KLIMATSKE RAZMERE V JUNIJU Padavine so bile porazdeljene neenakornerno BARCELONA 3.-5. JUNIJ 2004 Prva svetovna konferenca o meteorologiji v medijih RAZVOJ VREMENA Najbolj vroč je bil 10. junij VSEBINA 1. METEOROLOGIJA 3 1.1. Klimatske razmere v juniju 2004 ..........................................................................................................3 1.2. Razvoj vremena v juniju 2004............................................................................................................ 17 1.3. UV indeks in toplotna obremenitev.....................................................................................................24 1.4. Meteorološki observatorij Kredarica 1954-2004................................................................................27 1.5. Prva svetovna konferenca o meteorologiji v medijih..........................................................................34 2. AGROMETEOROLOGIJA 38 3. HIDROLOGIJA 45 3.1. Pretoki rek v juniju..............................................................................................................................45 3.2. Temperature rek in jezer v juniju........................................................................................................49 3.3. Višine in temperature morja................................................................................................................51 3.4. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v februarju 2004 .............................................................55 3.5. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v marcu 2004..................................................................57 3.6. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v aprilu 2004...................................................................59 3.7. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v maju 2004....................................................................61 3.8. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v juniju 2004...................................................................63 4. ONESNAŽENOST ZRAKA 65 5. KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH 73 6. POTRESI 78 6.1. Potresi v Sloveniji - junij 2004............................................................................................................ 78 6.2. Svetovni potresi - junij 2004............................................................................................................... 80 7. OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 82 Fotografija z naslovne strani: Junija 2004 je bila temperatura morja nekoliko pod dolgoletnim povprečjem pa tudi poletnih dni ni bilo veliko, še posebej, če razmere primerjamo z junijem 2003. Morje se je najbolj ogrelo 12. junija, vendar je bilo za večino še vedno prehladno. (Slika: Marko Clemenz) Cover photo: In June 2004 mean sea temperature remained slightly bellow the normals and also the number of hot summer days was modest, especially if compared with June 2003. The highest sea temperature was registered on 12th of June, but for the most of people sea was still too cold. (Photo: Marko Clemenz) UREDNIŠKI ODBOR Glavni urednik: SILVO ŽLEBIR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC MOJCA DOBNIKAR TEHOVNIK JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ 1. METEOROLOGIJA 1. METEOROLOGY 1.1. Klimatske razmere v juniju 2004 1.1. Climate in June 2004 Tanja Cegnar Junij je prvi poletni mesec. V zadnjih desetih letih se je kar nekajkrat zgodilo, da nas je že junija zajel prvi vročinski val, leta 1995 pa je bil junij zadnjič hladnejši od dolgoletnega povprečja obdobja 1961— 1990. Tudi lanski rekordno vroč junij je prispeval k pričakovanju, da bo letošnji junij vroč in bo kopalna sezona že junija v polnem razmahu. Velika pričakovanja so se pri številnih ljudeh prevesila v razočaranje, saj je junij po hladnem začetku meseca prinesel le kratko vroče obdobje ob koncu prve in začetku druge tretjine meseca. Povprečna mesečna temperatura je bila le malo nad dolgoletnim povprečjem in povsem v mejah običajne spremenljivosti. K razočaranju in negodovanju nad vremenom so veliko prispevale padavine, vendar ne povsod, saj je bila porazdelitev izrazito neenakomerna. Na obali je junija padla manj kot polovica običajnih padavin, povsem drugače pa je bilo na Koroškem, Mariborskem in Goričkem, kjer je bilo padavin skoraj dvakrat toliko kot običajno. Sončnega vremena je bilo na Primorskem okoli 10 % več kot običajno, drugod po državi dolgoletno povprečje ni bilo doseženo, v Celjski kotlini in na Koroškem je sonce sijalo 14 % manj časa kot običajno. Zajelo nas je tudi nekaj močnih neurij s točo. 10 Ž 6 >o S 4 > 0 2 fc 2 Q O 0 £ O J -2 M 2 Q O -4 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 n ü LJUBLJANA tafeijiij II 111111111111111111111111111111 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 O 8 i 6 >o § 4 > 0 2 2 Q O 0 £ O a -2 Q O -4 NOVO MESTO i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i o 3 6 >o M Pi 4 & 4 0 2 2 Q Š 0 O J 2 Q o 4 MURSKA SOBOTA ta I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 1.1.1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka junija 2004 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.1.1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, June 2004 Na sliki 1.1.1. so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Prvih 6 dni je bilo večinoma nekoliko hladnejših od dolgoletnega povprečja, že 7. junija pa se je povprečna dnevna temperatura povsod dvignila nad dolgoletno povprečje, to je bil začetek edinega izrazito vročega obdobja v juniju 2004, ki se je končalo 12. junija. Z izjemo severovzhodnega dela države je bilo nadpovprečno toplo tudi v dneh od 15. do 19. junija, vendar temperatura ni občutno presegala dolgoletnega povprečja. Med hladnimi dnevi v notranjosti države izstopata 13. in 25. junij. Najvišjo temperaturo so zabeležili 10. junija, le v Prekmurju je bilo najbolj vroče že dan prej. Po nižinah z nadmorsko višino pod 500 m se je živo srebro dvignilo nad 30 °C, kljub precej večji nadmorski višini 8 10 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo so 30 °C zabeležili tudi v Ratečah. V Ljubljani so izmerili 32.6 °C, še višje pa se je živo srebro povzpelo na Bizeljskem, kjer so namerili kar 34.8 °C. Najhladnejše jutro v pretežnem delu države je bilo med 3. in 7. junijem, a ne povsod, v Ljubljani se je živo srebro spustilo na 9.6 °C 13. junija, v Prekmuiju je bilo najhladneje 17. junija (8.3 °C), v Kočevju 18. junija (7.3 °C), v Mariboru pa 26. junija (10.1 °C). Povprečna temperatura zraka v Ljubljani je bila junija 18.8 °C, kar je 1.0 °C nad dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši junij 2003 s povprečno temperaturo 23.5 °C, pred tem je bil najtoplejši junij 2002 (21.1 °C), povprečna junijska temperatura je presegla 20 °C tudi v letih 1964, 1998 in 2000. Najhladnejši je bil junij 1962 s povprečno temperaturo 16 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila junija 2004 13.8 °C, kar je 1.4 °C nad dolgoletnim povprečjem. Jutra so bila z 10.3 °C najhladnejša leta 1962, najtoplejša pa s 17.4 °C leta 2003. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 24.2 °C, kar je 0.6 °C nad dolgoletnim povprečjem. Popoldnevi so bili najbolj hladni leta 1975 z 21.8 °C, le za desetinko °C so bili toplejši juniji 1956, 1974 in 1989. Najtoplejši popoldnevi so bili leta 2003 z 29.9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta opazno prispeva k naraščajočemu trendu temperature, k spremembam v širši okolici se je junija 2004 pridružil še poseg v neposredni bližini opazovalnega prostora. o < 25 15 LJUBLJANA BEŽIGRAD 10 'i 1111111111 i 111111111111111111111111111111111111111111 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 KREDARICA A *. uvri .KAl\»hA JI A l/t Slika 1.1.2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu juniju Figure 1.1.2. Mean daily maximum and minimum air temperature in June and the corresponding means of the period 19611990 Temperaturni odklon v visokogorju je bil pozitiven in v mejah običajne spremenljivosti. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka junija 4.1 °C, kar je 0.9 °C nad dolgoletnim povprečjem. Od začetka meritev na tem visokogorskem observatoriju sta bila najbolj mrzla junija 1962 in 1974 s povprečno temperaturo 1.5 °C. Najtoplejši je bil junij 2003 s povprečno temperaturo 8.9 °C. Na sliki 1.1.2. desno sta povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna junijska temperatura zraka na Kredarici. o J 15 -f > LJUBLJANA BEŽIGRAD rt p ■ i m ■ i i I,Mil ■ nMip mum 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 0 J. ,!!!!!.! ! 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.3. Število toplih dni v juniju in povprečje obdobja Slika 1.1.4. Število vročih dni v juniju in povprečje obdobja 1961-1990 1961-1990 Figure 1.1.3. Number of days with maximum daily Figure 1.1.4. Number of days with maximum daily temperature at least 25 °C in June and the corresponding mean temperature above 30°C in June and the corresponding mean of the period 1961-1990 of the period 1961-1990 Topli so dnevi, ko temperatura doseže vsaj 25 °C. Na Goriškem in ob morju jih je bilo 20, v Ratečah in na Koroškem 6. V Ljubljani je dolgoletno povprečje 12 dni; letos so jih zabeležili 13 (slika 1.1.3.), leta 2003 je bilo junija 26 topih dni; od sredine minulega stoletja je bilo najmanj toplih dni junija 1989 (samo 4). Vroči so dnevi, ko temperatura doseže vsaj 30 °C, junija so tako vroči dnevi še dokaj redki. Od sredine minulega stoletja do leta 1995 nikoli ni bilo več kot 5 vročih dni, junija 1996 jih je bilo 6, nato pa 4 30 20 20 30 25 15 20 d 10 10 5 5 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo smo imeli 4 leta z nenavadno veliko vročimi dnevi, junija 1998 jih je bilo 10, junija 2000 9, junija 2002 11, lani pa kar izjemnih 16. Junija 2004 so v Ljubljani zabeležili 3 vroče dni, kar je dan in pol nad dolgoletnim povprečjem. o 5° 10 W w 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 35 O 20 i 15 W H 10 LJUBLJANA Av / v //WN7\7 V/ V V....................... 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 DAN 23 25 27 29 o 30 20 W 15 w ^ 10 CELJE 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN O P < 20 & W Ph 15 2 w ^ 10 MURSKA SOBOTA \ /v/ ^^ ^ A /—A— / \ VA .—A Ar\ // ^^A r^ , v ^ v C 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN O w Ph 15 w ^ 10 5 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 35 O iS 25 ^ 20 W P^ 15 w ^ 10 o 5 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN W P^ 15 w ^ 10 5 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN O W P^ 15 2 w ^ 10 5 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN Slika 1.1.5. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena) junij 2004 Figure 1.1.5. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), June 2004 Izvedeni mesečni podatki o temperaturi zraka, padavinah, sončnem obsevanju in zanimivejših meteoroloških pojavih so zbrani v preglednici 1.1.1.; podatki desetdnevnih obdobij, zanimivi predvsem za kmetovalce, so v preglednicah 1.1.2. in 1.1.3. ter 1.1.4. 15 5 20 0 30 30 25 5 35 25 5 25 20 5 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1.1.8. Višina padavin junija 2004 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.8. Precipitation amount in June 2004 compared with 1961-1990 normals Urad za meteorologijo Slika 1.1.7. Prikaz porazdelitve padavin junija 2004 Slika 1.1.9. Trajanje sončnega obsevanja junija 2004 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.9. Bright sunshine duration in June 2004 compared with 1961-1990 normals 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Junij je bil povsod po državi nekoliko toplejši od dolgoletnega povprečja in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Največji odklon je v Godnjah na Krasu dosegel 1.3 °C. Razmere v visokogorju so bile podobne razmeram v nižinskem svetu. Na sliki 1.1.6. je prikazan odklon povprečne junijske temperature od dolgoletnega povprečja. Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Letališče Portorož Slap pri Vipavi Bilje pri Novi Gorici Rateče-Planica Kredarica Lesce 1 -1 1 1 1 1 —1 <—1 50 100 150 200 250 300 povprečje 1961-90 □ junij 2004 Slika 1.1.10. Mesečne višine padavin v mm junij 2004 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.10. Monthly precipitation amount in June 2004 and the 1961-1990 normals Na sliki 1.1.7. je prikazana višina padavin, najmanj jih je bilo ob morju, med najbolj namočenimi kraji so bili Julijci, Karavanke in Koroška. Ob morju je padlo le 40 mm, v Slovenj Gradcu pa je padlo 266 mm. Na sliki 1.1.8. je shematsko prikazan odklon padavin od dolgoletnega povprečja. Ob morju ni bila dosežena niti polovica običajnih padavin, na Koroškem, Goričkem in v Mariboru je padlo skoraj dvakrat toliko padavin kot običajno. V Julijcih in Mariboru je bilo 17 dni s padavinami vsaj 1 mm. 25 20 § 15 O J > £ 10 M 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 350 Slika 1.1.11. Število padavinskih dni v juniju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 1.1.11. Number of days in June with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Slika 1.1.12. Padavine junija in povprečje obdobja 1961- 1990 Figure 1.1.12. Precipitation in June and the mean value of the period 1961-1990 £ £ Q < Ph 300 250 200 150 - 100 - 50 LJUBLJANA BEŽIGRAD I I ■iimmnni min mu 0 1951 n mm n i n i III lili 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 0 5 V Ljubljani je junija padlo 172 mm, kar je 11 % nad dolgoletnim povprečjem. Po lanskem sušnem juniju je bila količina padavin letos podobna kot v juniju 2002. Od sredine minulega stoletja je bilo junija v Ljubljani najmanj padavin leta 1977, padlo je le 38 mm. Največ padavin je bilo junija 1985 (328 mm). 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo > < 24 Q < Ph 12 KREDARICA M- .hi ij 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN > S w ^ VI W m -o o N >o § > < 24----- BILJE jPprrr, 3 5 7 ................0 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 60 15 60 15 48 12 48 12 36 9 36 9 6 6 3 12 3 0 0 0 9 1 3 5 7 9 > < 24 Q < Ph 12 J LJUBLJANA 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN m o o z >o § "T S > S W ^36 GO W ' J: ti < 24 Q < Ph 12 NOVO MESTO -FFFI F r 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 60 15 60 15 48 12 48 12 36 9 9 6 6 3 3 0 . 