UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI Srednje splošno izobraževanje 11:90

/



ZGODOVINA /

Umetniška gimnazija - glasbena smer; / modul C: jazz-zabavna glasba 25

0

2

0

GLASBE .

1

.

3

1



1

UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI

IME PREDMETA: zgodovina glasbe

Izobraževalni program umetniške gimnazije - glasbena smer; modul C: jazz-zabavna glasba:

obvezni predmet (245 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: Vitja Avsec, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Polonca Češarek Puklavec, Zavod RS za šolstvo; Aleksandra Gartnar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; dr. Anja Ivec, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; mag. Robert Kamplet, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Peter Novak Smolič, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; dr. Gregor Pompe, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani; mag. Katarina Pustinek Rakar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; mag. Črt Sojar Voglar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; dr. Leon Stefanija, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani; dr. Urška Šramel Vučina, Šolski center Velenje, Gimnazija; David Veber, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani

JEZIKOVNI PREGLED: Nina Žitko Pucer

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA



DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-dp-zgodovina-glasbe_um_gl_c.pdf





Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 252936707

ISBN 978-961-03-1200-0 (Zavod RS za šolstvo, PDF)





BESEDILO O SEJI SS


Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, določil učni načrt zgodovina glasbe za izobraževalni program umetniške gimnazije (glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba).

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje se je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, seznanil z didaktičnimi priporočili k učnemu načrtu zgodovina glasbe za izobraževalni program umetniške gimnazije (glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba).



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9 VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 55

Namen predmeta ........................................... 9 Opredelitev predmeta .................................. 55

Temeljna vodila predmeta ............................. 9 PRILOGE ............................................... 57

Obvezujoča navodila za učitelje ................... 10

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA .................. 11

Kažipot po didaktičnih priporočilih .............. 11

Splošna didaktična priporočila ..................... 11

Splošna priporočila za vrednotenje znanja ... 13

Specialnodidaktična priporočila

področja/predmeta ..................................... 14

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 19

1. LETNIK .......................................................... 20

Uvod in glasbe različnih kultur ..................... 20

Glasba srednjega veka ................................. 23

Glasba 15. in 16. stoletja .............................. 25

Afroameriška folklorna glasba in oblike

afroameriške glasbe ..................................... 27

Nastanek jazza ............................................. 29

Tradicionalni jazz ......................................... 30

Swing ........................................................... 32

3. LETNIK .......................................................... 34

Glasba 17. in prve polovice 18. stoletja ........ 34

Glasba druge polovice 18. stoletja ............... 37

Glasba 19. stoletja ....................................... 39

Bebop .......................................................... 41

Progresivni jazz, cool jazz in west coast jazz . 42

Mainstream ................................................. 43

4. LETNIK .......................................................... 44

Glasba na prelomu v 20. stoletje .................. 44

Glasba 20. in 21. stoletja .............................. 47

Hard bop ...................................................... 49

Free jazz ....................................................... 51

Rock jazz (fusion) ......................................... 52

Slogovni pluralizem osemdesetih let do danes

.................................................................... 53





1


1

:

9

0

/

/

/

5

2

0

2

.

0

1

.

3

1



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Dijaki pri predmetu spoznajo zgodovinski pogled na glasbo v različnih obdobjih od prvih snovanj do sodobnosti. Pri tem spoznavajo različne vidike glasbe od osnovnih kompozicijsko-tehničnih vodil, oblikoslovnih vprašanj, estetskih in poetoloških zasnov, spoznajo sprememe v glasbenih zasedbah in izvajalskih pristopih ter vpetost glasbe v življenje. Zaradi specifičnosti modula je poseben poudarek namenjen različnim zvrstem jazzovske glasbe v 20. in 21. stoletju. Tako dijaki okrepijo znanje, ki jim lahko pomaga pri izvedbeno-tehničnih in interpretacijskih vprašanjih študija glasbila ali glasbene teorije. Spremembe v estetskih in poetoloških zasnovah ter kompozicijski tehniki so postavljene v kontekstualno zvezo s siceršnjimi družbenimi premenami, kar omogoča povezovanje z drugimi predmeti in tudi vpenjanje v širšo družbeno-humanistično vedenje. Poleg značilnosti posameznih zgodovinskih obdobij spoznajo še osrednje ustvarjalce in njihova dela.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Zgodovina glasbe, kot vsaka druga zgodovina, ima več plasti. Zgodovina glasbe ima sedem temeljnih, medsebojno prepletenih vsebin:

1. Glasba je vpeta v določen prostor in ustanovo, kar pomeni, da nastaja, se izvaja ali pa posluša v določenem družbenem prostoru.

2. Zgodovina glasbe je zgodovina glasbenih praks, ki oblikujejo institucije. Ena najpomembnejših med njimi je ustno prenašanje glasbe, ki predstavlja ključno obliko muziciranja. V prvi vrsti gre pri tem za ljudske glasbene zapuščine in nesnovno glasbeno dediščino od glasbe in plesa do vključevanja glasbe v različne bivanjske rituale.

3. Glasba je del kulture nekega prostora in časa. Zato so zamisli in teorije, povezane z glasbo – ustvarjalne, posredniške in recepcijske – vedno del glasbenega življenja. Govorimo o idejni zgodovini, ki opredeljuje posamezne člene glasbene komunikacijske verige.

4. Glasba je delo ljudi: zgodovina po/ustvarjalcev in tistih, ki jim pomagajo na oder, je zgodovina posameznikov. Zato so biografije zanimive, saj informirajo o tem, zakaj, kako in kdaj je nekdo uspel ali pa ni uspel s svojim delom. Pri tem se je dobro zavedati, da biografska faktografija ni smiselna kot temeljno vodilo poučevanja zgodovine glasbe.



9





1


1

:

9

0

/

/

/



5. 5 Glasba je vedno dvojni medij: je sama sporočilo in deluje sama kot medij sporočanja mimo svoje 202 intendirane sporočilnosti, vedno je posredovana posrednica. Zato so mediji, skozi katere glasba kroži, enako .01 pomembni kot okoliščine, v katerih kroži..31

6. Pri zgodovini – in praksi – medijev je še posebej pomembno zapisovanje glasbe, predvsem za zahodno glasbeno kulturo.

7. Glasba kot medij je sama del neskončnih odzivov poslušalcev in različnih skupin, ki se zanimajo za glasbo: zgodovina recepcije glasbe, večji del z glasbenimi deli (zvrsti in glasbene oblike), je sestavni del zgodovine glasbe.

Če ohranimo teh sedem oprijemljivih plasti glasbene zgodovine, je preteklost glasbe lahko življenjska in oprijemljiva ter za mnoge pomembna izkušnja spoznavanja sveta.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Učitelji:

» dijakom zagotavljajo vpogled v razvoj glasbenih tokov od njihovih začetkov do sodobnih praks s posebnim

poudarkom na jazzovski glasbi, pri čemer dijakom omogočajo celovito razumevanje zgodovine glasbe;

» upoštevajo interdisciplinarni značaj glasbe in uporabljajo raznoliko didaktično gradivo (zvočne in video

posnetke, slikovno gradivo, drugo literaturo);

» dijake načrtno spodbujajo k udeležbi na koncertih in predstavah, na katere jih ustrezno pripravijo. Uvajajo

jih v spremljanje kritik in obravnavajo relevantna mnenja po udeležbah na kulturnih dogodkih;

» uporabljajo različne metode, kot so poslušanje, opazovanje, primerjanje, opisovanje in pisanje;

» spremljajo dijake pri iskanju in vrednotenju informacij ter jih usmerjajo k oblikovanju lastnih sodb na

podlagi strokovne literature in izkušenj, pridobljenih skozi izobraževalni proces.

Poučevanje temelji na aktivnem sodelovanju dijakov ter na načrtnem povezovanju teoretičnega znanja z njihovimi praktičnimi izkušnjami.



10





1


1

:

9

0

/

/

/

5

2

0

.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 2

0

1

.

3

1



KAŽIPOT PO DIDAKTIČNIH PRIPOROČILIH Razdelke Kažipot po didaktičnih priporočilih, Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja je pripravil Zavod RS za šolstvo.

Didaktična priporočila prinašajo učiteljem napotke za uresničevanje učnega načrta predmeta v pedagoškem procesu. Zastavljena so večplastno, na več ravneh (od splošnega h konkretnemu), ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo.

» Razdelka Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja  vključujeta krovne

usmeritve za načrtovanje, poučevanje in vrednotenje znanja, ki veljajo za vse predmete po celotni izobraževalni vertikali. Besedilo v teh dveh razdelkih je nastalo na podlagi Usmeritev za pripravo didaktičnih priporočil k učnim načrtom za osnovne šole in srednje šole

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3ladrdr) ter Izhodišč za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in

gimnaziji (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/plw0909) in je v vseh učnih načrtih enako.

» Razdelek Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta vključuje tista didaktična priporočila, ki se

navezujejo na področje/predmet kot celoto. Zajeti so didaktični pristopi in strategije, ki so posebej priporočeni in značilni za predmet glede na njegovo naravo in specifike.

Učni načrt posameznega predmeta je členjen na teme, vsaka tema pa se lahko nadalje členi na skupine ciljev.

» Razdelka Didaktična priporočila za temo in Didaktična priporočila za skupino ciljev vključujeta konkretne

in specifične napotke, ki se nanašajo na poučevanje določene teme oz. skupine ciljev znotraj teme. Na tem mestu so izpostavljene preverjene in učinkovite didaktične strategije za poučevanje posamezne teme ob upoštevanju značilnosti in vidikov znanja, starosti dijakov, predznanja, povezanosti znanja z drugimi predmeti/področji ipd.  Na tej ravni so usmeritve lahko konkretizirane tudi s primeri izpeljave oz. učnimi scenariji.

Didaktična priporočila na ravni skupine ciljev zaokrožujeta razdelka Priporočeni načini izkazovanja znanja in Opisni kriteriji, ki vključujeta napotke za vrednotenje znanja (spremljanje, preverjanje, ocenjevanje) znotraj posamezne teme oz. skupine ciljev.



SPLOŠNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Učitelj si za uresničitev ciljev učnega načrta, kakovostno učenje ter optimalni psihofizični razvoj dijakov prizadeva zagotoviti varno in spodbudno učno okolje. V ta namen pri poučevanju uporablja raznolike



11

1

1

:

9

0

/

/

/



didaktične strategije, ki vključujejo učne oblike, metode, tehnike, učna sredstva in gradiva, s katerimi dijakom 5202 omogoča aktivno sodelovanje pri pouku, pa tudi samostojno učenje. Izbira jih premišljeno, glede na namen in .01 naravo učnih ciljev ter glede na učne in druge, za učenje pomembne značilnosti posameznega dijaka, učne .31 skupine ali oddelka.

