhar, Stane Vovk, Rudi Ževart in Stane Žula — Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal do 1. januarja 1973 — Zdaj pa izide vsak petek — Cena je 1,5 dinaija — Letna naročnina je 72 dinaijev. — Za inozemstvo 120 din — Tekoči 14 NAŠ ČAS račun št. 5280-678-55263 pri SDK Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tij Ljubljanski dnevnik - Grafična priprava ČZP Dolenjski list Novo mesto - Casiuk je temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za infon 421-1/72) X P O R T — IMPORT — TEHNIČNA R G O V I N A — SERVISI Slovenija avto CELJE Cel je, Miklošičeva 2, poštni p. 34 — Žiro račun 507-1-1275 — Telex Yu Avtomo 33-532 Km rodajalne in poslovalnice: ELENIJE LOVENJ GRADEC AVNE OZIRJE im nudijo: Avtomobile in nadomestne dele ZASTAVA in CIMOS Nadomestne dele za ŠKODO in NSU Kamione, avtobuse TAM in prikolice TEHNOSTROJ Motoma kolesa TOMOS, MZ, JAVVA in PONY EKSPRES in njilh nadomestne dele Avtogume, splošni in elektromaterial in akumulatorje i nakupu nudimo potrošniško posojilo. Obiščite naš servis v MOZIRJU, ki vam nudi po konkurenčnih cenah in strokovna popravila za avtomobile CIMOS in NSU, ter motorna kolesa TOMOS Nujno rabimo prostor za bivanje enega naših tehnikov. Nudimo ugodno nadomestilo. Cenjene ponudbe poslati na naslov: TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ Kadrovska služba, do 11. 3 1974. - Drago RAZDEVŠEK, roj. 1951. orodjar iz Velenja, Celjska 38 in Pavla JANEŽlC, roj. 1952, delavka iz Velenja, Jenkova 6 -Vojislav DRAGlCEVlC, roj. 1944, zidar iz Velenja, Partizanska c. in Radojka GRMAS, roj. 1954. delavka iz Velenja, Partizanska c. -Maksimiljan REBERNIK, roj. 1950, strojni ključavničar iz Slovenj Gradca in Marija SVEČKO, roj. 1955, dijakinja iz Velenja, Prešernova 9 - Žarko VUKAJLOVlC, roj. 1953, delavec iz Štrpc št. 19 in Sla-vica TANASIč, roj. 1953, delavka iz Velenja, Slandrova 13 - Milan MAROŠEK, roj. 1949, strojni ključavničar iz Pake pri Velenju 33 in Olga JAVORNIK, roj. 1954, kuharica iz Pake pri Velenju 33 -Jože SIMEK, roj. 1951, rudar iz Velenja, Sercerjeva 6 in Jožica VANOVSEK, roj. 1955, delavka iz Velenja, Sercerjeva 6 - Edi VELER, roj. 1950, rudar iz Studenc št. 13 in Anica KOS, roj. 1953, kuharica iz Studenc št. 17 - Viktor PODPEČAN, roj. 1952, delavec iz Skalskih Cirkovc št. 5 in Marija GROBELNIK, roj. 1954, delavka iz Skalskih Cirkovc št. 12 -Franc BAJSlC, roj. 1943, rudar iz Šoštanja, Cankarjeva 31 in Ljudmila BRUSNJAK, roj. 1938, delavka iz Šoštanja, Cankarjeva 31 -Radoslav GA VEZ, roj. 1948, kuhar iz Podgorje št. 7/a in Ljudmila SUHOVERSNIK, roj. 1954, prodajalka iz Šoštanja, Koroška 9 Ljubljana, PE Celje li cenjenim kupcem kmetijsko mehanizacijo in kmetijsko orodje, razna gnojila in zaščitna tetva, rezervne dele za osebna vozila in kmetijske stroje, gume in drug potrošni avtomaterial razna specialna orodja za poklice v avtostroki in druge sorodne poklice. Mite inašo blagovnico v Celju, kjer boste pod eno streho dobili vse, kar potrebujete za vašo ■tijo, avto, vrt, in dom. 99 SI G M A" -ŽALEC SAVINJSKA INDUSThIJA OPREME IN GRADBENA MONTAŽA JOV O NA TRGU »RV1I TRAJNO GOREČI tOTlEL NA TRDO N T1EKOČE GORIVO j ■ sp«ecialno prirejeno kuirišče