0 0 0 3 5 7 9 1 3 5 7 9 ^ 36 i; ti < 24 Q < 12 CELJE 1II r- r- r~ F J 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN S > S W ^ 36 M W m is S > 0 < 24 £ Q 1 * m 12 MARIBOR Ul il P_r tl^F 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 60 60 15 48 12 48 9 6 3 0 0 0 1 3 5 7 9 3 5 7 9 Z Q < MURSKA SOBOTA Lil 1., . p H > S 9 W S 36 £ w m o 6 g >o 3 i z ti < 24---- Q < 12 — 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN PORTOROŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN > 9 W m m o 6 g >o N 3 g Slika 1.1.13. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) junija 2004 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 1.1.13. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, June 2004 Na sliki 1.1.13. so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 15 60 15 12 48 12 0 0 0 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ob morju so zabeležili 297 ur sončnega vremena, sledila je Goriška z 238 urami. Najmanj sončnega vremena je bilo v visokogorju, na Kredarici le 161 ur, sledilo je Celje s 175 urami, v Lescah je sonce sijalo 178 ur, v Ratečah pa 182 ur. Na sliki 1.1.9. je shematsko prikazano junijsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je bilo le na Primorskem za približno desetino več kot običajno, drugod je bilo junija manj sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju. Relativni primanjkljaj je bil največji (okoli 14 %) na Koroškem in Celjskem. 350 300 250 -- 200 150 100 50 0 LJUBLJANA Slika 1.1.14. Število ur sončnega obsevanja v juniju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.14. Bright sunshine duration in hours in June and the mean value of the period 19611990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 V Ljubljani po šestih nadpovprečno sončnih junijih letos dolgoletno povprečje ni bilo doseženo, z 206 urami sončnega vremena so za 7 % zaostajali za dolgoletnim povprečjem (slika 1.1.14.). Največ ur je sonce sijalo junija 2000 (318 ur), drugi najbolj sončen junij pa je bil dve leti kasneje (298 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo junija 1975 (151 ur), sledil pa mu je junij 1954 (157 ur). 10 £ 4 2 - LJUBLJANA 0 -IIMIIII w H LJUBLJANA |J ,1 PVM ■IHHM IIIH lin III PHINH 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.16. Število oblačnih dni v juniju in povprečje Slika 1.1.15. Število jasnih dni v juniju in povprečje obdobja 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 1.1.15. Number of clear days in June and the mean Figure 1.1.16. Number of cloudy days in June and the mean value of the period 1961-1990 value of the period 1961-1990 8 6 5 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. V Julijcih ni bilo junija nobenega jasnega dneva, ob morju jih je bilo 5. V Ljubljani sta bila dva jasna dneva, kar je dan manj od dolgoletnega povprečja (slika 1.1.15.); od sredine minulega stoletja je bilo osem junijev brez jasnega dneva, junija 2000 in 2002 je bilo v Ljubljani po 8 jasnih dni. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine, junija jih je bilo največ na Koroškem, in sicer 12, v gorskem svetu na severozahodu države jih je bilo 11. Samo dva oblačna dneva sta bila ob morju. V Ljubljani je bilo 6 oblačnih dni (slika 1.1.16.), kar je dva dni in pol manj od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bilo največ oblačnih dni junija 1954, bilo jih je 16; samo po dva oblačna dneva so zabeležili v letih 2000 in 2003. Najmanjša povprečna oblačnost je bila ob morju, oblaki so v povprečju prekrivali dobri dve petini neba. Največja povprečna oblačnost je bila na Kredarici, kjer so oblaki v povprečju prekrivali 7.3 desetin neba. V Ljubljani je bila povprečna oblačnost 6.1 desetin neba. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.1. Mesečni meteorološki podatki - junij 2004 Table 1.1.1. Monthly meteorological data - June 2004 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 16.4 0.2 22.0 11.6 29.4 10 7.4 3 0 6 17 178 6.1 11 4 153 110 11 9 0 0 0 12.7 Kredarica 2514 4.1 0.9 6.3 1.8 12.9 10 -2.8 6 11 0 498 161 98 7.3 11 0 217 102 17 11 22 30 290 1 753.8 6.6 Rateče-Planica 864 14.7 0.9 20.8 9.1 30.0 10 3.4 7 0 6 62 182 94 5.8 11 5 219 147 12 8 0 0 0 918.6 12.8 Bilje pri N. Gorici 55 20.3 1.1 26.3 14.2 30.9 10 9.4 3 0 20 0 238 111 5.0 7 4 142 102 8 8 0 0 0 1009.4 16.0 Slap pri Vipavi 137 19.1 0.7 26.0 13.6 31.0 10 8.0 3 0 19 0 5.4 5 1 191 126 8 5 0 0 0 13.2 Letališče Portorož 2 20.7 0.6 26.3 14.5 31.0 10 9.5 3 0 20 0 297 110 4.1 2 5 40 44 3 7 0 0 0 1015.1 16.1 Godnje 295 18.9 1.3 25.5 13.7 30.0 10 10.0 3 0 19 0 3.7 4 12 124 92 7 3 0 0 0 12.6 Postojna 533 16.5 1.1 22.6 11.0 28.8 10 6.4 3 0 8 17 207 98 5.6 4 1 170 116 8 3 3 0 0 15.4 Kočevje 468 16.1 0.1 23.1 10.5 31.5 10 7.3 18 0 11 17 5.7 9 4 106 73 12 3 6 0 0 13.0 Ljubljana 299 18.8 1.0 24.2 13.8 32.6 10 9.6 13 0 13 0 206 93 6.1 6 2 172 111 9 9 1 0 0 982.1 14.8 Bizeljsko 170 18.5 0.7 25.4 13.1 34.8 10 9.2 7 0 18 0 6.2 10 1 81 67 11 6 4 0 0 15.4 Novo mesto 220 18.2 0.7 23.6 13.1 32.3 10 10.0 3 0 12 0 198 89 6.3 10 2 96 76 12 8 5 0 0 988.5 15.7 Črnomelj 196 19.2 1.1 25.0 12.9 32.5 11 8.5 3 0 16 0 5.6 9 4 89 77 13 6 1 0 0 15.5 Celje 240 18.1 0.6 23.8 12.4 32.2 10 7.7 7 0 12 0 175 86 6.6 9 1 156 114 12 12 2 0 0 988.8 15.2 Maribor 275 18.4 0.5 23.3 13.6 31.8 10 10.1 26 0 12 0 199 93 6.5 10 3 232 196 17 12 0 0 0 984.1 16.1 Slovenj Gradec 452 16.3 0.3 22.1 10.9 30.9 10 7.3 7 0 6 9 179 86 6.8 12 1 266 188 15 10 5 0 0 15.2 Murska Sobota 184 18.0 0.4 23.6 12.6 30.8 9 8.3 17 0 12 0 201 89 6.5 7 2 155 158 14 9 3 0 0 995.0 15.4 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). n TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=1 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.2. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - junij 2004 Table 1.1.2. Decade average, maximum and minimum air temperature - June 2004 Postaja T povp Tmax povp I. dekada Tmax Tmin abs povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp II. Tmax abs dekada Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp III Tmax abs dekada Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 19.5 25.0 31.0 13.4 9.5 12.5 8.9 21.1 26.6 30.3 15.1 11.9 14.4 11.4 21.5 27.4 29.8 15.1 13.5 14.7 12.9 Bilje 19.1 25.6 30.9 12.6 9.4 11.7 8.4 20.7 26.3 30.0 14.6 12.4 13.5 10.4 21.3 27.0 30.0 15.5 12.9 14.4 12.1 Slap pri Vipavi 18.0 25.0 31.0 11.9 8.0 8.2 4.5 19.7 26.4 31.0 14.0 11.0 10.8 8.0 19.6 26.6 30.5 14.8 12.0 11.3 7.6 Postojna 15.7 22.0 28.8 9.5 6.4 7.7 5.0 16.8 22.9 28.0 11.5 9.0 9.5 7.0 17.0 23.0 27.0 11.9 9.4 10.2 7.2 Kočevje 15.2 21.9 31.5 9.5 7.7 6.8 4.5 16.5 23.4 30.5 11.1 7.3 8.8 4.8 16.5 24.2 28.8 11.0 9.2 8.9 6.9 Rateče 14.4 20.8 30.0 7.8 3.4 4.6 -1.2 14.1 20.2 26.4 9.2 4.9 6.7 1.2 15.7 21.6 26.7 10.1 6.4 7.7 3.1 Lesce 16.3 22.0 29.4 10.7 7.4 9.5 6.3 16.1 21.5 26.2 12.4 8.0 11.4 8.0 16.8 22.5 26.5 11.7 9.5 11.3 8.5 Slovenj Gradec 15.9 21.9 30.9 10.4 7.3 8.7 4.8 15.8 21.6 27.7 10.9 7.4 9.3 4.0 17.2 22.9 27.0 11.3 8.4 8.7 5.2 Brnik 16.3 22.5 30.4 10.3 6.6 16.9 22.5 29.8 12.4 8.9 17.5 23.1 27.5 12.2 8.9 Ljubljana 18.3 23.8 32.6 12.9 9.7 10.0 5.5 18.9 24.3 31.8 14.2 9.6 12.4 9.2 19.2 24.4 29.1 14.3 12.0 13.0 9.5 Sevno 16.1 20.8 30.0 12.0 8.1 9.9 6.9 16.7 21.8 28.5 12.7 8.3 11.4 8.3 16.9 22.3 27.0 12.6 10.0 12.0 9.0 Novo mesto 17.5 22.7 32.3 12.2 10.0 10.0 7.4 18.4 23.8 31.2 13.5 10.7 11.7 7.9 18.7 24.4 28.7 13.7 11.8 11.8 9.3 Črnomelj 18.4 23.5 32.4 12.0 8.5 10.9 8.5 19.6 25.7 32.5 13.5 9.5 12.4 8.5 19.7 25.8 30.7 13.1 10.5 12.4 10.0 Bizeljsko 17.8 24.5 34.8 12.5 9.2 