Varno in spodbudno učno okolje učitelj zagotavlja tako, da:

» spodbuja medsebojno sprejemanje, sodelovanje, čustveno in socialno podporo;

» neguje vedoželjnost, spodbuja interes in motivacijo za učenje, podpira razvoj različnih talentov in

potencialov;

» dijake aktivno vključuje v načrtovanje učenja;

» kakovostno poučuje in organizira samostojno učenje (individualno, v parih, skupinsko) ob različni stopnji

vodenja in spodbujanja;

» dijakom omogoča medsebojno izmenjavo znanja in izkušenj, podporo in sodelovanje;

» prepoznava in pri poučevanju upošteva predznanje, skupne in individualne učne, socialne, čustvene,

(med)kulturne, telesne in druge potrebe dijakov;

» dijakom postavlja ustrezno zahtevne učne izzive in si prizadeva za njihov napredek;

» pri dijakih stalno preverja razumevanje, spodbuja ozaveščanje in usmerjanje procesa lastnega učenja;

» proces poučevanja prilagaja ugotovitvam sprotnega spremljanja in preverjanja dosežkov dijakov;

» omogoča povezovanje ter nadgrajevanje znanja znotraj predmeta, med predmeti in predmetnimi

področji;

» poučuje in organizira samostojno učenje v različnih učnih okoljih (tudi virtualnih, zunaj učilnic), ob uporabi

avtentičnih učnih virov in reševanju relevantnih življenjskih problemov in situacij;

» ob doseganju predmetnih uresničuje tudi skupne cilje različnih področij (jezik, državljanstvo, kultura in

umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost; podjetnost).

Učitelj pri uresničevanju ciljev in standardov znanja učnega načrta dijakom omogoči prepoznavanje in razumevanje:

» smisla oz. namena učenja (kaj se bodo učili in čemu);

» uspešnosti lastnega učenja oz. napredka (kako in na temelju česa bodo vedeli, da so pri učenju uspešni in

so dosegli cilj);

» pomena različnih dokazov o učenju in znanju;

» vloge povratne informacije za stalno izboljševanje ter krepitev občutka »zmorem«;

» pomena medvrstniškega učenja in vrstniške povratne informacije.

Za doseganje celostnega in poglobljenega znanja učitelj načrtuje raznolike predmetne ali medpredmetne učne izzive, ki spodbujajo dijake k aktivnemu raziskovanju, preizkušanju, primerjanju, analiziranju, argumentiranju,



12





1


1

:

9

0

/

/

/



reševanju avtentičnih problemov, izmenjavi izkušenj in povratnih informacij. Ob tem nadgrajujejo znanje ter 5202 razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, kritično mišljenje in druge prečne veščine. Zato učitelj, kadar je mogoče, .01 izvaja projektni, problemski, raziskovalni, eksperimentalni, izkustveni ali praktični pouk in uporablja temu .31 primerne učne metode, pripomočke, gradiva in digitalno tehnologijo.

Učitelj upošteva raznolike zmožnosti in potrebe dijakov v okviru notranje diferenciacije in individualizacije pouka ter personalizacije učenja s prilagoditvami, ki obsegajo:

» učno okolje z izbiro ustreznih didaktičnih strategij, učnih dejavnosti in oblik;

» obsežnost, zahtevnost in kompleksnost učnih ciljev;

» raznovrstnost in tempo učenja;

» načine izkazovanja znanja, pričakovane rezultate ali dosežke.

Učitelj smiselno upošteva načelo diferenciacije in individualizacije tudi pri načrtovanju domačega dela dijakov, ki naj bo osmišljeno in raznoliko, namenjeno utrjevanju znanja in pripravi na nadaljnje učenje.

Individualizacija pouka in personalizirano učenje sta pomembna za razvijanje talentov in potencialov nadarjenih dijakov. Še posebej pa sta pomembna za razvoj, uspešno učenje ter enakovredno in aktivno vključenost dijakov s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, z učnimi težavami, dvojno izjemnih, priseljencev ter dijakov iz manj spodbudnega družinskega okolja. Z individualiziranimi pristopi preko inkluzivne poučevalne prakse učitelj odkriva in zmanjšuje ovire, ki dijakom iz teh skupin onemogočajo optimalno učenje, razvoj in izkazovanje znanja, ter uresničuje v individualiziranih programih in v drugih individualiziranih načrtih načrtovane prilagoditve vzgojno-izobraževalnega procesa za dijake iz specifičnih skupin.



SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA VREDNOTENJE ZNANJA Vrednotenje znanja razumemo kot ugotavljanje znanja dijakov skozi celoten učni proces, tako pri spremljanju in preverjanju (ugotavljanje predznanja in znanja dijaka na vseh stopnjah učenja), kot tudi pri ocenjevanju znanja.

V prvi fazi učitelj kontinuirano spremlja in podpira učenje, preverja znanje vsakega dijaka, mu nudi kakovostne povratne informacije in ob tem ustrezno prilagaja lastno poučevanje. Pred začetkom učnega procesa učitelj najprej aktivira in ugotavlja dijakovo predznanje in ugotovitve uporabi pri načrtovanju pouka. Med učnim procesom sproti preverja doseganje ciljev pouka in standardov znanja ter spremlja in ugotavlja napredek dijaka. V tej fazi učitelj znanja ne ocenjuje, pač pa na osnovi ugotovitev sproti prilagaja in izvaja dejavnosti v podporo in spodbudo učenju (npr. dodatne dejavnosti za utrjevanje znanja, prilagoditve načrtovanih dejavnosti in nalog glede na zmožnosti in potrebe posameznih dijakov ali skupine).

Učitelj pripomore k večji kakovosti pouka in učenja, tako da:

» sistematično, kontinuirano in načrtno pridobiva informacije o tem, kako dijak dosega učne cilje in usvaja

standarde znanja;

» ugotavlja in spodbuja razvoj raznolikega znanja – ne le vsebinskega, temveč tudi procesnega (tj. spretnosti

in veščin), spremlja in spodbuja pa tudi razvijanje odnosnega znanja;



13





1


1

:

9

0

/

/

/



» spodbuja dijaka, da dosega cilje na različnih taksonomskih ravneh oz. izkazuje znanje na različnih ravneh 5202 zahtevnosti;.01.3 » spodbuja uporabo znanja za reševanje problemov, sklepanje, analiziranje, vrednotenje, argumentiranje 1

itn.;

» je naravnan na ugotavljanje napredka in dosežkov, pri čemer razume, da so pomanjkljivosti in napake

zlasti priložnosti za nadaljnje učenje;

» ugotavlja in analizira dijakovo razumevanje ter odpravlja vzroke za nerazumevanje in napačne predstave;

» dijaka spodbuja in ga vključuje v premisleke o namenih učenja in kriterijih uspešnosti, po katerih vrednoti

lastno učno uspešnost (samovrednotenje) in uspešnost vrstnikov (vrstniško vrednotenje);

» dijaku sproti podaja kakovostne povratne informacije, ki vključujejo usmeritve za nadaljnje učenje.

Ko so dejavnosti prve faze (spremljanje in preverjanje znanja) ustrezno izpeljane, sledi druga faza, ocenjevanje znanja. Pri tem učitelj dijaku omogoči, da lahko v čim večji meri izkaže usvojeno znanje. To doseže tako, da ocenjuje znanje na različne načine, ki jih je dijak spoznal v procesu učenja. Pri tem upošteva potrebe dijaka, ki za uspešno učenje in izkazovanje znanja potrebuje prilagoditve.

Učitelj lahko ocenjuje samo znanje, ki je v učnem načrtu določeno s standardi znanja. Predmet ocenjevanja znanja niso vsi učni cilji, saj vsak cilj nima z njim povezanega specifičnega standarda znanja. Učitelj ne ocenjuje stališč, vrednot, navad, socialnih in čustvenih veščin ipd., čeprav so te zajete v ciljih učnega načrta in jih učitelj pri dijaku sistematično spodbuja, razvija in v okviru prve faze tudi spremlja.

Na podlagi standardov znanja in kriterijev uspešnosti učitelj, tudi v sodelovanju z drugimi učitelji, pripravi kriterije ocenjevanja in opisnike ter jih na ustrezen način predstavi dijaku. Če dijak v procesu učenja razume in uporablja kriterije uspešnosti, bo lažje razumel kriterije ocenjevanja. Ugotovitve o doseganju standardov znanja, ki temeljijo na kriterijih ocenjevanja in opisnikih, se izrazijo v obliki ocene.

Učitelj z raznolikimi načini ocenjevanja omogoči izkazovanje raznolikega znanja (védenje, spretnosti, veščine) na različnih ravneh. Zato poleg pisnih preizkusov znanja in ustnih odgovorov ocenjuje izdelke (pisne, likovne, tehnične, praktične in druge za predmet specifične) in izvedbo dejavnosti (govorne, gibalne, umetniške, eksperimentalne, praktične, multimedijske, demonstracije, nastope in druge za predmet specifične), s katerimi dijak izkaže svoje znanje.



SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA

PODROČJA/PREDMETA

Učni načrt učitelja usmerja pri izboru učnih strategij oziroma k cilju naravnanih učnih dejavnosti. Učitelj pri načrtovanju učnih ur izhaja iz:

» temeljnih didaktičnih načel (npr. načelo aktivnosti, načelo nazornosti, načelo strukturiranosti,

sistematičnosti in postopnosti, načelo ekonomičnosti in racionalnosti pouka, načelo povezovanja teorije in



14

1

1

:

9

0

/

/

/



» prakse, načelo trajnosti znanja, načelo motivacije, načelo individualizacije pouka, načelo socializacije 5202 dijaka);.01.3 dijakovih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj, razvojnih značilnosti, individualnih potreb in 1

interesov;

» kulturne, umetniške in sporočilne vrednosti glasbe.

Poleg že uveljavljenih in preizkušenih didaktičnih strategij ter metod v pouk vključuje inovativne tehnike, prožno uporablja različne učne oblike, uvaja nove didaktične postopke, učne metode in sodobne digitalne tehnologije. Pouk izvaja v spodbudnem učnem okolju, tako v razredu kot tudi zunaj njega. Obiski koncertov, glasbenih prireditev in srečanja z glasbenimi umetniki pomembno širijo glasbeno znanje dijakov, spodbujajo kritično mišljenje in razvijajo estetsko vrednotenje.

Glasbeno znanje prispeva k razvoju ključne kompetence kulturne zavesti in izražanja. Ob zavedanju slovenske glasbene in kulturne identitete, ki temelji na bogati zakladnici ljudske in umetne glasbe, dijaki širijo svoje znanje ter spoznavajo raznovrstnost in bogastvo glasbenih praks drugih kultur in narodov.



Zgradba učnega načrta

Cilji v učnem načrtu so oblikovani odprto in široko, kar učitelju omogoča avtonomijo pri izboru glasbenih vsebin ter njihovem prilagajanju razvojnim značilnostim, zmožnostim in interesom dijakov. Cilji se nadgrajujejo iz letnika v letnik, kar zagotavlja postopnost in kontinuiteto skozi celotno gimnazijsko vertikalo. Standardi znanja so izpeljani iz ciljev.