za zgorevanje vsteh vrst domačih goriv l in odpadkov goiri od 5 do 20 ur z eenkratnim polnjenjem vellik emajliran bojler kappacitete 1501 ■ oddlični izkoristek ■ mooderna oblika - maali gabariti ■ avivtomatsko delovanje - ka apacitete od 30,000 do 50,0,000 kcal/h - Srečko TRIPLAT, roj. 1947, mizar iz Razborja št. 31 in Dragica JELEN, roj. 1953, administratorka iz Topolšice 61 - Franc PETEK, roj. 1951, varilec iz Šoštanja, Trg svobode 8 in Vladica DRAKŠIČ, roj. 1955, delavka iz Šoštanja, Trg svobode 8 - Janez ZAČNIK, roj. 1952, delavec iz Florjana št. 43 in Majda DO-BELŠEK, roj. 1954, delavka iz Pesja št. 31 - Franc OBŠTETER, roj. 1940, delavec iz Raven št. 113 in Jožefa GORŠEK, roj. 1948, delavka iz Raven št. 102 -Edvard KRAJNC, roj. 1944, delavec iz Velenja, Koroška 80 in Stanislava ARAVS, roj. 1938, delavka iz Družmirja št. 14 - Stanko KLEP, roj. 1947, rudar iz Gaberk št. 7 in Marija BELE, roj. 1947, delavka iz Gaberk št. 7 -Slavko FILIPClC, roj. 1951, strojnik iz Raven št. 42a in Olga KODRUN, roj. 1955, galvanizer iz Raven št. 42/2 - Branko MAJHEN, roj. 1953, prodajalec iz Šoštanja, Trg svobode št. 12 in Zofija VERDNIK, roj. 1954, prodajalka iz Šoštanja, Ašker-čcvži 24 -Anton LESNJAK, roj. 1950, mizar iz Raven št. 5 in Marija DOBNIK, roj. 1953, delavka iz Raven št. 54. MOTORNO KOLO MZ 150, skoraj novo prodam. Ceha 4.000 dinarjev. Naslov v uredništvu lista. NOVO HARMONIKO HOH-NER 120 basov prodam. Cena okoli 6.000 dinarjev. Prav tako prodam češko diatonično harmoniko DELICIJA — nova, po ugodni ceni. Naslov v uredništvu lista. SOBO V VELENJU nujno rabi inženir gradbeništva. NASLOV v uredništvu lista.. FANT - povratnik 30 let, s poklicem in prihranki želi spoznati dekle do 26. let, tudi kmečko. Cenjene ponudbe pod šifro ..VELENJE". Sobota, 16. marca ob 17.30 in 19.30 nemška barvna grozljivka VO-KODLAKI PROTI VAMPIRJEM. Režija: Enrique L. Equiliuz. Igrajo: Paul Naschy, Diane Konopka, Rosa-na Yanni, Julian Legarte. Nedelja, 17. marca ob 17.30 in 19.30 nemška barvna grozljivka VOLKODLAKI PROTI VAMPIRJEM. Torek, 19. marca ob 17.30 in 19.30 ameriška barvna grozljivka UMOR V ULICI MORGUE. Režija: Gordon Hessler. Igrajo: Christine Kaufmann, Lilli Palmer, Jason Rabards, Herbert Lom. Sreda, 20. marca ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni western ZAKON V PECOSU. Režija: Jean Girault. Igrajo: Robert Hossein, Silvia Monti, Pierre Perret. Četrtek, 21. marca ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni western ZAKON V PECOSU. Petek, 22. marca ob 17.30 ameriška barvna kriminalka FRENZY (Blaznost). Režija: Alfred Hitchock. Igrajo: John Finch, Alec McGowen, Anna Massey, Baron Foster. Sobota, 23. marca ob 17.30 in 19.30 ameriška barvna kriminalka FRENZY (Blaznost). Nedelja, 24. marca ob 17.30 in 19.30 ameriška barvna kriminalka FRENZY (Blaznost). KINOGLEDALIŠCE VELENJE Ponedeljek, 18. marca ob 20. uri ameriška barvna grozljivka UMOR V ULICI MORGUE. - Alojzij DOBNIK, upokojenec iz Šoštanja, Kajuhova 35, star 72 let. - Mihael ZALOKAR, soc. podpi-ranec iz Tekačevega 24, star 76 let. - Cecilija ŠALOVEN, upokojenka iz Pesja št. 142, stara 68 let. - Neža CEDE, upokojenka iz Malega vrha št. 67, stara 73 let. - Neža REBERŠAK, kmetovalka iz Rečice ob Paki št. 24, stara 73 let. - Anton AJNIK, upokojenec iz Velenja, Smarška 9, star 73 let. - Anton JELENKO, upokojenec iz Velenja, Sercerjeva 4, star 69 let. OSNOVNA ŠOLA BRATOV LETONJE ŠMARTNO OB PAKI razpisuje prosti delovni mesti: UČITELJA za 2. razred za določen čas od 15/3 1974 do 30. 