10.7 8.0 18.6 25.6 33.0 13.4 10.6 11.8 9.0 19.0 26.2 31.6 13.4 10.6 12.4 9.4 Celje 17.8 23.2 32.2 11.4 7.7 9.7 5.1 18.0 23.5 30.5 12.8 10.0 11.4 7.7 18.7 24.6 29.1 13.0 10.6 11.8 8.5 Starše 17.7 22.2 31.5 13.3 9.4 10.7 7.6 18.0 23.2 28.4 13.4 11.0 19.0 24.2 27.3 14.0 10.0 13.1 8.6 Maribor 18.0 22.5 31.8 13.3 10.2 18.0 23.0 27.7 13.7 11.1 19.3 24.5 28.4 13.9 10.1 Jeruzalem 17.2 21.3 30.5 13.6 11.0 12.9 10.0 17.4 22.3 27.0 13.7 10.5 12.3 8.5 18.8 24.0 27.5 13.9 11.0 13.4 10.5 Murska Sobota 17.4 22.7 30.8 11.8 9.4 10.6 7.1 17.8 23.3 28.8 12.9 8.3 12.1 7.0 18.9 24.9 29.6 13.0 9.6 12.6 8.3 Veliki Dolenci 17.4 21.5 30.2 12.8 8.8 9.2 5.0 17.6 22.3 28.6 13.1 9.5 11.0 6.0 18.4 23.7 28.6 12.8 10.2 11.9 7.8 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.3. Višina padavin in število padavinskih dni - junij 2004 Table 1.1.3. Precipitation amount and number of rainy days - June 2004 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III. M Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. junija 2004 RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. od 1.1.2004 Portorož 5.3 1.0 32.3 1.0 2.8 2.0 40.4 4.0 370 Bilje 6.8 5.0 58.1 3.0 77.2 3.0 142.1 11.0 611 Slap pri Vipavi 63.2 3.0 34.9 2.0 92.4 4.0 190.5 9.0 758 LJUBLJANA Postojna 25.2 4.0 53.5 4.0 91.5 4.0 170.2 12.0 835 Kočevje 13.2 6.0 43.6 4.0 49.4 6.0 106.2 16.0 746 r Rateče 26.3 5.0 126.6 6.0 65.9 7.0 218.8 18.0 715 13 Lesce 7.9 6.0 61.7 7.0 83.2 8.0 152.8 21.0 666 £ > < j^ Slovenj Gradec 34.6 6.0 74.4 6.0 156.5 6.0 265.5 18.0 666 Brnik 15.1 5.0 63.2 6.0 101.7 5.0 180.0 16.0 748 < f Ljubljana 7.4 4.0 66.8 4.0 98.0 5.0 172.2 13.0 765 t /— Sevno 19.2 4.0 39.2 4.0 80.8 5.0 139.2 13.0 674 >00 j—t Novo mesto 12.3 6.0 17.2 3.0 66.6 6.0 96.1 15.0 591 Črnomelj 14.8 6.0 24.5 4.0 49.5 6.0 88.8 16.0 682 f—1 Bizeljsko 9.8 5.0 19.9 6.0 51.4 4.0 81.1 15.0 473 0 J Celje 14.0 6.0 82.2 5.0 59.4 5.0 155.6 16.0 593 JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ Starše 19.0 6.0 97.3 6.0 78.8 6.0 195.1 18.0 523 Maribor 31.1 6.0 63.4 7.0 137.7 8.0 232.2 21.0 570 Jeruzalem 13.7 6.0 67.0 5.0 60.4 6.0 141.1 17.0 511 Murska Sobota 16.4 6.0 71.5 6.0 66.7 6.0 154.6 18.0 445 Veliki Dolenci 20.4 5.0 49.3 6.0 119.4 6.0 189.1 17.0 449 LEGENDA: I., II., III., M - dekade in mesec RR - višina padavin (mm) p.d. - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm od 1.1.2004 - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M - decade and month RR - precipitation (mm) p.d. - number of days with precipitation 0.1 mm or more od 1.1.2004 - total precipitation from the beginning of this year (mm) 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica 4.7 % NNW ,.0 %/s M 70 % N 0.8 m/s MME 113 % NNE 1.0 m/s 7.3 % NNW 1.4 %/s M 4.5 % N 1.5 m/s 3.6 % NNE 1.8 m/s 13.5 % NNW 4.5 m/s M 70 % N 3.4 m/s NNE 2.2 %/s 3.6 % NW 1.1 %/s 2.7 % WNW 0.9 %/s w 2.2 % W 1.3 m/s 2.7 % WSW 1.8 m/s MC 132 % NE 1.2 m/s NW^/s MC 32 % NE 1.8 m/s „, 8.5 % ENE 1.1 m/s 8.7 % E 1.2 m/s pec 6.5 % ESE 1.1 m/s wnwY^s ,«, 2.5 % W 0.8 m/s WSW 0.7 %/s CMC 17 % ENE 1.5 m/s 1.7 % E 1.3 m/s ESE 18 % ESE 1.3 m/s CMC 15 % ENE 2.1 m/s 3.4 % E 2.1 m/s ESE 114 % ESE 3.6 m/s c., 72 % SW 2.0 m/s 13 % SW 0.8 m/s 48 % SE 1.7 m/s C., 0.2 % SW 1.3 m/s 113 % SE 4.3 m/s 6.3 % SSW 1.4 m/s SSE 1.3 m/s 2.5 % SSW 1.3 m/s 14.8 % S 2.8 m/s 13.4 % SSE 2.6 m/s Novo mesto Portorož - letališče Bilje M 2.5 % N 0.9 m/s NNW 3.1 %/s 0.9 % N 3.3 m/s 1.2 % NNE 3.4 m/s 4.8 % NW 1., %/s MC 7.6 % NE 1.7 m/s 9.5 % NW 3.6 m/s MC 65 % NE 4.3 m/s 1.2 % NW 1.8 m/s 2.4 % NE 2.1 m/s WNW ™ %/s ,«, 9.7 % W 1.1 m/s _,„ 7.5 % SW 1.0 m/s CMC 97 % ENE 2.3 m/s 4.5 % E 1.4 m/s SE 37 % SE 1.2 m/s 8.7 % 7.8 % SSW 1.2 m/s 100 % SSE 1.8 m/s S 1.4 m/s 5.5 % WNW 3.5 m/s ,«, 27 % W 2.5 m/s WSW 2.7 %/s 5.0 % SW 3.3 m/s 3.6 % SSW 3.5 m/s EME 80 % ENE 4.2 m/s 4.8 % E 2.9 m/s pep 21.6 % ESE 2.4 m/s 20.5 % SE 2.5 m/s 3.0 % S 3.2 m/s CCE 32 % SSE 2.7 m/s ,«, 27 % W 1.8 m/s 10.9 % WSW 1.9 m/s 3.3 % SSW 1.6 m/s 20.5 % E 2.3 m/s 29.9 % ESE 2.0 m/s 1.7 % S 1.3 m/s 1.8 % SSE 0.9 m/s Slika 1.1.17. Vetrovne rože, junij 2004 Figure 1.1.17. Wind roses, June 2004 13 1.7 % NE 1.9 m/s SE 0.2 % SSW 1.8 m/s „C 20 % SSE 2.6 m/s 0.7 % S 1.5 m/s S M 10 % N 1.4 m/s 0.8 % NNW 1.4 m/s 1.2 % NNE 1.4 m/s 2.0 % NNW 0.° %/s 3.3 % NNE 1.3 %/s 5.3 % ENE 2.4 m/s SW 2.1 m/s CE 41 % SE 1.0 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za 6 krajev (slika 1.1.17.) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; močno sta prevladovala jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadalo 42.1 % vseh terminov, severozahodnik je pihal v 9.5 % vseh terminov, največjo povprečno hitrost je imela burja (nad 4 m/s). Najmočnejši sunek vetra je 6. junija dosegel 22.3 m/s. V Biljah je bil najpogostejši vzhodjugovzhodnik, ki mu je pripadlo skoraj 30 % vseh terminov, vzhodnik je pihal v 20.5 %. Najmočnejši sunek je 13. junija dosegel 20.2 m/s. V Ljubljani so izstopali vetrovi iz severovzhodne in jugozahodne smeri skupaj s sosednjimi smermi. Najmočnejši sunek je bil 28. junija 12.8 m/s. Na Kredarici je veter 20. junija v sunku dosegel hitrost 28.5 m/s, severozahodniku s sosednjima smerema je pripadalo 54.4 %, jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku skupaj pa 22.7 %. V Mariboru, kjer je bil s 24.5 % najpogostejši severozahodnik, je sunek 12. in 23. junija dosegel 12.7 m/s. Preglednica 1.1.4. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, junij 2004 Table 1.1.4. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, June 2004 Postaja Temperatura zraka I. II. III. M I. Padavine II. III. M Sončno obsevanje I. II. III. M Portorož 0.9 1.5 0.1 0.9 13 105 12 43 108 117 105 110 Bilje 1.2 1.6 0.6 1.1 13 120 191 101 122 111 100 110 Slap pri Vipavi 1.0 1.5 -0.3 0.7 112 71 205 126 Postojna 1.6 1.7 0.1 1.1 43 105 242 116 108 113 78 98 Kočevje 0.3 0.8 -0.9 0.1 26 85 115 73 Rateče 1.9 0.5 0.5 0.9 52 259 134 147 98 72 105 93 Lesce 1.7 0.5 -0.1 0.7 18 151 197 120 Slovenj Gradec 1.0 0.0 0.0 0.3 75 160 320 188 89 69 97 85 Brnik 1.0 0.6 -0.3 0.4 27 118 240 118 Ljubljana 1.7 1.3 -0.1 1.0 13 120 226 111 101 99 81 93 Sevno 1.1 0.8 -0.7 0.4 37 82 191 98 Novo mesto 1.1 1.1 -0.1 0.7 29 36 180 76 90 99 80 89 Črnomelj 1.3 1.7 0.4 1.1 35 53 140 72 Bizeljsko 1.0 1.0 0.1 0.7 29 44 121 67 Celje 1.4 0.6 0.0 0.6 30 180 131 113 95 78 86 86 Starše 1.0 0.4 0.0 0.4 53 255 221 178 Maribor 1.2 0.3 0.3 0.5 77 167 342 196 Jeruzalem 0.5 -0.1 0.0 0.1 42 187 165 134 Murska Sobota 0.7 0.3 0.1 0.4 57 198 202 158 82 83 101 89 Veliki Dolenci 1.0 0.5 0.0 0.5 72 138 366 196 LEGENDA: Temperatura zraka - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) Padavine - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) Sončne ure - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) I., II., III., M - dekade in mesec Povprečna temperatura v prvi in drugi tretjini meseca je bila nekoliko nad dolgoletnim povprečjem, v zadnji tretjini meseca je bila temperatura najbližje dolgoletnemu povprečju, majhna odstopanja so bila tako v negativno kot pozitivno smer. Z izjemo zgornje Vipavske doline je v prvi tretjini meseca povsod primanjkovalo padavin. V drugi in tretji tretjini junija so bile padavine porazdeljene zelo neenakomerno, ponekod so dolgoletno povprečje presegli nekajkrat, drugje pa so za običajnimi padavinami močno zaostajali. Ob morju in na Goriškem so bile vse tri tretjine junija nadpovprečno sončne. V Zgornjesavski dolini in na Koroškem je v osrednjem delu meseca opazno primanjkovalo sončnega vremena. Na sliki 1.1.18. je največja junijska debelina snežne odeje na Kredarici. Junija se snežna odeja na višini Kredarice pogosto že stali, v letih 1964, 1999, 2000 in 2003 so junija zabeležili manj kot 10 dni s snežno odejo. Letos je sneg prekrival tla vse junijske dni. 1. junija je bila snežna odeja na Kredarici debela 290 cm. Junija 1958 debelina snežne odeje ni presegla 13 cm, najdebelejša pa je bila snežna odeja junija 1978 s 422 cm, le malo manj, 415 cm, je bilo snega junija 1984. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 500 8 300 KREDARICA 200 100 ------ Slika 1.1.18. Največja višina snega v juniju Figure 1.1.18. Maximum snow cover depth in June 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 400 0 Slika 1.1.19. Travniško cvetje Figure 1.1.19. Blooming meadow plants Na sliki 1.1.20. je število dni z nevihto v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti; junija so nevihte že opazno pogostejše kot v pomladnih mesecih, saj sta junij in julij običajno najbolj nevihtna meseca v letu. Na Štajerskem so junija zabeležili 12 dni z nevihto ali grmenjem, na Kredarici je bilo 11 takih dni. 25 20 2 Q 15 O J > W 10 RATEČE 1 1 ■■ ll i ■ I I 1 ll li ■ i iiiiii m lili ll U ■ ■ 1 ■ ■ ■ ni ii n d S 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 > S 10 -i 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 MURSKA SOBOTA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.20. Število dni z nevihto v juniju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.20. Number of days with thunderstorm in June and the mean value of the period 1960-1990 Na Kredarici so zabeležili 22 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, to prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišča in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. Junija letos so v Ljubljani zabeležili le en dan z meglo, kar je štiri dni manj od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja so bili 25 20 15 5 0 0 25 20 § 15 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo štirje juniji brez opažene megle v Ljubljani. V letih 1951, 1953 in 1954 je bilo junija po 11 dni z zabeleženo meglo. 12 Slika 1.1.21. Število dni z meglo v juniju in povprečje obdobja 1961— 1990 Figure 1.1.21. Number of foggy days in June and the mean value of the period 1961-1990 LJUBLJANA BEŽIGRAD I „ ,1 T 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Na sliki 1.1.22. levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Najnižji zračni pritisk je bil z 971.3 mb 20. junija, najvišji pa je bil zračni pritisk z 989.5 mb 14. junija. Na sliki 1.1.22. desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Ob hladnem vremenu v začetku meseca je bilo v zraku malo vlage, največ vlage je bilo v zraku ob toplem vremenu s padavinami 28. junija, delni pritisk vodne pare je bil 20.1 mb. 995 M 2 985 LJUBLJANA BEŽIGRAD 22 3? 20 E, S 16 O > M 14 H a S 12 LJUBLJANA BEŽIGRAD K A A A A \ k hr \ w v 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 1.1.22. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare junija 2004 Figure 1.1.22. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in June 2004 SUMMARY In June mean air temperature was slightly above the 1961-1990 normals and well between the limits of the normal variability. Temperature anomaly in high mountains was comparable to that in the lowland, on Kredarica June was 0.9 °C warmer than on the average in the reference period. Primorska region got about 10 % more sunny weather than on the average in the reference period, elsewhere sunshine duration was bellow the normals. On the coast not even one half of the average precipitation fell, but in Koroška, Goriško and Maribor the usual precipitation amount was almost doubled. In Štajerska region the thunderstorms were quite frequent, 12 days with thunderstorm or thunder were observed. On Kredarica on 1st of June snow depth was 290 cm. 10 8 6 4 2 0 990 18 980 975 10 970 Abbreviations in the Table 1.1.1.: NV - altitude above the mean sea level (m) TS - mean monthly air temperature (°C) TOD - temperature anomaly (°C) TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) DT - day in the month TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SM - number of days with min. air temperature <0 °C SX - number of days with max. air temperature >25 °C TD - number of heating degree days OBS - bright sunshine duration in hours RO - % of the normal bright sunshine duration PO - mean cloud amount (in tenth) SO - number of cloudy days SJ - number of clear days RR - total amount of precipitation (mm) RP - % of the normal amount of precipitation SD - number of days with precipitation >1.0 mm SN - number of days with thunderstorm and thunder SG - number of days with fog SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SSX - maximum snow cover depth (cm) P - average pressure (hPa) PP - average vapor pressure (hPa) 16 1.2. Razvoj vremena v juniju 2004 1.2. Weather development in June 2004 Janez Markošek 1. junij Pretežno oblačno, občasno padavine, deloma plohe in posamezne nevihte Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je z zahodnimi vetrovi pritekal razmeroma hladen in vlažen zrak. Ponoči ter čez dan je prevladovalo oblačno vreme. Občasno so se pojavljale padavine, deloma plohe in posamezne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 22 °C. 2.-5. junij Na Primorskem občasno delno jasno, drugod pretežno oblačno s krajevnimi padavinami Nad zahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, nad severnim Sredozemljem, Alpami, Jadranom in Balkanom pa plitvo ciklonsko območje. V višinah se je v naši bližini zadrževalo jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 1.2.1.-1.2.3.). Na Primorskem je prevladovalo delno jasno vreme. Drugod po državi je bilo spremenljivo do pretežno oblačno. Prvi in drugi dan so se pojavljale krajevne plohe in posamezne nevihte. 4. junija so bile predvsem v vzhodni polovici države pogoste padavine, na Primorskem pa je zapihala burja. Razen na Primorskem, je občasno deževalo tudi 5. junija. Razmeroma hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile le na Primorskem do okoli 25 °C, drugod je bilo precej hladneje. 6. junij Pretežno oblačno in povečini suho, popoldne in zvečer delne razjasnitve Iznad zahodne Evrope se je nad Alpe razširilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah pa je bilo nad vzhodnimi Alpami, Jadranom in Balkanom še vedno jedro hladnega in vlažnega zraka. Prevladovalo je oblačno in povečini suho vreme. Popoldne in zvečer se je delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 21, na Primorskem do 25 °C. 7. junij Pretežno jasno, topleje Nad srednjo Evropo ter osrednjim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska, v višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal toplejši in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, čez dan je bilo le občasno na nebu nekaj več kopaste oblačnosti. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 27 °C. 8. junij Pretežno jasno, popoldne v zahodni in osrednji Sloveniji krajevne nevihte Naši kraji so bili še vedno pod vplivom območja visokega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal prehodno nekoliko bolj vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo, popoldne in zvečer so rasli kopasti oblaki in v zahodni ter osrednji Sloveniji so bile krajevne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 29 °C. 