Posamezni letnik gimnazije predstavlja temo v učnem načrtu. Pod vsako temo (letnik) so nanizane skupine ciljev, zbrane pod svojim tematskim naslovom (npr. Uvod in glasbe različnih kultur, Glasba srednjega veka). V vsakem letniku gimnazije se uresničujejo vsi cilji vseh tematsko združenih skupin ciljev, načrtovanje teh ciljev pa naj bo uravnoteženo z razvidno rdečo nitjo učnega procesa. Skozi daljše časovno obdobje učitelj načrtuje postopno uvajanje ciljev in njihovo nadgradnjo z novimi, pri čemer izhaja iz usvojenih znanj in spretnosti, pridobljenih v predhodnih letnikih.



Pouk zgodovine glasbe ima ključno vlogo pri oblikovanju glasbenozgodovinske zavesti dijakov, saj omogoča poglobljeno razumevanje razvojnih slogovnih tokov, umetniških obdobij ter širšega kulturnega in družbenega konteksta glasbenega ustvarjanja. Dijaki se seznanijo z najpomembnejšimi kompozicijskimi dosežki ter z vplivi kulturnih, družbenih in filozofskih gibanj na nastanek in razvoj glasbenih del.

Učitelj je avtonomen pri izbiri didaktičnega gradiva in metod, saj lahko prilagodi pouk specifičnim interesom in potrebam dijakov. Metodični pristopi vključujejo poslušanje zvočnih posnetkov, analizo glasbenih del, interpretacijo zgodovinskih virov ter medpredmetno povezovanje z umetnostnimi in družboslovnimi vedami. Vloga učitelja ni omejena zgolj na posredovanje znanja, temveč vključuje tudi spodbujanje raziskovalne radovednosti in umetniške senzibilnosti. Ključno je, da dijake usmerja k samostojnemu raziskovanju glasbene literature, uporabi znanstvenih virov in analitičnemu vrednotenju informacij. Tako pouk zgodovine glasbe ne



15

1

1

:

9

0

/

/

/



služi le spoznavanju preteklosti, temveč je tudi priložnost za razvijanje sposobnosti kritične refleksije sodobnih 5202 glasbenih pojavov in ustvarjalnih praks..01.3 Dijaki svoje znanje utrjujejo in poglabljajo s seminarskimi nalogami, referati in raziskovalnimi nalogami, kar jih 1

usposablja za kritično obravnavo virov, oblikovanje lastnih sodb in argumentirano izražanje mnenj o glasbeni umetnosti. Ustvarjajo tudi svoje koncertne liste.

Pomen zgodovine glasbe se ne izraža zgolj v izobraževalnem okviru, temveč tudi v vzgojno-izobraževalnem procesu, saj pri dijakih razvija sposobnost povezovanja pridobljenega znanja s širšimi kulturnimi in umetniškimi konteksti. Obisk koncertov, opernih in baletnih predstav, muzejev, razstav in strokovnih predavanj so neprecenljivo dopolnilo teoretičnega učenja, saj dijakom omogočajo neposreden stik z umetniškimi deli ter s tem poglabljajo njihovo razumevanje in estetsko občutenje glasbe. Kritično spremljanje strokovnih in poljudnih kritik v medijih prav tako spodbuja razvoj analitičnih sposobnosti in omogoča dijakom, da pridobijo vpogled v glasbeno interpretacijo.



Medpredmetno povezovanje

Predmet ponuja številne možnosti za medpredmetno povezovanje, predvsem z glasbenimi predmeti. Poleg tega omogoča smiselno povezavo z zgodovino, literarno in umetnostno zgodovino, saj so številna glasbena dela tesno prepletena z literarnimi ter drugimi umetnostnimi in zgodovinskimi konteksti. Zgodovina glasbe se povezuje z naravoslovnimi vedami, kot sta matematika (razmerja v glasbi, Fibonaccijevo zaporedje) in fizika (akustika), ter z informatiko, ki omogoča uporabo digitalnih orodij in zbirk za interaktivno raziskovanje in poglobljeno analizo glasbenih del, kar pripomore k boljšemu razumevanju glasbene dediščine. Pouk zgodovine glasbe omogoča medpredmetno povezavo s tujimi jeziki, saj učenje strokovnega glasbenega besedišča v tujih jezikih mladim glasbenikom pomaga pri vključevanju v mednarodno okolje. To znanje je ključno za njihovo udeležbo na mednarodnih tekmovanjih, mojstrskih tečajih in kasnejšem študiju v tujini.

Predmet zgodovina glasbe dijakom omogoča celovito razumevanje glasbe v širšem kulturnem in družbenem okviru ter jih spodbuja, da se lahko oblikujejo v razgledane, kritične in občutljive poslušalce ter ustvarjalce. Z interdisciplinarnim povezovanjem dijakom ponuja širok spekter izkušenj, ki ne obogatijo le glasbenih kompetenc, temveč tudi njihovo kulturno zavest in osebni umetniški izraz.



Vrednotenje, preverjanje in ocenjevanje znanja

Pod vsako skupino ciljev so nanizani široko zastavljeni cilji in standardi znanja, ki učitelju omogočajo avtonomijo. Iz ciljev, ki jih lahko objektivno preverimo, so izpeljani standardi. Standarde znanja dijaki dosegajo z vzgojno-izobraževalnimi dejavnostmi, ki se izvajajo v živo s prepletanjem ciljev, vsebin, metod in oblik dela. Pri doseganju kakovostne ravni standardov upoštevamo individualne značilnosti glasbenega razvoja dijakov.

S preverjanjem znanja učitelj spremlja dijakov razvoj in napredek vsako uro pouka. Po preverjanju daje dijaku povratne informacije o njegovem napredku.

Ocenjevanje skupinskega pouka je lahko ustno in pisno.



16

1

1

:

9

0

/

/

/



Skupni cilji 5202.0 Cilji predmeta podpirajo skupne cilje s področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, trajnostnega razvoja, 1.3 zdravja in dobrobiti, digitalne kompetentnosti in podjetnosti.1

V okviru pouka dijak:

Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost



» spoznava (1.1.2.1) in uporablja strokovno terminologijo glasbenega jezika (1.1.2.2);



» analizira različne glasbene zapise in drugo gradivo o glasbi (1.1.4.1);



» razvija lastne sporazumevalne zmožnosti z nenasilno komunikacijo (1.1.5.1);



» vzpostavlja odnos do umetnosti in ozavešča lastno doživljanje (1.3.1.1);



» spoznava umetniške zvrsti, njihova izrazna sredstva in kulturno-zgodovinski kontekst (1.3.2.1);



» uživa ob ustvarjanju glasbe ter se veseli lastnih dosežkov in dosežkov drugih (1.3.4.1);



» svobodno izraža in uresničuje ustvarjalne ideje (1.3.4.2);



» živi kulturo in umetnost kot vrednoto (1.3.5.1).



Trajnostni razvoj



» s pomočjo glasbe prepoznava lastne vrednote v povezavi s trajnostnim razvojem (2.1.1.1);



» gradi odgovoren odnos do naravnih sistemov (2.1.3.1);



» kritično presoja informacije z vidika okolja, živih bitij in družbe ob upoštevanju različnih perspektiv

(2.2.2.1);



» sodeluje z drugimi pri ukrepanju za trajnostnost (2.4.2.1).

Zdravje in dobrobit



» uravnava lastno doživljanje (3.1.2.1), razvija samozavest in samospoštovanje (3.1.2.2);



» z glasbenimi dejavnostmi spodbuja lastno radovednost (3.1.4.1) in se sprošča (3.2.3.2);



» vključuje se v gibalne dejavnosti (3.2.1.3), s katerimi vzpostavlja pozitiven odnos do gibanja



(3.2.1.2) ter spoznava ukrepe za ohranjanje zdravja (3.2.4.1);



» razvija spretnost aktivnega poslušanja (3.3.2.1) in sodelovalne veščine (3.3.3.1).



Digitalna kompetentnost



» pri iskanju informacij o glasbi (4.1.1.1), ustvarjanju, urejanju in deljenju v različnih formatih uporablja



digitalno tehnologijo (4.2.1.1), (4.3.1.1), (4.3.2.1);



» upravlja svojo digitalno identiteto (4.2.6.1);



» prepoznava tehnične težave in jih skuša reševati (4.5.1.1).





17





1

1

:

9

0

/

/

/



Podjetnost 5202.0 » uporablja glasbeno znanje in izkušnje pri reševanju izzivov (5.1.2.1), (5.3.1.1);1.31 » vrednoti dosežke ustvarjanja in uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev (5.3.5.2);



» uporablja pridobljeno glasbeno znanje v novih situacijah, npr. pri ustvarjanju (5.3.5.3).





Delo z dijaki z različnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami



Učitelj z inkluzivno prakso prilagodi poučevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja za nadarjene dijake, dijake z učnimi težavami, dijake s posebnimi potrebami, dijake priseljence in dijake iz manj spodbudnega družinskega okolja. Prilagaja vsebine, metode, oblike in pristope dela, čas ter rabo didaktičnih pripomočkov za dosego ciljev in standardov znanj ali njihovo preseganje. Delo z dijaki z različnimi potrebami zahteva timsko delo, sodelovanje med učitelji, spremljevalci in drugimi strokovnjaki. Učitelj sproti evalvira učinkovitost prilagoditev in jih po potrebi spreminja glede na dijakov napredek.



Osnovno izhodišče za učiteljevo delo v prilagodljivem in vključujočem učnem okolju so spoštovanje ter upoštevanje različnosti, izvirnosti in individualnosti, pa tudi njegova lastna inkluzivna poučevalna praksa, so razlike med dijaki vse večje. Prilagodljivo in vključujoče učno okolje poudarja pomen koncepta vključevanja, ki temelji na dojemanju razreda kot skupnosti različnih in edinstvenih posameznikov ter zahteva prilagoditev vzgojno-izobraževalnega procesa, da ustreza potrebam vseh dijakov.



Literatura

Ahačič, K. (2025). Ključni cilji po področjih skupnih ciljev (Spletna izd.). Zavod RS za šolstvo.

https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/eohgiil

Marentič Požarnik, B. (2021). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana.



18





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


1


1

:

9

0

/

/

/



1. LETNIK 5

2

0

2

.

0

1

.

3

1

OBVEZNO



OPIS TEME

Dijak v 1. letniku najprej spoznava osnovne pojme, povezane z zgodovino glasbe. Seznani se z značilnostmi glasbe azijskih in afriških tradicij, nato pa z glasbo antičnih kultur. Spozna, kako se stare glasbene kulture prepletajo in vplivajo na današnjo podobo glasbe različnih prostorov. Na različnih primerih se uri v zbranem poslušanju in analiziranju glasbe.