6. 1974 - U ali PRU TAJNICE ŠOLE za nedoločen čas — srednja izobrazba. OBČINSKI STRELSKI ODBOR VELENJE sporoča, da opravlja kvalitetne ciklografske storitve — razmnoževanje matric po ceni 0,16 din za kos. Naročila sprejemamo na Tomšičevi 16 — v kletnih prostorih Občinskega strelskega odbora (bivši Mladinski klub). Telefon 85-465, p.p. 79. Priporočamo se za naročila! GIP „V E G R A D" VELENJE razpisuje prosta delovna mesta 1. 4 EKONOMSKE TEHNIKE - za delo v finančno računovodski službi 2. SKLADIŠČNI KA - za sektor v Ljubljani 3. VK ELEKTRIČARJA - za vzdrževanje in popravilo gradbene mehanizacije 5. VK ali KV STROJNIK - za upravljanje z betonarno Pogoj: - končana ekonomska šola, lahko začetnik - trgovski pomočnik ali ekonomski tehnik, obvezen šoferski izpit „B" kategorije - ustrezna srednja šola - VK električar - VK ali KV strojnik Za vsa delovna mesta je obvezno poizkusno delo. Objava velja 15 dni po izidu razpisa. Prošnje pošljite na naslov GIP „VEGRAD" Velenje, Šaleška 19 (kadrovska služba). Informacije lahko dobite v kadrovski službi podjetja ali na telefon 85-250. Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje razpisuje na podlagi 9.-12. člena Zakona o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Ur. list SRS št. 42/66) ter 5. - 8. člena Odloka o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Skupščinski Šaleški rudar št. 2/17,4/71 in 8/72) JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnega zemljšča za gradnjo pekarne v Velenju Za gradnjo pekarne v Velenju se oddaja stavbno zemljišče, ki zajema parcele oz. dele parcel št. 2757/1,2757/5,2760/1, 2761/1. 2761/3, 2770/1, 2771, 2772/1, 2776/1,2776/2, 2777/7, 2779/1 in 2779/3 k.o. Velenje v skupni izmeri približno 7500 m2. Pogoji natečaja so: 1. Izklicna cena za zemljišče je 35,00 din za 1 m2 oz. za skupno izmero 7500 m2 - 262.500,00 din. Rok za plačilo zemljišča je tri dni po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča, sicer se zaračunajo 11 % obresti. 2. Komunalni prispevek znaša 1.419.000,00 din in predstavlja odškodnino za delno komunalno ureditev s tem, daje možen priključek na sekundarne komunalne naprave. Vse ostale stroške komunalne ureditve (ureditev priključne ceste na Celjsko cesto, toplovod, hišne priključke in zunanjo ureditev) nosi in izvede investitor sam v skladu z lokacijsko dokumentacijo. Rok za plačilo prispevka je : 34 % v 20 dneh po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo, 33 % v treh mesecih in 33 % v šestih mesecih po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo. Za drugi in tretji obrok se zaračunajo 11 % obresti, ki tečejo od roka plačila prvega obroka. 