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9. junij Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, vroče Nad južno polovico Evrope je bilo območje visokega zračnega pritiska, v višinah pa greben s toplim zrakom. Pretežno jasno je bilo, čez dan je bilo na nebu precej visoke in srednje oblačnosti. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 28 do 32 °C. 10.-11. junij Dopoldne delno jasno, popoldne spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi nevihtami, toča Območje visokega zračnega pritiska je nad srednjo Evropo počasi oslabelo. V višinah se je postopno okrepil zahodni veter, s katerim je pritekal zelo topel, vendar precej vlažen zrak (slike 1.2.1.-1.2.3.). Dopoldne je bilo delno jasno, popoldne in zvečer pa spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami, ki jih je ponekod v severovzhodni Sloveniji spremljala tudi toča. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 33 °C. 12.-13. junij Prehod izrazite hladne fronte - pooblačitve, nevihte, dež, ohladitev, burja Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, hladna fronta je prvi dan dosegla Alpe. Nad severnim Sredozemljem je nastalo sekundarno območje nizkega zračnega pritiska, kar je upočasnilo pomik hladne fronte proti vzhodu. Le-ta je Slovenijo prešla v noči na 13. junij. V višinah se je krepil jugozahodni veter, ki je pihal tudi še drugi dan obdobja (slike 1.2.1.-1.2.3.). V nižjih plasteh ozračja pa je drugi dan že zapihal severovzhodnik, zato se je hladna fronta večino dneva še zadrževala nad našimi kraji. 12. junija se je postopno pooblačilo, predvsem v severni Sloveniji so se pojavljale krajevne plohe in nevihte. Drugod po državi je bilo do večera suho vreme. V noči na 13. junij so se padavine, sprva nevihte, razširile nad vso državo. Drugi dan je bilo oblačno s padavinami, ki so čez dan oslabele in predvsem v severovzhodni Sloveniji in na Primorskem tudi ponehale. Popoldne in zvečer se je na Primorskem delno razjasnilo, pihala je burja. Močno se je ohladilo. Prvi dan so bile najvišje dnevne temperature še od 23 do 29 °C, drugi dan pa le od 13 do 17, na Primorskem okoli 20 °C. Najmanj dežja je padlo v jugovzhodnih krajih, največ pa na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji. 14. junij Na Primorskem delno jasno, šibka burja, drugod pretežno oblačno Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bilo jugozahodno od nas jedro hladnega in vlažnega zraka, ki je deloma vplivalo tudi na vreme pri nas. Na Primorskem je bilo delno jasno, pihala je šibka burja. Drugod po državi je prevladovalo oblačno, a suho vreme. Proti večeru se je delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 22, na Primorskem do 25 °C. 15. junij Delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno V šibkem območju visokega zračnega pritiska je nad naše kraje pritekal občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno je bilo ponekod tudi pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 27 °C. 16. junij Spremenljivo do pretežno oblačno, sredi dneva in popoldne krajevne plohe in nevihte Nad severno in severovzhodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta je popoldne prešla naše kraje. Dopoldne so bila še obdobja sončnega vremena, sredi dneva in popoldne pa 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo je bilo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 28 °C. 17. junij Delno jasno z zmerno oblačnostjo, zjutraj in dopoldne na Primorskem šibka burja Nad Alpami se je prehodno zgradilo šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal prehodno bolj suh zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo. Ponoči ter zjutraj in dopoldne je na Primorskem pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 24, na Primorskem do 27 °C. 18. junij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe in nevihte Nad večjim delom Evrope je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je z zahodnimi vetrovi pritekal bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem popoldne in zvečer so se pojavljale krajevne plohe in nevihte, ki so se ponekod zavlekle tudi v noč. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 29 °C. 19.-21. junij Bližina in prehod hladne fronte - nevihte, dež, ohladitev Nad severno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad severnim Sredozemljem pa je nastalo sekundarno območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je 19. junija zadrževala na Alpah in je 20. junija ob jugozahodnih višinskih vetrovih prešla Slovenijo. V višinah je bila nad Evropo obsežna dolina s hladnim zrakom (slike 1.2.1.-1.2.3.). Ena od osi je tudi še 21. junija vplivala na vreme pri nas. Prvi dan obdobja je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, predvsem v severozahodni in severni Sloveniji so se pojavljale krajevne plohe in nevihte. Drugi dan zjutraj so padavine, deloma nevihte že zajele večji del države. Tudi čez dan je bilo oblačno s pogostimi padavinami, tudi nevihtami. Ob morju je dopoldne pihal jugo. Ohladilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature le od 14 do 22, na Primorskem še do 25 °C. 21. junija je bilo ob morju delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Občasno so bile še rahle krajevne padavine, deloma plohe. Razmeroma hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 21, na Primorskem do 24 °C. Najmanj dežja je padlo na obali in v Beli krajini, največ pa v gorskem svetu zahodne Slovenije, lokalno okoli 150 mm. 22. junij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne krajevne plohe in nevihte Nad srednjo Evropo se je prehodno zgradilo območje visokega zračnega pritiska. V višjih plasteh ozračja je z zahodnimi vetrovi še pritekal razmeroma hladen zrak, zato je bilo ozračje nestabilno. Na Primorskem je bilo pretežno jasno. Drugod je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 28 °C. 23. junij Delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno, jugozahodnik Nad severozahodno Evropo se je poglobilo območje nizkega zračnega pritiska in se razširilo tudi nad srednjo Evropo in Alpe. V višinah je z zahodnimi do jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in v nižjih plasteh ozračja občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji pretežno oblačno. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 27 °C. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 24. junij Ob morju pretežno jasno, drugod pretežno oblačno, zjutraj ponekod prehodno rahel dež Nad južno Skandinavijo, Severnim morjem in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Oslabljena vremenska fronta se je zjutraj pomikala prek Slovenije. V višinah je z zahodnimi vetrovi pritekal precej vlažen zrak. Ob morju je bilo pretežno jasno, drugod pretežno oblačno, popoldne se je delno razjasnilo. Zjutraj je ponekod v notranjosti države prehodno rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature pa so bile od 22 do 28 °C. 25. junij Oblačno s pogostimi padavinami in nevihtami, burja Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je pomikala prek Slovenije. V višinah je do Alp in severnega Jadrana segala dolina s hladnim zrakom in se je pomikala proti vzhodu (slike 1.2.1.