Spozna specifične srednjeveške družbeno-zgodovinske okoliščine, ki so vplivale tudi na značilnosti glasbe tega časa. Poleg tega spozna funkcije glasbe v tem zgodovinskem obdobju in nastanek avtorske glasbe. Spozna vpetost glasbe v krščansko liturgijo, začetke večglasne glasbe ter vlogo in dela najpomembnejših skladateljev tega časa.

Dijak spozna pomembne duhovnozgodovinske premene z začetka renesanse in vpliv novih načinov širjenja glasbe na glasbeno ustvarjalnost. Seznani se z vlogo skladateljev franko-flamske šole in njihovim vplivom na celotnem evropskem ozemlju ter s pomenom skladateljev beneške šole za razvoj instrumentalne glasbe. Sposoben je ločevati med značilnostmi posvetne in cerkvene glasbe časa. Ob bok največjim skladateljskim imenom obdobja zna postaviti tudi Jacobusa Handla – Gallusa.

Specifičnosti glasbe spoznavajo dijaki preko analitičnega poslušanja izbranih skladb.



UVOD IN GLASBE RAZLIČNIH KULTUR



CILJI

Dijak:

O: na podlagi lastnih izkušenj argumentira mejo med glasbo in zvočnim pojavom;

O: spoznava značilnosti glasbe azijskih in afriških tradicij (Kitajska, Japonska, Indija, Mezopotamija, Egipt …): funkcije glasbe, glasbene prvine in strukture, glasbena teorija, glasbila;



(1.3.2.1)

O: spoznava značilnosti glasbe antične kulture;

O: slušno analizira glasbene primere, prepoznava, opisuje in povezuje značilnosti glasbenih prvin različnih tradicij (azijske, afriške, arabske, judovske in krščanske) in se nauči povezovanja z drugimi predmeti;

O: spoznava funkcije glasbe (religijski in posvetni rituali);



20

1

1

:

9

0

/

/

/



O: povezuje značilnosti glasbe omenjenih kultur z začetki zahodnoevropske glasbene kulture, njenim razvojem 5202 in sodobno zahodno glasbeno kulturo..01.31

STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» argumentira mejo med glasbo in zvočnim pojavom;

» pozna značilnosti glasbe azijskih in afriških tradicij;

» izkaže razumevanje značilnosti glasbe antične kulture;

» analizira različne glasbene primere;

» prepozna in opiše funkcije glasbe;

» prepozna pomen različnih glasbenih kultur za nadaljnji razvoj zahodnoevropske glasbe.



TERMINI

◦ glasba ◦ zgodovina glasbe ◦ teorija glasbe ◦ organologija ◦ filozofija glasbe ◦ ljudska glasba ◦ kanon ◦ bordun ◦ heterofonija ◦ pentatonika ◦ antika ◦ mousiké ◦ ditiramb ◦ himnus ◦ agon ◦ aulos ◦ lira ◦ kitara ◦ črkovna notacija ◦ tibia ◦ busina ◦ hydraulos ◦ carnyx



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

» uporaba različnih glasbenih primerov;

» povezovanje s splošnimi in strokovnimi glasbenimi predmeti;

» povezovanje znanja in vsakdanjega glasbenega življenja.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pisno in ustno preverjanje ter ocenjevanje znanja;

» slušna preverjanja;

» delo z delovnimi listi, učnimi izročki in preglednicami;

» izvedba ustvarjalnih nalog;

» govorni nastopi in referati.



21

1

1

:

9

0

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202.0 Dijak jasno razloči med glasbo in zvočnim pojavom ter to podkrepi s primeri.1.31 Dijak opiše značilne elemente azijske in afriške glasbe ter jih poveže s kulturnim okoljem.

Dijak predstavi osnovne značilnosti antičnih glasbenih kultur in njihovega glasbenega življenja.

Dijak analizira izbrane glasbene primere in za to uporabi osnovno glasbeno terminologijo.

Dijak pojasni različne funkcije glasbe in jih ilustrira s primeri.

Dijak navede primere vplivov različnih glasbenih kultur na razvoj zahodnoevropske glasbe.



22





1


1

:

9

0

/

/

/



GLASBA SREDNJEGA VEKA 5202.01.31 CILJI

Dijak:

O: se seznanja z družbenimi spremembami in miselnostjo srednjega veka;

O: spoznava funkcijo glasbe v srednjem veku in krepitev vloge skladatelja;

O: spoznava prenos staroveških glasbenih tradicij in teorij v srednji vek;

O: spoznava liturgijo in oblike gregorijanskih spevov;

O: spoznava začetke in razvoj večglasja in načine zapisovanja glasbe, ki peljejo do ars nove (zapis melodij, ritma in metruma);

O: spoznava kompozicijsko-tehnične novosti glasbe do ars nove in nekaj pomembnih avtorjev (Hildegarda iz Bingna, Léonin, Pérotin, Philippe de Vitry, Guillaume de Machaut, Francesco Landini, John Dunstaple) ter različne glasbene primere;

O: spoznava bogato življenje srednjeveške posvetne glasbe različnih družbenih slojev: ljudska glasba, glasba na dvoru (potujoči pevci in viteška lirika);



(1.3.2.1)

O: spoznava srednjeveška glasbila in vlogo instrumentalne glasbe v srednjem veku;

O: spoznava glasbeno življenje v srednjem veku na Slovenskem (ljudska glasba, leisen, minnesang, mestno-plemiška glasba, reprezentančna glasba in gregorijanski koral iz slovenskih hranišč, kot so Stična, Kranj, Žiče ...).



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna značilnosti glasbenega življenja v srednjem veku;

» pozna liturgijo in oblike gregorijanskih spevov;

» našteje različne vrste večglasja in načine zapisovanja glasbe v srednjem veku;

» pozna kompozicijsko-tehnične novosti glasbe do ars nove;

» z glasbeno analizo prepozna značilnosti glasbe v srednjem veku;

» našteje nekaj pomembnih srednjeveških avtorjev glasbe;

» opiše značilnosti srednjeveške posvetne glasbe in vlogo instrumentalne glasbe;

» poveže spremembe na področju glasbe v evropskem prostoru z glasbenim življenjem v srednjem veku na

Slovenskem.



23

1

1

:

9

0

/

/

/



TERMINI 5202.0 ◦ srednji vek ◦ cerkvena glasba ◦ sakralna glasba ◦ posvetna glasba ◦ profana glasba ◦ starokrščanska glasba 1.3 ◦ silabika ◦ melizmatika ◦ responzorialno petje ◦ antifonalno petje ◦ himnus ◦ srednjeveška liturgija ◦ maša 1

◦ oficij ◦ gregorijanski koral ◦ romanika ◦ trop ◦ sekvenca ◦ liturgična drama ◦ modus ◦ nevmatska notacija ◦ trubadur ◦ truver ◦ minezenger ◦ vagant ◦ viteška lirika ◦ gotika ◦ notredamska polifonija ◦ organum ◦ ars antiqua ◦ srednjeveški motet ◦ ars nova ◦ menzuralna notacija ◦ angleški diskantni slog ◦ fidel ◦ rebab ◦ rebek ◦ lutnja ◦ vihuela ◦ organistrum ◦ psalterij ◦ olifant ◦ šalmaj ◦ pozitiv ◦ portativ ◦ leizen



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

» uporaba različnih glasbenih primerov;

» povezovanje s splošnimi in strokovnimi glasbenimi predmeti.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pisno in ustno preverjanje ter ocenjevanje znanja;

» slušna preverjanja;

» delo z delovnimi listi, učnimi izročki in preglednicami;

» izvedba ustvarjalnih nalog;

» govorni nastopi in referati.



24





1


1

:

9

0

/

/

/



GLASBA 15. IN 16. STOLETJA 5202.01.31 CILJI

Dijak:

O: se seznanja z družbenim okvirom in vlogo glasbe v renesansi ter novimi načini širjenja glasbe;

O: spoznava osnovne kompozicijsko-tehnične značilnosti glasbe v 15. in 16. stoletju ter značilne glasbene oblike (motet, maša, šanson, madrigal in plesi);

O: spoznava vlogo in vpliv skladateljev franko-flamske šole v 15. in 16. stoletju preko del osrednjih skladateljev (Guillaume Dufay, Johannes Ockeghem, Josquin des Pres in Orlando iz Lassa);

O: spoznava značilnosti glasbe v Italiji v 15. in 16. stoletju;

O: se uči značilnosti cerkvene in posvetne glasbe preko del osrednjih skladateljev (Giovanni Pierluigi iz Palestrina, Giovanni Gabrieli, Orlando iz Lassa, Luca Marenzio, Carlo Gesualdo iz Venose in Jacobus Handl – Gallus);

O: spoznava pomen Giovannija Pierluigija iz Palestrine za razvoj strogega stavka;

O: spoznava pomen skladateljev beneške šole za razvoj instrumentalne glasbe;

O: se seznanja z glasbo protestantskega gibanja in zgodovinskim ozadjem življenja na Slovenskem;

O: spoznava delo Jacobusa Handla – Gallusa in njegov pomen v evropskem merilu;

O: spoznava najpomembnejše skladatelje, ki so delovali po Evropi, in se seznanja s posebnostmi in »šolami« posameznih dežel;

O: se seznanja z renesančnim instrumentarijem in zasedbami ter povezavo med instrumentalno glasbo in plesom.



(3.1.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna značilnosti glasbenega življenja v renesansi;

» pozna osnovne kompozicijsko-tehnične značilnosti glasbe v 15. in 16. stoletju ter značilne glasbene

oblike;

» pozna vlogo in vpliv skladateljev franko-flamske šole;

» opiše značilnosti glasbe v Italiji v 15. in 16. stoletju;

» pozna značilnosti cerkvene in posvetne glasbe in navede osrednje skladatelje;



25

1

1

:

9

0

/

/

/



» z glasbeno analizo prepozna značilnosti renesančne glasbe; 5202.0 » pojasni pomen delovanja Giovannija Pierluigija iz Palestrine za razvoj strogega stavka;1.31 » opiše pomen skladateljev beneške šole za razvoj instrumentalne glasbe;

» pozna glasbo protestantskega gibanja;

» pozna življenje in delo Jacobusa Handla – Gallusa;

» našteje najpomembnejše skladatelje, ki so delovali po Evropi;

» našteje renesančna glasbila in zasedbe;

» opiše povezavo med renesančnimi in sodobnimi glasbili.



TERMINI

◦ renesansa ◦ glasbeni tisk ◦ vokalna polifonija ◦ imitacija ◦ modalnost ◦ a cappella ◦ rekviem ◦ motet ◦ šanson ◦ frottola ◦ villanella ◦ madrigal ◦ franko-flamska polifonija ◦ rimska šola ◦ beneška šola ◦ večzborje ◦ protestantski koral ◦ lutnja ◦ viola ◦ špinet ◦ virginal ◦ klavikord ◦ cink ◦ serpent ◦ pavana ◦ gagliarda



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

» uporaba različnih glasbenih primerov.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pisno in ustno preverjanje ter ocenjevanje znanja;

» slušna preverjanja;

» delo z delovnimi listi, učnimi izročki in preglednicami;

» izvedba ustvarjalnih nalog;

» govorni nastopi in referati;

» poročila o obiskih koncertov ali glasbenih dogodkov.



