Uvodnik: vodenje za sodelovanje Vladimir Korošec Šola za ravnatelje Nobenega dvoma ni, da na kakovost dela v vrtcih in šolah, na do- sežke otrok, učencev in dijakov vpliva vodenje, ki ni zgolj zago- tavljanje materialnih in finančnih pogojev, reševanje pravnih in organizacijskih izzivov, s čimer bi se morala bolj zavzeto ukvar- jati država na ravni sistemskih rešitev, temveč je v ospredju rav- nateljevo prizadevanje za oblikovanje inovativnega in učenju na- klonjenega okolja, za krepitev dobrih odnosov, za uresničevanje kakovosti, usposabljanje učiteljev in vzgojiteljev, oblikovanje sku- pnih vrednot, v ospredju je vse tisto, kar vzgojo in učenje trajno omogoča in utrjuje. Na podlagi tega je povsem razumljivo skle- panje – kar potrjujejo tako raziskave kot praktične izkušnje –, da izjemno zahtevnih in odgovornih nalog na področju vodenja ne more opravljati zgolj ena oseba, zato vodenja vrtcev in šol vedno pogosteje postaja deljena odgovornost, skupna skrb vseh deležni- kov, vključenih v vzgojo in izobraževanje. Zaradi tega je v ospredju zavedanje, da se z izzivi vodenja skupaj z ravnatelji in drugimi vodstvenimi delavci ukvarjajo tudi strokovni delavci, ki so vsak dan v stiku z vodji in vodenjem, na samo v stiku, ampak z za- vzetim in odgovornim pedagoškim in strokovnim delom vodenje sooblikujejo, določajo in usmerjajo. Ko govorimo o vodenju, se pogosto sprašujemo, kako voditi or- ganizacijo, vzgojno-izobraževalni zavod, v katerem kot rezultat dela ne nastajajo materialne dobrine, novi izdelki ali storitve, tem- več polnovredni in ustvarjalni odnosi, demokratične vrednote ter jasni in odločni življenjski cilji. Kakšne veščine ali izkušnje, ka- tera znanja in osebnostne lastnosti mora imeti ravnatelj za uspe- šno vodenje, da se lahko neobremenjeno sooča z vsakodnevnimi odgovornimi nalogami, katerih reševanje ne pomeni zgolj njego- vega lastnega uspeha in zadovoljstva zaposlenih, temveč odločilno in trajno zaznamuje življenje udeležencev izobraževanja. Številna znanstvena, strokovna in praktična spoznanja ne dajejo preprostih in enoznačnih odgovorov, saj je vodenje vrtcev in šol tako razno- liko in raznovrstno, kot so v organizacijskem, kadrovskem, pro- gramskem in razvojnem smislu raznoliki in raznovrstni vzgojno- izobraževalni zavodi. Med temeljna vodila, ki določajo ravnatelje- vodenje 1|2017: 3–7 Vladimir Korošec vanje, uvrščamo odgovornost in zaupanje, znanje in razum, vztraj- nost in vizijo, predvsem pa potrebo po sodelovanju in povezova- nju. »Navezati stik je začetek, ohraniti stik je napredek, delati sku- paj je uspeh,« je nekoč izjavil Henry Ford, ameriški industrialec, ki se je v zgodnjem obdobju industrializacije zaradi drugih, pred- vsem kapitalskih in poslovnih, manj pa socialnih razlogov globoko zavedal pomena in vloge sodelovanja v procesu dela. Na letošnjem strokovnem posvetu Vodenje v vzgoji in izobraže- vanju, ki ga Šola za ravnatelje vsako leto organizira za ravnate- lje in strokovne delavce vrtcev in šol, so na okrogli mizi skupaj z mano o vodenju, ki »spreminja in se spreminja«, zavzeto in odgo- vorno razmišljali ravnateljica osnovne šole, ravnatelj gimnazije, pomočnik ravnatelja osnovne šole, učiteljica osnovne šole in pre- davateljici Šole za ravnatelje. Čeprav udeleženci okrogle mize iz- hajajo iz različnih okolij, delajo na različnih ravneh vzgoje in izo- braževanja in opravljajo različne naloge, je bilo njihovo skupno sporočilo jasno in nedvoumno: kakovost pedagoškega in vzgoj- nega dela ni odvisna zgolj od materialnih razmer, razvojnih stra- tegij in ciljev, temveč predvsem od zavzetosti vzgojiteljskih in uči- teljskih kolektivov, ki zmorejo sprejemati odgovornost ter učiti in vzgajati za življenje in demokratične vrednote. Kratek povzetek njihovih razmišljanj kaže, da na področju vo- denja v strokovnih krogih ter v šolah in vrtcih kljub številnim raz- likam vendarle govorimo isti jezik. Najprej izoblikujemo navade, potem navade izoblikujejo nas. John Dryden Kako z vodenjem preprečiti, da bi poučevanje postalo navada ali rutina? Kakšna so pričakovanja učiteljev na tem področju? V šoli je veliko priložnosti – ponuja jih tudi izvajanje projektov –, da lahko učitelj izrazi in uveljavi svojo inovativnost in zavzetost, meni Ana Mrgole, učiteljica biologije iz oš Bistrica, Tržič. Učitelji se ne izogibajo novostim in spremembam, tudi ne novim oblikam in metodam poučevanja, saj jih za to vsak dan navdušujejo ra- dovedni učenci in dijaki, vendar jim pretirano storilnostno narav- nana programska zgradba onemogoča večjo pedagoško, strokovno in življenjsko fleksibilnost. Pomembno je, da se nikoli ne nehaš spraševati. Albert Einstein 4 Uvodnik Kako pogosto učitelji uporabljajo