3. Rok za začetek del je najkasneje 6 mesecev po uspelosti na javnem natečaju, za končanje del pa dve leti po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo. 4. Varščina znaša 40.000,00 din in jo mora ponudnik vplačati najkasneje en dan pred javnim natečajem na račun številka 5750-652-28073 - sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje z oznako, da je varščina. Ponudnik se lahko udeleži javnega natečaja samo, če predloži dokazilo o plačani varščini. V primeru, da ponudnik na natečaju ne uspe, se mu varščina vrne, ob uspeli ponudbi pa vračuna v zadnji obrok plačila komunalnega prispevka. Varščina zapade v korist sklada, če ponudnik kasneje od ponudbe odstopi ali se ne drži razpisnih pogojev natečaja. 5. Uspeli ponudnik nosi tudi stroške licitacijskega postopka v višini 2.500,00 din. Javni natečaj je pismen, zato morajo ponudniki najkasneje do 1.4. 1974 poslati pismene ponudbe na naslov: Skupščina občine Velenje-sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč z oznako „Javni natečaj - pekarna". Pismena ponudba mora vsebovati: točen naslov in oznako ponudnika, ponujeno ceno in način ter roke plačila, rok za začetek in končanje gradnje ter izjavo ponudnika, da sprejema vse razpisne pogoje in obveze javnega natečaja. V Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi višjo ceno za zemljišče (ki mora biti točno določena, ne alternativna), krajše roke za končanje graditve in boljše plačilne pogoje. Odpiranje ponudb bo dne 2. 4. 1974 ob 8. uri na občini Velenje, soba št. 9. Ponudniki so lahko navzoči. Številka: 464-147/73-4 Datum: 11. 3. 1974 ČAS S • ZAKAJ V VELENJU NE PORUŠIJO STOPARJEVO, SEDAJ OBČINSKO, HIŠO na občinski kandidacijski konfe« listo s tajnim glasovanjem izmed r dat«*: Ljudmila Berlotnik, Ivo Teodor Jelen, Vili Jelen, Rafael K. Jože Krebl, Stane Krevzel, Ivan Branko Krajnčič, Marija Lampret, NA DIVANU POD MILIM NEBOM VOLITVE V REK 28. marca bodo zaposleni na Rudarskem elektroenerg skem kombinatu Velenje hkrati s člani delegacij za zb združenega dela občinske skupščine volih tudi nove sani upravne organe 13. marca so s sestanki samoupravnih delovnih skupin ii zbori delovnih ljudi zaključili v vseh temeljnih organizacij združenega dela in v delovni skupnosti skupnih služb Rud sko elektroenergetskega kombinata Velenje priprave na \ litve novih članov oziroma delegacij samoupravnih organ< 28. marca, ko bodo volili tudi člane delegacij za zb združenega dela Skupščine občine Velenje, bo nekaj n 4.500 članov Rudarsko elektroenergetskega kombinata Ve nje volilo 60 članov delegacij v delavski svet Rudarsko ele troenergetskega kombinata Velenje, od 11 do 30 delegato' delavske svete temeljnih organizacij združenega dela ter oc do 5 članov v komisije temeljnih organizacij združenega di za delavsko kontrolo, za medsebojna razmeija ter za izrel nje ukrepov zaradi kršitve delovnih dolžnosti. v V delavski svet Rudarsko elektroenergetskega kombina Velenje bodo volili po temeljnih organizacijah združene dela naslednje število delegatov: Rudnik lignita Velenje 2 Termoelektrarna Šoštanj 15, Elektrostrojni obrat 5, Zunai obrat 3, Proizvodnja gradbenega materiala 2, Avtopark Plastika - zaščitna sredstva 2, Tiskarna 1, Stanovanjsl gospodarstvo 1, Družbena prehrana — gostinstvo 1 in E lovna skupnost skupnih 3 člane. ! Delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela pa b do šteli naslednje število članov: Rudnik lignita Velenje 3 Termoelektrarna Šoštanj 21, Elektrostrojni obrat 19, Z nanji obrat 15, Proizvodnja gradbenega materiala 13, Avti park 13, Plastika - zaščitna sredstva 11, Stanovanjsl gospodarstvo 11, Družbena prehrana - gostinstvo 11 in D lovna skupnost skupnih služb 15. Delavski svet TOZ Tiskarna sestavljajo vsi zaposleni. Kandidat za Zlati znak Ob letošnjem medn nem delavskem praznil 1. maju bomo v Slo prvič podelili Zlati znal dikatov Slovenije čli sindikata, ki so z dolg nim požrtvovalnim d dali pomemben dele uresničevanju delavskih resov ter pri uveljavljal razvoju sindikalne orga cije, pa osnovnim orgi cijam sindikata za več vzorno in učinkovito de nje pri uresničevanju resov članstva. Predsedstvo Občin sindikalnega sveta Vele sprejelo predlog, da bo možnega kandidata za znak sindikatov Slo* predlagalo Osnovno oi zacijo sindikata Rudnik| nita Velenje. Osnovnim organizacija dikata, ki sprejemajo pred kandidate za Zlati znak ! tov Slovenije posameznim nom pa je predlagalo, dal mejo najpozneje do 16. j predloge. Skupna volilnf komisija Skupno komisijo za -delegatov in članov upravljanja na Rudarskem troenergetskem kombinatu nje in v temeljnih organi združenega dela sestavljaj! Kumer (Zunanji obrat) ki sednik in člani Emil Hi (Rudnik lignita Velenje), Končan (Delovna ski skupnih služb), Ivan Mei (Družbena prehrana - | p stvo), Dragica Oštir (S sko gospodarstvo) Petauer (Proizvodnja materiala), Ivan Ribič - zaščitna sredstva), Škorjanc (Avtopark), Mi ber (Tiskarna), Franc (Elektrostrojni obrat) in i ko Zupančič (TermocI Šoštanj). ki je bila "z žeblji zabita in rekel, da nihče ne stanuje v njej." „Pa ste koga vprašali, če se lahko vselite? " „Po cele dneve sem iskala stanovanje. Jokala, prosila, vendar so me vsepovsod zavrnili. Nihče se me ni hotel usmiliti ter mi odstopiti vsaj delček življenjskega prostora. Tako sem vprašala tudi čigava je ta hiša. Miličnika. Dejal je, daje lastnica Stoparjeva, če je ni dala občini. Svetoval mi je še, daje najbolje, da grem na občino. Tam so mi rekli, da pač na cesti ne morem biti." Seveda Regina ni dobila nobenega papirja, n,a katerem bi pisalo, da se lahko vseli. Niti ni prosila za takšen papir. „Z otrokoma ne moremo živeti na cesti. Nekje moramo nam preostalo drugega kot to, da smo pohištvo razložili na dvorišču. Dva dni smo prespali na dvorišču na divanu. Še sreča, da se je nas naslednji dan usmilila soseda ter nam skuhala vsaj kosilo." Iz Prelog, kjer jim niti nisto vrnili tridesetih starih juijev -tako je dejala Regina - se se odpravili v Podkraj. Pri Klavžu so dobili sobo nad svinjsko štalo. Za njo so morali odšteti na mesec vsaka družina po dvesto dinarjev. Novih seveda. Ker niso imeli nobenega miru, so se bili prisiljeni odseliti. Regina je začela iskati in slučajno odkrila staro zgradbo, ki kljub svoji dotrajanosti in starosti še vedno kljubuje, ki so jo že zdavnaj nameravali podreti. Vendar tega niso storili, ker bi se Regina in Leopold s svojima otrokoma znašla na cesti pod milim nebom. Pa tudi zato, ker ima Leopold odločbo, ki jo je dobil proti koncu lanskega leta v Gorenju, da bo dobil dvosobno stanovanje