26





1


1

:

9

0

/

/

/



AFROAMERIŠKA FOLKLORNA GLASBA IN OBLIKE 5202. AFROAMERIŠKE GLASBE01.31

CILJI

Dijak:

O: se seznanja z zgodovinskimi dejstvi ob naseljevanju Severne Amerike in nastanku Združenih držav Amerike;

O: spoznava družbenozgodovinska načela, ki so vplivala na nastanek ZDA kot prve moderne države;

O: spoznava načela in vrste afriške ljudske glasbe;

O: spoznava pojav suženjstva;

O: se seznanja s strukturo družbe in kulture v Afriki in spremembami, ki so nastale v pogojih v novem svetu;



(1.3.2.1)

O: spoznava oblike afroameriške folklorne glasbene ustvarjalnosti;

O: se seznanja z nastankom črnske duhovne glasbe;

O: spoznava oblike črnskih duhovnih pesmi;

O: se seznanja z nastankom bluesa;

O: spoznava črnsko pianistično izvajalsko prakso na prelomu stoletja;

O: se seznanja z nastankom in razsežnostmi glasbe imenovane ragtime.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pojasni značilnosti afriške folklore;

» pozna črnske duhovne pesmi ter značilnosti in formo blues stila;

» pozna značilnosti ragtime glasbe.



TERMINI

◦ folklora ◦ blues ◦ ragtime



27

1

1

:

9

0

/

/

/



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV 5202. »0 uporaba različnih glasbenih primerov;1.31 » povezovanje s splošnimi in strokovnimi glasbenimi predmeti.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pisno in ustno preverjanje ter ocenjevanje znanja;

» slušna preverjanja;

» delo z delovnimi listi, učnimi izročki in preglednicami;

» izvedba ustvarjalnih nalog;

» govorni nastopi in referati;

» poročila o obiskih koncertov ali glasbenih dogodkov.



28





1


1

:

9

0

/

/

/



NASTANEK JAZZA 5202.01.31 CILJI

Dijak:

O: se seznanja z zgodovinskimi dejstvi ob kolonizaciji Severne Amerike in nastankom kolonije Louisiane;

O: spoznava kulturni (glasbeni) utrip mesta New Orleans;

O: spoznava okoliščine, ki so pripeljale do nastanka nove glasbe in njen značaj.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pojasni kolonizacijo Severne Amerike in značilnosti mesta New Orleans.



TERMINI

◦ kolonizacija



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

» uporaba različnih glasbenih primerov;

» povezovanje s splošnimi in strokovnimi glasbenimi predmeti;

» povezovanje znanja s sodelovanjem v vsakdanjem glasbenem življenju.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pisno in ustno preverjanje ter ocenjevanje znanja;

» slušna preverjanja;

» delo z delovnimi listi, učnimi izročki in preglednicami;

» izvedba ustvarjalnih nalog;

» govorni nastopi in referati;

» poročila o obiskih koncertov ali glasbenih dogodkov.



29





1


1

:

9

0

/

/

/



TRADICIONALNI JAZZ 5202.01.31 CILJI

Dijak:

O: spoznava prvi jazzovski slog – neworleanški jazz, njegove značilnosti in predstavnike;

O: se seznanja s tipičnim ansamblom zgodnjega jazza in vlogo posameznih instrumentov v njem;

O: spoznava zgodovinske dogodke, ki so povzročili razselitev jazz glasbenikov po vseh ZDA;

O: se seznanja z relevantnimi pojmi iz tistega časa in večplastnostjo njihovih pomenov: jazz, dixieland, trad itd.;

O: se seznanja z zgodovinskimi pretresi, ki so povzročili kulturološke premike v umetnosti zahodne kulture in značaju jazz glasbe v Chicagu;



(1.3.2.1)

O: se seznanja z značilnostmi, predstavniki in ustvarjalnostjo chicaškega jazza;

O: spoznava glasbeno življenje v New Yorku in spremembe, ki so se zgodile tam z jazz glasbo.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» razloži pojem dixieland jazz;

» pozna razloge za migracijo glasbenikov iz New Orleansa v Chicago;

» pozna Chicago stil in njegove predstavnike.



TERMINI

◦ dixieland



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

» uporaba različnih glasbenih primerov;

» povezovanje s splošnimi in strokovnimi glasbenimi predmeti;

» povezovanje znanja s sodelovanjem v vsakdanjem glasbenem življenju.



30

1

1

:

9

0

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. »0 pisno in ustno preverjanje ter ocenjevanje znanja;1.31 » slušna preverjanja;

» delo z delovnimi listi, učnimi izročki in preglednicami;

» izvedba ustvarjalnih nalog;

» govorni nastopi in referati;

» poročila o obiskih koncertov ali glasbenih dogodkov.



31





1


1

:

9

0

/

/

/



SWING 5202.01.31 CILJI

Dijak:

O: se seznanja z glasbenim dogajanjem med obema vojnama v velikih ameriških mestih;

O: se seznanja s pojavom, razvojem in zvrstmi industrije zabave;

O: spoznava razmah plesne kulture v New Yorku in drugih velikih ameriških mestih ter njen vpliv na obliko in sestavo plesnih ansamblov in orkestrov;



(1.3.2.1)

O: se seznanja z nastankom prvih jazz big bandov in njihovimi značilnostmi;

O: spoznava najpomembnejše predstavnike obdobja big bandov in njihov pomen;

O: spoznava swing malih ansamblov in njihov pomen za razvoj modernega jazza;

O: spoznava dogajanje na 52. cesti, razvoj klubov in nastanek jazza, kot ga poznamo in izvajamo še danes;

O: se seznanja s pojmi in njihovimi pomenskimi različicami: swing, sendvič aranžma, jam session itd.



(1.1.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» opiše razvoj industrije zabave;

» pozna značilnosti swing stila;

» pozna najpomembnejše big band zasedbe;

» opiše razvoj jazz klubov v New Yorku;

» pozna in razume pojem jam session.



TERMINI

◦ swing ◦ big band ◦ jam session



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

» uporaba različnih glasbenih primerov;



32

1

1

:

9

0

/

/

/



» povezovanje s splošnimi in strokovnimi glasbenimi predmeti; 5202.0 » povezovanje znanja s sodelovanjem v vsakdanjem glasbenem življenju.1.31

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pisno in ustno preverjanje ter ocenjevanje znanja;

» slušna preverjanja;

» delo z delovnimi listi, učnimi izročki in preglednicami;

» izvedba ustvarjalnih nalog;

» govorni nastopi in referati;

» poročila o obiskih koncertov ali glasbenih dogodkov.



33





1


1

:

9

0

/

/



3. LETNIK /

5

2

0

2

.

0

1

.

3

OBVEZNO 1



OPIS TEME

Dijak se seznani z družbenim okvirom, ki se je v 17. in prvi polovici 18. stoletja zrcalil v različnih ustanovah. Takšen okvir zna povezati s spremembami v kompozicijski tehniki in vlogo, ki jo začenja imeti opera po posameznih predelih Evrope. Seznani se z glavnimi skladatelji obdobja in njihovim delom ter vplivom protireformacije na glasbeno življenje na Slovenskem.

Dijak spozna glasbeno življenje druge polovice 18. stoletja v pomembnih evropskih glasbenih središčih in tamkajšnje glavne ustvarjalce. Seznani se s temeljnimi glasbenimi zvrstmi in zasedbami časa ter spremembami v opernem gledališču.

Dijak spozna družbeno-zgodovinski okvir časa in duhovnozgodovinske značilnosti romantike. Prepozna razliko med absolutno in programsko glasbo ter se seznani z razvojem simfonične, operne, komorne in solistične ustvarjalnosti. Prepozna značilnosti glasbe v posameznih nacionalnih središčih in vlogo glasbe za razvoj nacionalne identitete.

Specifičnosti glasbe spoznavajo dijaki z analitičnim poslušanjem izbranih skladb.



GLASBA 17. IN PRVE POLOVICE 18. STOLETJA



CILJI

Dijak:

O: se seznanja z družbenim okvirom in vlogo glasbe v baroku (profesionalizacija glasbenega življenja, glasba na dvoru, glasba v cerkvi in glasba v gledališču);

O: spoznava osnovne kompozicijsko-tehnične značilnosti glasbe v 17. in prvi polovici 18. stoletja (monodija, generalni bas in tonalitetnost);

O: razume pomen, ki ga je imela opera v družbenem in glasbenem smislu;

O: spoznava različne žanre opere;

O: spoznava značilnosti opere v Italiji, Franciji in Angliji (Claudio Monteverdi, Alessandro Scarlatti, Giovanni Battista Pergolesi, Jean-Baptiste Lully, Jean-Philippe Rameau, Henry Purcell in Georg Friedrich Händel) in začetke baleta;



34

1

1

:

9

0

/

/

/



O: povezuje glasbena načela opere z nastankom in razvojem oblik cerkvene glasbe v katoliškem in 5202 protestantskem okolju (protestantski koral, duhovni koncert, kantata, oratorij in pasijon); spoznava različnost .01 zasedb, vplive jezikov, literarnih motivov in tem;.31

O: se seznanja s tehničnim razvojem glasbil in raznovrstnostjo instrumentalnih zasedb ter oblikami in zvrstmi instrumentalne glasbe (preludij, tokata, fuga, variacije, suita, sonata in koncert);

O: spoznava razvoj glasbe 17. in prve polovice 18. stoletja z deli osrednjih skladateljev (Arcangelo Corelli, Dieterich Buxtehude, François Couperin, Antonio Vivaldi, Domenico Scarlatti, Giuseppe Tartini, Georg Philipp Telemann, Georg Friedrich Händel in Johann Sebastian Bach);



(1.3.2.1)

O: spoznava vpliv protireformacije na glasbo na Slovenskem ter glasbeno življenje in delovanje glasbenih ustanov (jezuitski kolegij in Academia Philharmonicorum Labacensium);

O: spoznava delo pomembnih skladateljev na Slovenskem (Janez Krstnik Dolar in Isaac Posch).



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna značilnosti glasbenega življenja v baroku;

» pozna osnovne kompozicijsko-tehnične značilnosti glasbe v 17. in prvi polovici 18. stoletja;

» z glasbeno analizo prepozna značilnosti baročne glasbe;

» pozna nastanek in značilnosti opere;

» našteje najpomembnejše skladatelje, ki so delovali po Evropi;

» pozna oblike in zasedbe posvetne in cerkvene glasbe;

» pozna glasbeno življenje in najpomembnejše skladatelje v baroku na Slovenskem.