-1.2.3.). Oblačno je bilo, zjutraj v južni Sloveniji še delno jasno. Padavine in nevihte so zajele vso Slovenijo. Lokalno so bili tudi močnejši nalivi. Proti večeru se je ponekod že delno razjasnilo, na Primorskem je zapihala burja. Količina padavin je bila zaradi lokalnih nalivov iz kraja v kraj zelo različna. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 24, na Primorskem do 27 °C. 26. junij Pretežno jasno, zjutraj ponekod megla ali nizka oblačnost Po prehodu hladne fronte se je nad srednjo Evropo zgradilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj in del dopoldneva je bila po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem je sprva pihala burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 25, na Primorskem do 28 °C. 27. junij Pretežno jasno, v severovzhodni Sloveniji popoldne spremenljivo oblačno s plohami Nad nami je bilo območje visokega zračnega pritiska. Severno od Alp pa se je proti vzhodu ob severozahodnih višinskih vetrovih pomikala vremenska fronta, ki je oplazila tudi naše kraje. Pretežno jasno je bilo, le v severovzhodni Sloveniji je bilo popoldne spremenljivo oblačno s kratkotrajnimi krajevnimi plohami. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 29 °C. 28.-29. junij Prehod hladne fronte, padavine, nevihte, prehodno burja in razjasnitve, hladneje Območje visokega zračnega pritiska je prehodno oslabelo. Hladne fronta je v noči na 29. junij prešla Slovenijo. V višinah se je prek zahodne in srednje Evrope proti vzhodu pomikala dolina s hladnim zrakom (slike 1.2.1.-1.2.3.). Prvi dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, sredi dneva in popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. Še je bilo vroče, najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 31 °C. Plohe in nevihte so se še pojavljale v noči na 29. junij ter ta dan dopoldne, le ob morju je bilo večji del dneva delno jasno. Na Primorskem je prehodno zapihala burja. Popoldne se je povsod postopno razjasnilo. V notranjosti države se je ohladilo, najvišje dnevne temperature so bile okoli 20, na Primorskem pa od 26 do 30 °C. 30. junij Pretežno jasno, občasno delno oblačno, zjutraj po nižinah megla ali nizka oblačnost Nad srednjo Evropo se je spet zgradilo območje visokega zračnega pritiska. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, zjutraj je bila po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 29 °C. 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 3.6.2004 ob 13. uri Figure 1.2.1. Mean sea level pressure on June, 3rd 2004 at 12 GMT Slika 1.2.4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 10.6.2004 ob 13. uri Figure 1.2.4. Mean sea level pressure on June, 10th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.2. Satelitska slika 3.6.2004 ob 13. uri Figure 1.2.2. Satellite image on June, 3rd 2004 at 12 GMT - '«S- " iL .* I ^tTO ■ ' t " ~ -rU^ i" - J^U* * — V 0 * T t L '¡STJ Slika 1.2.5. Satelitska slika 10.6.2004 ob 13. uri Figure 1.2.5. Satellite image on June, 10th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.3. Topografija 500 mb ploskve 3.6.2004 ob 13. uri Figure 1.2.3. 500 mb topography on June, 3rd 2004 at 12 GMT Slika 1.2.6. Topografija 500 mb ploskve 10.6.2004 ob 13. uri Figure 1.2.6. 500 mb topography on June, 10th 2004 at 12 GMT 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo jtyf -VfT^ai _Z 5 Slika 1.2.7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 13.6.2004 ob Slika 1.2.8. Satelitska slika 13.6.2004 ob 13. uri 13. uri Figure 1.2.7. Mean sea level pressure on June, 13th 2004 at 12 GMT Figure 1.2.8. Satellite image on June, 13th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.9. Topografija 500 mb ploskve 13.6.2004 ob 13. uri Figure 1.2.9. 500 mb topography on June, 13th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 20.6.2004 ob Slika 1.2.11. Satelitska slika 20.6.2004 ob 13. uri Slika 1.2.12. Topografija 500 mb ploskve 20.6.2004 ob 13. uri 13. uri Figure 1.2.11. Satellite image on June, 20th 2004 at 12 GMT Figure 1.2.12. 500 mb topography on June, 20th 2004 at 12 GMT Figure 1.2.10. Mean sea level pressure on June, 20th 2004 at 12 GMT 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 25.6.2004 ob 13. uri Figure 1.2.13. Mean sea level pressure on June, 25th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 29.6.2004 ob 13. uri Figure 1.2.16. Mean sea level pressure on June, 29th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.14. Satelitska slika 25.6.2004 ob 13. uri Figure 1.2.14. Satellite image on June, 25th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.17. Satelitska slika 29.6.2004 ob 13. uri Figure 1.2.17. Satellite image on June, 29th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.15. Topografija 500 mb ploskve 25.6.2004 ob 13. uri Figure 1.2.15. 500 mb topography on June, 25th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.18. Topografija 500 mb ploskve 29.6.2004 ob 13. uri Figure 1.2.18. 500 mb topography on June, 29th 2004 at 12 GMT 23 1.3. UV indeks in toplotna obremenitev 1.3. UV index and heat load Tanja Cegnar UV indeks Sončni žarki junija sicer dosežejo največjo moč, a v povprečju je ozonska zaščitna plast junija nad našimi kraji nekoliko debelejša kot v naslednjem mesecu, zato so vrednosti UV indeksa junija in julija pri nas podobne. Z izjemo Primorske je bil junij nekoliko slabše obsijan s soncem kot v dolgoletnem povprečju, tudi vremenske razmere večjih razsežnosti so bile take, da niso bile naklonjene doseganju zelo visokih vrednosti UV indeksa. V uradu za meteorologijo Agencije za okolje smo tudi letos redno dnevno obveščali javnost o vrednostih UV indeksa. Z obveščanjem smo začeli že sredi aprila, prenehali pa bomo predvidoma sredi septembra. UV indeks je brezdimenzijska mednarodno sprejeta mera za moč sončnih žarkov. Lestvica se začenja z 0 in višja kot je vrednost, večja je možnost, da bo UV sevanje škodilo koži in očem, za nastanek poškodbe pa je potrebnega manj časa. Izrazita prednost UV indeksa je njegova standardizacija, tako v Evropi, Ameriki, Avstraliji in drugod po svetu ga podajajo na enak način in iste vrednosti pomenijo enako moč UV sevanja. Razvili so ga v mednarodnem sodelovanju Svetovne zdravstvene organizacije, Svetovne meteorološke organizacije, Programa Združenih narodov za okolje in Mednarodne komisije za zaščito pred neionizirajočim sevanjem. Na kratko povzemamo njihovo razlago UV indeksa in priporočila za varno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg vidne svetlobe in toplote vsebujejo sončni žarki tudi UV sevanje, ki ga delimo na tri spektralne pasove: UVA (315-400 nm), UVB (280-315 nm) in UVC (100-280 nm). Na poti skozi ozračje se vpijejo vsi UVC sončni žarki in 90 % UVB žarkov. Za UVA žarke je ozračje prepustno. Na moč UV sončnega sevanja vplivajo: • VIŠINA SONCA NAD OBZORJEM - višje nad obzorjem je sonce, močnejše je UV sevanje. Moč UV sončnega sevanja se spreminja glede na dnevni in letni čas. Izven tropskega pasu je najmočnejše sredi dneva v poletnih mesecih. Približno 60 % dnevnega UV sevanja prejmemo med 10. in 14. uro po sončnem času. • GEOGRAFSKA ŠIRINA - bližje smo ekvatorju, močnejše je UV sevanje. • OBLAČNOST - UV sevanje je najmočnejše ob jasnem