v bloku, ki ga zdaj gradijo. Vselitev je predvidena za spomlad. Leopold in Regina upata, da bo blok ob Jenkovi cesti res zgrajen že spomladi in bosta tudi onadva živela v lepem stanovanju, kjer ju ob pogledu skozi okno ne bo več sram pred sodelavci. S tem pa Stoparjeva hiša še ne bo nared za rušenje. Še prej bo treba ven spraviti tudi drugo stranko. Lahko pa se celo zgodi, da bo nov .nasilnež" hitrejši od buldožerja: Kajti zgledi vlečejo. V mestu, kjer so večidel same nove zgradbe, ki se ponaša z lepo urejenostjo pa čeprav ta v zadnjem času ni takšna kot je bila pred leti, prav gotovo izstopa stara hiša, ki se še komaj drži na temeljih. Hiša, s katere že zelo dolgo odpada omet, tudi streha ne bo več dolgo držala dežja - po malem spušča pa že sedaj, hiša, kije v"tako slabem stanju, da mimoidoči pričakuje, da se bo zdaj zdaj sesula. Ko človek vozi ah hodi mimo takšnega nezaželjenega spomenika, se nehote sprašuje, kdaj se bo vanjo zaril buldožer ter jo porušil. Sicer pa jo je načel že neki tovornjak, ki ji je pred leti odnesel del vogala. Žal se Stropnikove hiše ob Celjski cesti v Starem Velenju kot kaže še ne bo tako kmalu usmilil kakšen buldožer ter jo zravnal z zemljo. Prav gotovo bo še ta mesec, prihodnji, verjetno pa še kakšen pozneje kazi-la lep izgled okolice, v katero zaradi svoje dotrajanosti nikakor več ne sodi. Ne bodo je še podrli, čeprav je predvidena za rušenje. To je bila že januarja ključa stanovanj ne bo našla preveč posnemalcev, medtem smo zvedeli še za en primer — bo treba o takih pojavih resno razmisliti. ,,Sram me je, da moram živeti v takšnih razmerah. Sram me je pred delavci. Skoraj si ne upam skozi okno pogledati, da ne bi videli v kakšni hiši živim." Tako je začel razlagati svoj stanovanjski problem Leopold I V tej podrtiji ob Celjski cesti v Velenju živi družno s podganami in drugo golaznijo dvoje družin. Žena in nedorasla otroka Leopolda Plečka imajo v rokah odločbo in čakajo na preselitev v stanovanjsko zgradbo, ki jo za svoje delavce gradi velenjsko Gorenje. Usoda druge stanovalke pa nam ni znana. Zaradi nje, ki se je pravtako nasilno vselila v podrtijo, bodo zdajšnjo občinsko hišo še vedno pustili takšno kot je, in je ne bodo podrli. zakonito! Da pa takšna pot do Plečko, ki skupaj z ženo Regino ter tri in pol oziroma pet in pol letnima otrokoma živi v Stopar-jevi — zdaj občinski hiši, v Starem Velenju. Druge stanovalke, ki prav tako nasilno prebiva v spodnjem prostoru, nismo našli doma. Ne glede na to, da smo več dni zapored hodili trkat na njena vrata. Dopoldne, popoldne, zvečer. Vedno so bila zaklenjena. „Zakaj ste pa potem vdrli v takšno podrtijo," smo vprašali Leopolda, ki je že pol drugo leto zaposlen v Gorenju. „Nisva vdrla," je odgovorila žena Regina. „Ivan (prejšnji stanovalec) mi je sam odprl sobo, biti. Pa čeprav v takšni hiši, da meje sram." „Razmišljal sem že," je pristavil Leopold, „da bi si nekje v gozdu postavil barako. To sem namreč imel. Na občini pa mi tega niso dovolili. Saj bi se takšne barake lahko potem preveč razpasle, če bi enemu pogledali skozi prste." In konec februarja lani sta si Regina in Leopold prilastila del Stoparje-ve hiše. Se prej pa sta morala