TERMINI

◦ barok ◦ maestro di cappella ◦ kantor ◦ monodija ◦ generalni bas ◦ basso continuo ◦ instrumentalna polifonija ◦ baročni orkester ◦ opera ◦ libreto ◦ intermezzo ◦ uvertura (italijanska, francoska) ◦ aria da capo ◦ recitativ ◦ kastrat ◦ firenška kamerata ◦ potujoča operna družina ◦ opera seria ◦ opera buffa ◦ tragedié lyrique ◦ dvorni balet ◦ kantata ◦ oratorij ◦ pasijon ◦ cerkveni koncert ◦ baročna suita ◦ baročna dvodelna oblika ◦ baročna sonata ◦ sonata da chiesa ◦ sonata da camera ◦ triosonata ◦ concerto grosso ◦ solistični koncert ◦ kanon ◦ invencija ◦ fuga ◦ toccata ◦ preludij ◦ passacaglia ◦ ciaccona ◦ protireformacija



35

1

1

:

9

0

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202.0 • pisno in ustno preverjanje ter ocenjevanje znanja;1.3 • slušna preverjanja;1

• delo z delovnimi listi, učnimi izročki in preglednicami; • izvedba ustvarjalnih nalog;

• govorni nastopi in referati;

• poročila o obiskih koncertov ali glasbenih dogodkov.



OPISNI KRITERIJI

Dijak opiše družbeni in kulturni okvir baročnega obdobja ter prepozna ključno vlogo glasbe v različnih družbenih in kulturnih okoljih, ter pojasni vpliv cerkvene in dvorne glasbe na oblikovanje glasbenega življenja v tem obdobju.

Dijak prepozna osnovne kompozicijske in tehnične značilnosti baročne glasbe ter razloži, kako so oblikovale glasbeno strukturo in izraz.

Dijak analizira izbrane skladbe, prepozna ključne značilnosti in oblike ter pojasni njihov vpliv na glasbeno ustvarjalnost.

Dijak pojasni nastanek opere v zgodnjem baroku v Italiji, njen razvoj in razlike med opernimi žanri ter prepozna njihove značilnosti.

Dijak našteje najpomembnejše skladatelje in razloži njihov vpliv na razvoj glasbenega sloga in oblik v Evropi.

Dijak navede oblike cerkvene glasbe v katoliškem in protestantskem okolju ter analizira njihov vpliv na glasbeno ustvarjalnost.

Dijak analizira glasbeno življenje na današnjem Slovenskem v baroku in pojasni vlogo ključnih skladateljev.



36





1


1

:

9

0

/

/

/



GLASBA DRUGE POLOVICE 18. STOLETJA 5202.01.31 CILJI

Dijak:

O: spoznava družbeni okvir in vlogo glasbe v klasicizmu;

O: se seznanja s spremembami glasbenega stavka sredine 18. stoletja;

O: spoznava glasbeno življenje v pomembnih središčih (Mannheim, Berlin in Dunaj);

O: spoznava glasbene ustvarjalce (Carl Philipp Emanuel Bach in Johann Stamitz) in estetske nazore v glasbi zgodnjega klasicizma;

O: spoznava temeljne glasbene zvrsti (simfonija, godalni kvartet in klavirska sonata), oblike (sonatni cikel, rondo, menuet in tema z variacijami) in zasedbe;



(1.1.2.1)

O: spoznava življenje in delo dunajskih klasicistov (Joseph Haydn, Wolfgang Amadeus Mozart in Ludwig van Beethoven);

O: spoznava glasbeno kulturo (Stanovsko gledališče in Filharmonična družba) in ustvarjalnost na Slovenskem (Jakob Frančišek Zupan in Janez Krstnik Novak).



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna značilnosti glasbenega življenja v klasicizmu;

» pozna osnovne kompozicijsko-tehnične značilnosti glasbe v drugi polovici 18. stoletja;

» z glasbeno analizo prepozna značilnosti klasicistične glasbe;

» pozna posebnosti glasbenega življenja v posameznih glasbenih središčih;

» zna opredeliti sonatni cikel kot temeljno glasbeno obliko časa;

» pozna življenje in delo glavnih skladateljev klasicistične glasbe;

» pozna glasbeno življenje in najpomembnejše skladatelje v klasicizmu na Slovenskem.



TERMINI

◦ klasika ◦ klasicizem ◦ rokoko ◦ razsvetljenstvo ◦ glasbeno založništvo ◦ homofonija ◦ mannheimska šola ◦ mannheimski orkester ◦ mannheimske manire ◦ Harmoniemusik ◦ Gluckova operna reforma ◦ dunajski klasicizem ◦ klasicistični orkester ◦ sonata ◦ simfonija ◦ sonatni stavek



37

1

1

:

9

0

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. »0 pisno in ustno preverjanje ter ocenjevanje znanja;1.31 » slušna preverjanja;

» delo z delovnimi listi, učnimi izročki in preglednicami;

» izvedba ustvarjalnih nalog;

» govorni nastopi in referati;

» poročila o obiskih koncertov ali glasbenih dogodkov.



OPISNI KRITERIJI

Dijak opiše temeljne značilnosti glasbenega življenja v obdobju klasicizma ter pojasni vlogo mecenstva in meščanstva pri oblikovanju glasbene kulture.

Dijak prepozna temeljne značilnosti glasbenega stavka druge polovice 18. stoletja ter razloži njihov pomen za nadaljnji razvoj evropske glasbene umetnosti.

Dijak analizira izbrane glasbene primere, prepozna slogovne značilnosti ter jih poveže z značilnimi oblikami in izraznimi sredstvi obdobja.

Dijak opiše značilnosti pomembnih glasbenih središč in razloži njihov vpliv na razvoj glasbene umetnosti.

Dijak analizira zgradbo sonatnega cikla, opiše posamezne stavke in pojasni povezavo z glavnimi glasbenimi oblikami tedanjega časa.

Dijak prepozna ključne spremembe v operni ustvarjalnosti in opiše značilnosti različnih opernih žanrov.

Dijak navede temeljne biografske podatke in ključne skladbe glavnih skladateljev klasicistične glasbe ter pojasni njihove ustvarjalne usmeritve in vpliv na razvoj glasbenega sloga tega obdobja.

Dijak opiše značilnosti glasbenega življenja na današnjem Slovenskem in analizira prispevek izbranih skladateljev k razvoju glasbene kulture.



38





1


1

:

9

0

/

/

/



GLASBA 19. STOLETJA 5202.01.31 CILJI

Dijak:

O: se seznanja z družbenim okvirom in vlogo glasbe v romantiki;

O: se seznanja s spremembami glasbenega stavka 19. stoletja;

O: spoznava pomen glasbene miniature v romantiki (samospev, zbor in klavirska miniatura) in njene najpomembnejše ustvarjalce (Franz Schubert, Robert Schumann, Felix Mendelssohn, Fryderyk Chopin, Franz Liszt, Nicolò Paganini, Johannes Brahms, Edvard Grieg, družina Ipavec ...);

O: se seznanja z razvojem simfonične glasbe (simfonija, koncert in simfonična pesnitev) in spozna dela najpomembnejših ustvarjalcev (Robert Schumann, Felix Mendelssohn, Johannes Brahms, Hector Berlioz, Camille Saint-Saëns, Peter Iljič Čajkovski, Antonín Dvořák, Anton Bruckner, Jean Sibelius ...);

O: spoznava pojma absolutna glasba in programska glasba;

O: spoznava razvoj opere v 19. stoletju, njene osrednje žanre (opera belcanta, velika opera, opéra comique, lirična drama, glasbena drama, nacionalna opera in opereta) in njihove najpomembnejše ustvarjalce (Gioachino Rossini, Gaetano Donizetti, Vincenzo Bellini, Giuseppe Verdi, Giacomo Meyerbeer, Georges Bizet, Charles Gounod, Jules Massenet, Richard Wagner, Carl Maria von Weber, Bedřich Smetana, Mihail Glinka, Anton Foerster, Jacques Offenbach, Johann Strauss sin ...);

O: spoznava pomen glasbe za razvoj nacionalne identitete;



(1.3.5.1)

O: spoznava kulturniška gibanja in pomembne glasbene ustanove na Slovenskem (čitalniško gibanje, Filharmonična družba, Dramatično društvo in Glasbena matica);

O: spoznava osrednje glasbene ustvarjalce na Slovenskem (Kamilo Mašek, Josipina Turnograjska, Miroslav Vilhar, Gustav Ipavec, Benjamin Ipavec, Anton Foerster in Fran Gerbič).



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» opiše značilnosti glasbenega življenja v 19. stoletju;

» predstavi osnovne kompozicijsko-tehnične značilnosti glasbe v 19. stoletju;

» z glasbeno analizo prepozna značilnosti glasbe 19. stoletja;

» pozna značilne romantične glasbene oblike in zvrsti;

» pozna življenje in delo glavnih skladateljev 19. stoletja;



39

1

1

:

9

0

/

/

/



» opredeli pojma programska glasba in absolutna glasba; 5202.0 » pozna posebnosti glasbenega življenja na Slovenskem.1.31

TERMINI

◦ romantika ◦ hišno muziciranje ◦ virtuoz ◦ recital ◦ zabavna glasba ◦ romantični ustvarjalec ◦ romantični orkester ◦ dirigent ◦ glasbena miniatura ◦ samospev ◦ klavirska miniatura ◦ simfonična pesnitev ◦ koncertna uvertura ◦ absolutna glasba ◦ programska glasba ◦ opera belcanta ◦ velika opera ◦ opéra comique ◦ lirična drama ◦ glasbena drama



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pisno in ustno preverjanje ter ocenjevanje znanja;

» slušna preverjanja;

» delo z delovnimi listi, učnimi izročki in preglednicami;

» izvedba ustvarjalnih nalog;

» govorni nastopi in referati;

» poročila o obiskih koncertov ali glasbenih dogodkov.



OPISNI KRITERIJI

Dijak opiše temeljne značilnosti glasbenega življenja v 19. stoletju ter pojasni vpliv meščanstva, koncertnih institucij in družbenih sprememb na razvoj glasbene kulture.

Dijak prepozna in pojasni osnovne kompozicijsko-tehnične značilnosti glasbe ter utemelji njihov vpliv na kasnejši glasbeni razvoj.

Dijak analizira izbrane glasbene primere, prepozna njihove slogovne značilnosti ter jih poveže z zgodovinskim in estetskim kontekstom obdobja.

Dijak pojasni značilnosti osrednjih oblik ter opiše značilnosti vokalnih in instrumentalnih zasedb.

Dijak navede temeljne biografske podatke izbranih skladateljev, pojasni slogovne značilnosti njihovih del in prepozna njihov prispevek k razvoju glasbene umetnosti.

Dijak pojasni razliko med programsko in absolutno glasbo, opiše njune značilnosti ter utemelji pomen nacionalnih šol za razvoj glasbene identitete.

Dijak opiše razvoj glasbenega življenja na današnjem Slovenskem, ter predstavi vlogo izbranih skladateljev pri razvoju slovenske glasbene kulture.