sodobno informacijsko- komunikacijsko tehnologijo pri pouku in kako jih k temu spodbujajo vodstva šol? V tehnološko naprednem in zahtevnem okolju se sodobne učne tehnologije vsiljujejo kar same po sebi, vendar ne morejo nado- mestiti učitelja, njegovega neposrednega dialoga z učencem in njegove človeške bližine. Pomembna je učiteljeva presoja, kdaj in v katerih primerih uporabiti informacijsko-komunikacijske ka- nale. Gre za odprto komunikacijo učitelja in učiteljskega kolektiva z učenci in okoljem, je prepričan Mitja Dežela, pomočnik ravna- telja oš Cerkno. Tudi zaradi tega je po njegovem mnenju treba ohraniti podružnične šole, ki na podeželju ohranjajo življenje in krepijo socialne stike. Kdor hoče, najde pot, kdor noče, najde izgovor. Neznani avtor Kako se ravnatelji pri vodenju soočajo in spopadajo z vprašanjem motiviranosti učiteljev za uvajanje sprememb? Barbara Novak, ravnateljica oš Angela Besednjaka, Maribor, ne dvomi, da je v nekoliko boljšem položaju ravnatelj, ki prevzema ravnateljevanje kot član kolektiva, saj pozna svoje učitelje, njihove potrebe in pričakovanja. Uspeh njegovega ravnateljevanja pa se kaže v tem, da je sposoben s sodelavci vzpostaviti profesionalen in hkrati sproščen odnos, ki omogoča odkrito sporočanje prijetnih in tudi manj prijetnih ugotovitev. Spremembe vnašajo v učiteljske kolektive nemir, zato si je primerneje postaviti manj ciljev, ti pa morajo biti jasni in usklajeni. Zmagovalec lahko postaneš, če si pripravljen stopiti čez rob. Damon Runyon Na šoli velikih pričakovanj in visokih dosežkov morajo učitelji in vodstvo pogosto stopiti čez rob. Kako šole usklajujejo velika pričakovanja in odgovornost do dijakov, staršev in družbe? Učitelji, šolski kolektivi in šole morajo biti vedno korak pred ča- som, saj delajo z mladimi, ki si v procesu izobraževanja oblikujejo razvojno vizijo in zavzetost za uveljavljanje v globalnem svetu, po- udarja mag. Ciril Dominko, direktor bežigrajske gimnazije. Šola je bila v 80-letni zgodovini vedno drzna, dijaki in učitelji so hodili po 5 Vladimir Korošec robu, vendar je danes težje kakor v preteklosti stopiti na drugo stran. Celoten učni in vzgojni proces šole mora biti usmerjen k udeležencem izobraževanja, saj se tako približamo njihovim pri- čakovanjem ter izostrimo odgovornost šole in učiteljskega kolek- tiva. Šola mora v vsakem trenutku graditi pozitiven odnos z vsemi deležniki izobraževalnega procesa. Moja mnenja se mogoče spreminjajo, toda to, da imam prav, se ne spreminja. Albert Einstein Kako razumemo misel Alberta Einsteina v kontekstu delitve vodenja oziroma distribuiranega vodenja v vrtcih in šolah? Ali ima ravnatelj vedno prav? Ravnatelj ima vedno prav, je prepričana mag. Vlasta Poličnik, pre- davateljica Šole za ravnatelje, vendar je pomembno predvsem dej- stvo, kako sprejema odločitve. Ali so te rezultat izključno njego- vega dojemanja vodenja in v posameznih skrajnih primerih tudi njegove samovolje ali pa so rezultat demokratičnega dialoga in usklajevanja stališč ter morebiti celo poverjanja nalog in odgovor- nosti v smislu distribuiranega vodenja. Vsak mora sam poiskati resnico. Sokrat Koliko je vodenje izraz osebnosti, značaja vodje in koliko rezultat pridobljenega znanja in usposabljanja? Vodja mora pridobiti veliko znanj in veščin za kompetentno oprav- ljanje svoje vloge, predvsem zato, ker so ravnatelji v bistvu stro- kovni delavci, ki imajo drugačne kompetence, meni dr. Justina Erčulj, predavateljica Šole za ravnatelje. Ker pa vemo, da mora biti vodja tudi inovativen, vztrajen, odločen, sodelovalen in etičen ter pripravljen na nenehno učenje, govorimo o prepletu osebnosti, znanja in veščin. Odgovornost je temeljno vodilo pedagoškega in strokovnega dela ter vodenja v slovenskih vrtcih in šolah, in sicer odgovornost do udeležencev, sodelavcev, staršev, družbe in do samega sebe. Strokovni delavci, ravnatelji in drugi vodstveni delavci vrtcev in šol se nenehno soočajo s številnimi osebnimi in poklicnimi iz- zivi otrok in njihovih staršev, z vse bolj izraženimi pričakovanji 6 Uvodnik po najvišjih dosežkih, z velikimi zahtevami družbenega in gospo- darskega okolja, z nejasnimi odnosi z lokalno skupnostjo ali dr- žavnimi ustanovami ter z nenehnimi težavami pri zagotavljanju ustreznih materialnih, kadrovskih in organizacijskih pogojev za pedagoško delo. Kljub temu je poučevanje svojevrstna strokovna strast, ki se na- paja z uspehi, veseljem, radostjo, mladostjo in neizmerno srčno hvaležnostjo. Ko jo enkrat občutiš, ji za vedno pripadaš, kajti uči- telj ne postaneš, učitelj preprosto si. Dr. Vladimir Korošec je direktor Šole za ravnatelje in odgovorni urednik revije Vodenje. vladimir.korosec@solazaravnatelje.si 7