nekaj pohištva prodati, saj ga v tej dotrajani zgradbi ne bi bila mogla kam postaviti. V eni sobi imata štedilnik, dva kavča, mizo, televizor... Ta prostor jima služi za kuhinjo, spalnico, dnevno in otroško sobo. Na okna sta kupila šipe ter se s tem zavarovala pred mrazom, le iz stropa od časa do časa kaplja. Obetajo višje cene i V Mislinjski dolini nove cene za vodo, kanalščino in odvoz ? smeti | ^ Pričakovati je mogoče, da bodo v občini Slovenj Gradec | že v kratkem zvišali cene za vodo, kanalščino in odvoz smeti. ^ Odbornike občinske skupščine so o tem že seznanili na ^ zadnji seji, o cenah pa bo končno odločal pristojni svet ob- ^ činske skupščine. £ Pripravljen je predlog za naslednje zvišanje cen: ^ stara cena nova cena ^ voda — za m3 £ gospodinjstva 0,80 din 1,20 din j gospodarstvo 1,60 din 2,40 din ^ Gorenje - Fecro + bolnišnica 1,00 din 1,50 din ^ kanalščina — od m3 vode ^ gospodinjstva 0,30 din 0,40 din ^ gospodarstvo 0,60 din 0,70 din ^ odvoz smeti - od m2 površine | stanovanjski prostori 0,10 din 0,13 din ^ poslovni prostori 0,20 din 0,26 din I ^ Dozdaj je bilo treba od sredstev, zbranih z vodarino, ^ nameniti 44 % za investicije, po novem (pri višjih cenah) pa £ bi bilo treba odvajati za investicije 65 % vseh sredstev, zbra- ^ nih z vodarino. ^ Sprememba cen je nujna predvsem zato, da bi zagotovili ^ več denaija za prepotrebne investicijske naložbe v siljenje ^ vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. Zasilno sta si rešila stanovanjski problem, ki se je takorekoč začel jeseni pred dvema letoma, ko sta dobila službo v Gorenju. Vedela sta, da si morata nekje v Velenju poiskati stanovanje, saj se iz Slovenske Bistrice ne bi mogla voziti na delo v Gorenje. Imela sta — tako je izgledalo prvi trenutek — srečo. Pri neki domačiji v Prelogah sta obljubila, da bosta pomagala po šihtu delati, napisali so pogodbo ter plačala tristo dinarjev vnaprej. Z njima sta namreč tudi bila njen brat z ženo. lani, ko je sklenil' sklad za mestna zemljišča skupščine občine Velenje kupoprodajno pogodbo s takratno lastnico Vero Stoperjevo. Občinski možje bi bih dali hišo že zdavnaj porušiti, če . . . če bi bila prazna. Kar pa ni, saj v njej prebivata dve stranki, da podgan, ki neprestano ropotajo po hiši sploh ne omenjamo. Zgoraj stanuje družina z dvema otrokoma, spodaj pa samska ženska. Ti ljudje so se v hišo vselili nasilno, in tukaj se naša zgodba pravzaprav šele začenja. Seveda pa tudi spoznanje, da si morajo tudi v Velenju nekateri reševati stanovanjski problem na lastno pest — nasilno in ne- „Ko smo prišli s svakinjo v Preloge, mislim da je bilo na četrtek zvečer, so naj v neveijet-no presenetili, da s stanovanjem ne bo nič. Ker so si premislili. Kmalu za nama pa sta prišla mož in brat s pohištvom. Ni Konovčani že uresničujejo delovni načrt, ki so ga sprejeli za letošnje leto. Prejšnji teden so začeli udarniško delo, ki se ga je udeležilo okrog petdeset prebivalcev. Pripravljali so traso za novo cesto. Obenem so se že dogovorili za novo akcijo. Ker jim je Komunalno obrtni center Velenje obljubil, da bo 1. aprila začel pobirati smeti tudi v njihovi krajevni skupnosti, se bodo lotili čiščenja okolice.