40





1


1

:

9

0

/

/

/



BEBOP 5202.01.31 CILJI

Dijak:

O: se seznanja z ustvarjalnostjo mlade generacije jazz glasbenikov pred drugo svetovno vojno – odpor zoper samoumevnost zabavanja;

O: spoznava značilnosti novega stila bebop, konstitutivne elemente modernega jazza;



(3.1.4.1)

O: spoznava življenje in delo inovatorjev modernega jazza.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna razloge za nastanek stila bebop;

» pozna značilnosti stila bebop in njegove predstavnike.



TERMINI

◦ bebop



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pisno in ustno preverjanje ter ocenjevanje znanja;

» slušna preverjanja;

» delo z delovnimi listi, učnimi izročki in preglednicami;

» izvedba ustvarjalnih nalog;

» govorni nastopi in referati;

» poročila o obiskih koncertov ali glasbenih dogodkov;

» izdelava koncertnih listov.



41





1


1

:

9

0

/

/

/



PROGRESIVNI JAZZ, COOL JAZZ IN WEST COAST JAZZ 5202.01.31 CILJI

Dijak:

O: se seznanja z ustvarjalnostjo mlade generacije belskih jazz glasbenikov po drugi svetovni vojni – odgovor prevladujočemu bebopu;

O: spoznava ustvarjalnost belskih big bandov v prizadevanju za »ameriško« glasbo in vpliv evropskih kompozicijskih tehnik na njihov zvok;

O: se seznanja s slogovnimi značilnostmi west coast jazza, linearnimi linijami kot novega sredstva jazzovskega večglasja in vplivom Gila Evansa na aranžiranje v večjih ansamblih;

O: spoznava prve slovenske jazz glasbenike in njihovo navezanost na te sloge;

O: pozna licence in avtorske pravice. Spoštuje pravice avtorjev in jih ustrezno citira.



(4.3.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» opiše značilnosti west coast jazza;

» pozna prve slovenske jazz glasbenike.



TERMINI

◦ west coast jazz ◦ big band



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pisno in ustno preverjanje ter ocenjevanje znanja;

» slušna preverjanja;

» delo z delovnimi listi, učnimi izročki in preglednicami;

» izvedba ustvarjalnih nalog;

» govorni nastopi in referati;

» poročila o obiskih koncertov ali glasbenih dogodkov;

» izdelava koncertnih listov.



42





1


1

:

9

0

/

/

/



MAINSTREAM 5202.01.31 CILJI

Dijak:

O: se seznanja z osebnostjo in delom impresarija Normana Granza in njegovim vplivom na jazz glasbo;

O: spoznava dve razsežnosti mainstreama kot pojava: obuditev swinga in kot talilnega lonca – sobivanje slogov;

O: spoznava pomembne predstavnike mainstreama ter njihovo glasbo;

O: spoznava ponovno rojstvo big bandov ter njihovo glasbo in aranžerje;

O: se seznanja z modernim mainstreamom, ki živi in nastaja še danes.



(3.1.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna delo Normana Granza;

» razume pojem mainstream;

» pozna fenomen ponovnega rojstva big bandov.



TERMINI

◦ mainstream



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pisno in ustno preverjanje ter ocenjevanje znanja;

» slušna preverjanja;

» delo z delovnimi listi, učnimi izročki in preglednicami;

» izvedba ustvarjalnih nalog;

» govorni nastopi in referati;

» poročila o obiskih koncertov ali glasbenih dogodkov;

» izdelava koncertnih listov.



43





1


1

:

9

0

/

/



4. LETNIK /

5

2

0

2

.

0

1

.

3

OBVEZNO 1



OPIS TEME

Dijak se spozna z družbeno-zgodovinskim okvirom časa in duhovno-zgodovinskimi značilnostmi romantike. Prepozna razliko med absolutno in programsko glasbo ter se seznani z razvojem simfonične, operne, komorne in solistične ustvarjalnosti. Prepozna značilnosti glasbe v posameznih nacionalnih središčih in opredeli pomen glasbe za razvoj nacionalne identitete.

Dijak spozna družbene pogoje na prelomu v 20. stoletju, ki so vplivali na različne umetniške tokove tistega časa in tudi na postopne spremembe v kompozicijski tehniki. Seznani se z osrednjimi evropskimi in slovenskimi skladatelji tega prelomnega časa.

Dijak se spozna z novimi družbenimi okviri in funkcijami glasbi znotraj njih ter najpomembnejšimi duhovno-zgodovinskimi spremembami, ki so vplivale na spremembe v glasbenem materialu, kompozicijskih tehnikah in zvrsteh. Seznani se z osrednjimi glasbenimi smermi v prvi in drugi polovici 20. stoletja ter osrednjimi svetovnimi in slovenskimi skladatelji. Prepozna nove zvrsti glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, ki so povezane z medmrežjem in razvoj digitalnosti. Specifičnosti glasbe spoznavajo dijaki preko analitičnega poslušanja izbranih skladb.



GLASBA NA PRELOMU V 20. STOLETJE



CILJI

Dijak:

O: se seznanja z družbenim okvirom in duhovno-zgodovinskimi spremembami (ideje modernosti) na prelomu v 20. stoletje;



(1.3.2.1)

O: spoznava različne tokove časa in njihove kompozicijske značilnosti (pozna romantika/glasbena moderna, verizem, impresionizem, ekspresionizem, futurizem, popularna glasbena kultura);

O: spoznava osrednje skladatelje (Gustav Mahler, Richard Strauss, Aleksander Skrjabin, Giacomo Puccini, Claude Debussy, Maurice Ravel, Arnold Schönberg, Erik Satie ...);

O: se seznanja z glasbo na Slovenskem na prelomu v 20. stoletje, spoznava značilna dela slovenskih skladateljev (Anton Lajovic, Emil Adamič, Viktor Parma, Risto Savin, Josip Ipavec ...) ter razume pomen in vpliv glasbenih ustanov, glasbenih šol in revij za razvoj slovenske glasbe.



44

1

1

:

9

0

/

/

/



STANDARDI ZNANJA 5202.0 Dijak:1.31 » predstavi značilnosti glasbenega življenja na prelomu v 20. stoletje;

» pozna osnovne kompozicijsko-tehnične značilnosti glasbe s preloma v 20. stoletje;

» razume pojme pozna romantika/glasbena moderna, verizem, impresionizem, ekspresionizem, futurizem,

popularna glasbena kultura;

» z glasbeno analizo prepozna posamezne glasbene tokove in njihove značilnosti;

» pozna dela osrednjih skladateljev;

» pozna dela osrednjih slovenskih skladateljev.



TERMINI

◦ pozna romantika ◦ glasbena moderna ◦ verizem ◦ impresionizem ◦ ekspresionizem ◦ futurizem ◦ popularna glasbena kultura



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pisno in ustno preverjanje ter ocenjevanje znanja;

» slušna preverjanja;

» delo z delovnimi listi, učnimi izročki in preglednicami;

» izvedba ustvarjalnih nalog;

» govorni nastopi in referati;

» poročila o obiskih koncertov ali glasbenih dogodkov.



OPISNI KRITERIJI

Dijak opiše ključne značilnosti glasbenega življenja na prelomu v 20. stoletje ter jih poveže z družbenimi in kulturnimi spremembami.

Dijak prepozna in opiše kompozicijske-tehnične značilnosti glasbe s preloma v 20. stoletje ter razume njihov vpliv na nadaljnji razvoj glasbe.

Dijak pozna, razloči in opredeli temeljne slogovne pojme s preloma v 20. stoletje.

Dijak z analitičnim poslušanjem prepozna slogovne značilnosti posameznih glasbenih tokov tega časa.



45

1

1

:

9

0

/

/

/



Dijak prepozna in opiše značilnosti izbranih del osrednjih skladateljev 5 tega časa.202.0 Dijak pozna dela osrednjih slovenskih skladateljev in jih poveže s specifičnostmi glasbene kulture tega časa.1.31



46





1


1

:

9

0

/

/

/



GLASBA 20. IN 21. STOLETJA 5202.01.31 CILJI

Dijak:

O: se seznanja z družbenimi okvirji (funkcija glasbe), duhovno-zgodovinskimi in tehnološkimi spremembami do 21. stoletja;

O: spoznava spremembe v glasbenem gradivu (tonalnost, harmonija, ritem in glasbila), kompozicijski tehniki in zvrsteh v prvi polovici 20. stoletja;

O: spoznava glavne smeri glasbe v prvi polovici 20. stoletja (druga dunajska šola in nova stvarnost);

O: spoznava značilna dela skladateljev (Igor Stravinski, Arnold Schönberg, Alban Berg, Anton Webern, Paul Hindemith, Sergej Prokofjev, Dmitrij Šostakovič, Kurt Weill, George Gershwin, Béla Bartók, Carl Orff ...);



(4.3.3.1)

O: spoznava glasbeno življenje na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja in značilna dela slovenskih skladateljev (Slavko Osterc, Marij Kogoj, Lucijan Marija Škerjanc, Matija Bravničar, Blaž Arnič in Demetrij Žebre);



(1.3.5.1)

O: spoznava širjenje glasbenih izrazil (elektronsko generirani in posredovani zvoki, razširjene izvajalske tehnike) in nove kompozicijske tehnike v drugi polovici 20. stoletja;

O: spoznava glavne smeri glasbe v drugi polovici 20. stoletja (serializem, popularna glasba, tretji tok, naključje, konkretna in elektronska glasba, glasba z zvočnimi ploskvami, glasbeno gledališče, minimalizem, postmodernizem, spektralizem, nova kompleksnost in nova enostavnost);

O: spoznava značilna dela skladateljev (Olivier Messiaen, Pierre Boulez, Karlheinz Stockhausen, Leonard Bernstein, John Cage, Pierre Schaeffer, Witold Lutosławski, Krzysztof Penderecki, György Ligeti, Iannis Xenakis, Mauricio Kagel, Steve Reich, Philip Glass, Alfred Schnittke, Gérard Grisey, Bryan Ferneyhough, Helmut Lachenmann in Arvo Pärt);

O: spoznava glasbeno življenje na Slovenskem v drugi polovici 20. stoletja in značilna dela slovenskih skladateljev (Marjan Kozina, Marijan Lipovšek, Pavel Šivic, Primož Ramovš, Uroš Krek, Lojze Lebič, Jakob Jež, Alojz Srebotnjak, Ivo Petrić, Janez Matičič, Vinko Globokar, Uroš Rojko, Larisa Vrhunc, Vito Žuraj, Nina Šenk, Petra Strahovnik, Matej Bonin, Ambrož Čopi ...);

O: spoznava spremembe v družbi in glasbeni kulturi v 21. stoletju (posledice svetovnega spleta in umetne inteligence);

O: se seznanja z novimi zvrstmi glasbene po/ustvarjalnosti (interaktivna, multimedijska, zvočna umetnost ...).



47

1

1

:

9

0

/

/

/



STANDARDI ZNANJA 5202.0 Dijak:1.31 » pozna značilnosti glasbenega življenja v 20. in 21. stoletju;

» pozna spremembe v glasbenem materialu, kompozicijskih tehnikah in zvrsteh 20. stoletja;

» z glasbeno analizo prepozna posamezne glasbene tokove in njihove značilnosti;

» pozna dela osrednjih slovenskih in tujih skladateljev 20. in 21. stoletja.



TERMINI

◦ slogovni pluralizem ◦ fonograf ◦ historicizem ◦ glasbeni festival ◦ razširjena tonalnost ◦ bitonalnost ◦ atonalitetnost ◦ dvanajsttonska tehnika ◦ dodekafonija ◦ mikrotonalnost ◦ emancipacija disonance ◦ biakord ◦ cluster ◦ govorno petje ◦ druga dunajska šola ◦ nova stvarnost ◦ musical ◦ elektronsko generirani in posredovani zvoki ◦ serializem ◦ tretji tok ◦ konkretna glasba ◦ elektronska glasba ◦ prepariran klavir ◦ glasba z zvočnimi ploskvami ◦ glasbeno gledališče ◦ minimalizem ◦ postmodernizem ◦ spektralizem ◦ nova kompleksnost ◦ nova enostavnost ◦ multimedijska umetnost ◦ zvočna umetnost/sound art ◦ naključje/aleatorika



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pisno in ustno preverjanje ter ocenjevanje znanja;

» slušna preverjanja;

» delo z delovnimi listi, učnimi izročki in preglednicami;

» izvedba ustvarjalnih nalog;

» govorni nastopi in referati;

» poročila o obiskih koncertov ali glasbenih dogodkov.



OPISNI KRITERIJI

Dijak prepozna značilnosti glasbenega življenja v 20. in 21. stoletju ter jih poveže z družbenimi, duhovno-zgodovinskimi in tehnološkimi spremembami.

Dijak prepozna ključne spremembe v glasbenem materialu, kompozicijskih tehnikah in zvrsteh.

Dijak z analizo glasbenih primerov prepozna in opiše značilnosti glavnih glasbenih tokov 20. in 21. stoletja.

Dijak prepozna značilnosti del izbranih slovenskih in tujih skladateljev.

Dijak opiše nove zvrsti glasbene po/ustvarjalnosti.



48





1


1

:

9

0

/

/

/



HARD BOP 5202.01.31 CILJI

Dijak:

O: se seznanja s težnjami in ustvarjalnostjo mlajše generacije črnskih glasbenikov;

O: spoznava glasbo ustvarjalcev hard bopa, njihovo solistično in skladateljsko delo;

O: se seznanja z glasbenima smerema v okviru sloga hard bop: soul jazzom in modalnim jazzom ter njunim izvorom in vplivi;



(1.1.4.1)

O: spoznava glasbo Theloniousa Monka in mogočni vpliv njegove glasbe in idej;

O: spoznava delo enega največjih ustvarjalcev jazza Milesa Davisa, ki presega slogovne omejitve.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna glasbeni stil hard bop in njegove značilnosti;

» pozna pojma soul jazz in modalni jazz;

» pozna glasbo Theloniousa Monka;

» pozna življenje in delo Milesa Davisa.



TERMINI

◦ hard bop ◦ modalni jazz ◦ soul jazz



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pisno in ustno preverjanje ter ocenjevanje znanja;

» slušna preverjanja;

» delo z delovnimi listi, učnimi izročki in preglednicami;

» izvedba ustvarjalnih nalog;

» govorni nastopi in referati;



49

1

1

:

9

0

/

/

/



» poročila o obiskih koncertov ali glasbenih dogodkov; 5202.0 » izdelava koncertnih listov.1.31



50





1


1

:

9

0

/

/

/



FREE JAZZ 5202.01.31 CILJI

Dijak:

O: se seznanja s pojmom avantgarda, kot se je uveljavil v povojnih Združenih državah Amerike;

O: spoznava ameriško avantgardno umetnost, dogajanje v četrti Greenwich Village in njene predstavnike na vseh nivojih;

O: se seznanja s pojmom loft in družbenimi gibanji – subkulturo povojnih desetletij;



(1.3.2.1)

O: spoznava jazz glasbo, ki je korelirala s tem kulturnim okoljem;

O: spoznava zunajglasbene – filozofske, religiozne, etnoideološke – konstrukte, ki so vplivali na ustvarjalnost avantgardnih glasbenikov;

O: spoznava nastanek in vrste avantgardnega (free) jazza in njegove predstavnike.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna pojem avantgarda;

» pozna nastanek free jazza in njegove predstavnike.



TERMINI

◦ avantgarda ◦ free jazz



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pisno in ustno preverjanje ter ocenjevanje znanja;

» slušna preverjanja;

» delo z delovnimi listi, učnimi izročki in preglednicami;

» izvedba ustvarjalnih nalog;

» govorni nastopi in referati;

» poročila o obiskih koncertov ali glasbenih dogodkov;

» izdelava koncertnih listov.



51





1


1

:

9

0

/

/

/



ROCK JAZZ (FUSION) 5202.01.31 CILJI

Dijak:

O: se seznanja z razvojem rock glasbe – oris;

O: spoznava subkulturna gibanja v Združenih državah Amerike (in Evropi) v tem času in njihov vpliv na glasbo;

O: spoznava glasbeno karakteristiko sloga po imenu rock jazz/fusion;

O: se seznanja s pomembnimi predstavniki tega sloga;

O: pozna licence in avtorske pravice; spoštuje pravice avtorjev in jih ustrezno citira.



(4.3.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna razvoj rock glasbe in njene glavne predstavnike,

» pozna razvoj fusion in world music stila ter njegove predstavnike.



TERMINI

◦ subkultura ◦ fusion ◦ rock jazz



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pisno in ustno preverjanje ter ocenjevanje znanja;

» slušna preverjanja;

» delo z delovnimi listi, učnimi izročki in preglednicami;

» izvedba ustvarjalnih nalog;

» govorni nastopi in referati;

» poročila o obiskih koncertov ali glasbenih dogodkov;

» izdelava koncertnih listov.



52





1


1

:

9

0

/

/

/



SLOGOVNI PLURALIZEM OSEMDESETIH LET DO 5202. DANES 01.31

CILJI

Dijak:

O: spoznava pojem hkratnosti in neizključujočnosti v sodobni umetnosti;

O: se seznanja s sodobnimi tendencami v jazz glasbi;

O: se seznanja z medžanrskimi in medetičnimi oplajanji in prepoznava posamezne elemente in strukturne konstelacije;

O: spoznava nove tehnične pripomočke, ki tehnično in vsebinsko omogočajo in s tem vplivajo bodisi na živo ustvarjanje bodisi na studijsko delo;



(4.2.2.1)

O: se kritično sooča z razmerjem med umetniško ustvarjalnim in marketinško izkoriščanim v glasbi;



(4.3.3.1)

O: vrednoti dosežke ustvarjanja, presoja uspešnost doseganja zastavljenih ciljev in pri tem prepoznava priložnosti za nadaljnje učenje;



(5.3.5.2)

O: se zaveda lastnega potenciala in odgovornosti za trajnostno delovanje in ukrepanje na individualni in kolektivni ravni.



(2.4.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna sodobne stile in dogajanje v jazz glasbi;

» pozna osnovne glasbenega založništva in glasbenega posla;

» pozna nove tehnologije, ki tehnično in vsebinsko vplivajo na razvoj glasbe in kompozicije.



TERMINI

◦ pluralizem



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pisno in ustno preverjanje ter ocenjevanje znanja;



53

1

1

:

9

0

/

/

/



» slušna preverjanja; 5202.0 » delo z delovnimi listi, učnimi izročki in preglednicami;1.31 » izvedba ustvarjalnih nalog;

» govorni nastopi in referati;

» poročila o obiskih koncertov ali glasbenih dogodkov;

» izdelava koncertnih listov.



54





1


1

:

9

0

/

/

/

5

2

0

2

.

0

1

.

1



VIRI IN LITERATURA PO 3



POGLAVJIH



OPREDELITEV PREDMETA

Obvezna literatura

Blažič Primožič, J., in Čerič, J. (2004). Zgodovina glasbe I, Učbenik za poučevanje zgodovine glasbe v srednjih glasbenih šolah. Ljubljana.

Čerič, J., in Šramel Vučina, U. (2008). Zgodovina glasbe II, Učbenik za poučevanje zgodovine glasbe v srednjih glasbenih šolah. Ljubljana.



Priporočena literatura za splošno zgodovino glasbe

Barbo, M. (2021). Simfonija v 19. stoletju Zadrege zvrsti. Ljubljana.

Grout, D. J., in Palisca, C. V. (2001). A History of Western Music. New York, London.

Honolka, K. (1983). Svetovna zgodovina glasbe. Ljubljana.

Klemenčič, I. (2000). Musica noster amor, Glasbena umetnost Slovenije od začetkov do danes. Ljubljana,Maribor.

Koter, D. (2012). Slovenska glasba 1848–1918 in 1918–1991. Ljubljana.

Michels, U. (2002). Glasbeni atlas. Ljubljana, 2002.

Mojstri klasične glasbe in njihova dela. (1994–1996) Ljubljana.

Pompe, G. (2014). Novi tokovi v glasbi 20. stoletja. Ljubljana.

Pompe, G. (2019). Zgodovina glasbe na Slovenskem 4. Ljubljana.

Pompe, G. (2024). Opera in glasbena drama v 19. stoletju. Ljubljana.

Rijavec, A. (1979). Slovenska glasbena dela. Ljubljana.

Ross, A. (2016). Drugo je hrup. Ljubljana.

Sivec, J. (1976). Opera skozi stoletja. Ljubljana.

Snoj, J. (1999). Gregorijanski koral. Ljubljana.



55

1

1

:

9

0

/

/

/



Sutherland, R. (2009). 5 Nove glasbene perspektive . Ljubljana.202.0 Škerjanc, L. M. (1959). Od Bacha do Šostakoviča . Ljubljana.1.31 Taruskin, R. (2005). The Oxford History of Western Music . Oxford.

Wörner, K. H. (1992). Zgodovina glasbe. Ljubljana.

Snoj, J. (2012). Zgodovina glasbe na Slovenskem 1. Ljubljana.

Cigoj Krstulović, N., Nagode, A. (ur.) (2021). Zgodovina glasbe na Slovenskem 3. Ljubljana.



Priporočena literatura za zgodovino jazz glasbe

Berendt, J. (1976). The Jazz Book.

Collier, J. L. (1978). The Making of Jazz.

Feather, L. (1956). The Encyclopedia Yearbook of Jazz.

Gioia, T. (2011). The History of Jazz.

Gridley, M. C. (2004). Jazz Styles.

Lyttelton, H. (1978). Best of Jazz.

Pollilo, A. (1997). Jazz.

Stearns, M. (1956). The Story of Jazz.

Ulanov, B. (1952). A History of Jazz in America.



56





1


1

:

9

0

/

/

/

5

2

0

2

.

0

1

.

1



PRILOGE 3



57