vremenu, a je lahko močno tudi ob prisotnosti oblakov, saj sipanje in odboj UV sevanja lahko povečata količino UV sevanja. Senca oslabi UV sevanje za vsaj polovico. • NADMORSKA VIŠINA - višje smo, tanjša je plast ozračja nad nami in močnejše je UV sevanje. Na vsakih 1000 m nadmorske višine se moč UV sevanja poveča za 10 do 12 %. • OZON - ozon vpija UV sevanje, zato ob višjih koncentracijah ozona prispe do tal manj UV sevanja. • ODBOJ UV ŽARKOV NA POVRŠINI - UV sevanje se odbija in sipa, svež sneg lahko odbije do 80 % sevanja, suha mivka na plaži okoli 15 %, morska pena okoli 25 %. Pol metra globoko v vodo prodre 40 % UV sevanja z vodne površine. Navade ljudi pri izpostavljanju sončnim žarkom so najpomembnejši vzrok za povečanje obolevnosti za kožnim rakom v zadnjih desetletjih. Pretirano izpostavljanje sončnim žarkom je pogosta posledica povečanja dejavnosti na prostem in spremenjenega odnosa do sončenja. Veliko ljudi še vedno ocenjuje intenzivno sončenje kot normalno, celo otroci, mladina in njihovi starši gledajo na porjavelo kožo kot na simbol privlačnosti in dobrega zdravja. Zato je potrebno javnost osveščati o pravilnem in zdravem odnosu do sončenja. Izpostavljanje UV sončnim žarkom sicer ugodno vpliva na razpoloženje in počutje, potrebno je za tvorbo D vitamina, uporabljajo pa ga tudi pri zdravljenju nekaterih kožnih bolezni in v klimatski terapiji. Vendar je pretirano izpostavljanje UV žarkom škodljivo in lahko privede do kroničnih in akutnih zdravstvenih posledic na koži, očeh in imunskemu sistemu. Sončne opekline in poijavelost sta najbolj znani akutni posledici pretiranega izpostavljanja UV žarkom, UV sevanje lahko povzroči tudi vnetne odzive oči. Dolgoročno se pojavijo degenerativne spremembe celic in prezgodnje staranje kože, lahko se pojavita kožni rak ali motnost očesne leče. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Pri nas UV indeks poleti le izjemoma v gorah preseže 10, po nižinah pa je običajna zgornja meja 9. Objavljamo najvišjo dnevno vrednost, ki jo ob jasnem vremenu po lokalnem času pričakujemo okoli 13. ure. Zaradi velike razlike med razmerami v nižinskem svetu in gorah, objavljamo vrednost tako za gorski svet, kot tudi za nižino. Osnovni zaščitni ukrepi pred UV sončnimi žarki so: • omejimo izpostavljenost sončnim žarkov v urah okoli sončnega poldneva, • poiščemo senco, • nosimo obleko, ki nas ščiti pred sončnimi žarki, • nosimo pokrivalo, ki ščiti oči, obraz, vrat in ušesa pred sončnimi žarki, • nosimo sončna očala, ki varujejo oči tudi ob straneh, • uporabljamo kreme z zaščitnim faktorjem najmanj 15, • zelo pomembna je zaščita dojenčkov in otrok. Stopnja izpostavljenosti in vrednosti UV indeksa ter barvne oznake: • NIZKA pod 2 zelena • ZMERNA 3 do 5 rumena • VISOKA 6 do 7 oranžna • ZELO VISOKA 8 do 10 rdeča • EKSTREMNA 11 in več vijolična Oblačno vreme še ni zagotovilo, da nas sonce ne more opeči, saj del UV sončnih žarkov prodre skozi tanjše oblake; tanek oblačen sloj prepušča do 80 % UV sevanja. Tudi v senci nas lahko doseže del razpršenega ali odbitega UV sevanja. Da nas sonce opeče, ni nujno, da čutimo toploto sončnih žarkov, saj UV sončnih žarkov ne čutimo. Porjavela koža nudi le omejeno zaščito pred UV sončnimi žarki, primerljiva je z zaščitnim faktorjem 4. Izpostavljenost sončnim žarkom tekom dneva se sešteva. Ker na moč UV sevanja pri tleh vpliva tudi debelina zaščitne ozonske plasti, smo povzeli slike debeline ozonske plasti nad severno poloblo po Kanadski meteorološki službi, saj pri nas debeline zaščitne ozonske plasti ne merimo. Slika 1.3.1. Celotna debelina ozonske plasti v ozračju 6., 16. in 26. junija 2004 v DU (zgornja vrstica) in odklon debeline ozonske plasti od dolgoletnega povprečja v % (spodnja vrstica); povzeto po Kanadski meteorološki službi Figure 1.3.1. Total ozon on 6th, 16th and 26th of June 2004 in DU (upper row Figure 1.3.1. Total ozon on 6m, 16m and 26th source: Meteorological Service of Canada : 2004 in DU (upper row) and deviations from the normals in % (lower row); 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Toplotna obremenitev Temperaturne razmere so bile junija 2004 precej podobne povprečnim v obdobju 1961-1990. Ker smo v zadnjih letih imeli kar nekaj zelo vročih junijev, so bili letos razočarani vsi, ki jim ustreza poletno vreme z visoko temperaturo. Junija smo imeli dva krajša vročinska vala, prvega ob koncu prve in začetku druge tretjine meseca, drugega pa ob koncu meseca. Ob morju je bila poleg omenjenega vročinskega vala prehodu iz prve v drugo tretjino meseca toplotno obremenilna tudi večina dni v zadnji tretjini meseca. Slika 1.3.2. Najvišja dnevna vrednost ekvivalentne temperature v juniju 2004 Figure 1.3.2. Maximum daily equivalent temperature in June 2004 Na sliki 1.3.2. je podana ocena toplotnih razmer na osnovi ekvivalentne temperature izračunane po Faustovem pravilu. Mejo splošne toplotne obremenitve, ki je postavljena pri 56 °C, so v Prekmurju dosegli le 28. junija, v Ljubljani 10. in 28. junija, na Goriškem v dneh od 9. do 11. in 27. ter 28. junija. Največ toplotno obremenilnih dni je bilo ob morju, in sicer od 9. do 11., 19., od 22. do 25. in predzadnja dva junijska dneva. Kot zanimivost si oglejmo, kako pogosti so v prvem poletnem mesecu razmeroma hladni dnevi, ko temperatura ves dan ne preseže 20 °C. V dolgoletnem povprečju je junija v nižinskem svetu notranjosti države 6 dni, ko temperatura ne preseže 20 °C, na Goriškem sta običajno dva taka dneva. V zadnjih letih opažamo, da postajajo taki dnevi bolj redki, kot so bili v preteklosti. Letos je bilo dolgoletno povprečje preseženo le na Dolenjskem, drugod po državi pa je bil letošnji junij že deveti zapored, ko dolgoletno povprečje ni bilo doseženo. V lanskem izjemno vročem juniju ni bilo niti enega tako svežega dneva. Na Goriškem je bil v zadnjih sedmih letih junija le en tak dan, to je bilo junija 2002. Povsod je v preteklosti po številu svežih dni izstopal junij 1962, v Ljubljani je bilo 12 svežih dni, v Murski Soboti 16, v Novem mestu 15. Na Goriškem je bilo v junijih 1962 in 1965 po 6 svežih dni. Za primerjavo še nekaj podatkov o povprečnem številu toplih (temperatura doseže vsaj 25 °C) in vročih (temperatura doseže vsaj 30 °C) dni v juniju. V Murski Soboti in Novem mestu je v dolgoletnem povprečju junija en vroč dan in 11 toplih, v Ljubljani 12 toplih in 1 vroč dan. Tako imenovani sveži dnevi, ki smo jih prikazali na sliki 1.3.3. so torej junija precej pogostejši od vročih dni. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 18 16 14 g12 § 10 j > 8 e8 LJUBLJANA tU i II II II IT VI 1 * 1 lili 1 I I n min n n 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 18 16 14 , 12 10 > 8 w 8 H NOVO MESTO I I il II 1 i IL., lil i II I lil llllll mm II m m ni il i m 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 18 16 14 l" S 10 J 8 w 8 H MURSKA SOBOTA I J ■ i L ■ lllffl n m i n im n un II" im m m n im m il m 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 18 16 14 : 12 : 10 > 8 w 8 H BILJE 0....................................... 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 Slika 1.3.3. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo, ki ni presegla 20 °C Figure 1.3.3. Number of days with maximum temperature equal or less than 20 °C 6 6 4 2 0 0 6 6 4 2 0 SUMMARY The Global UV index describes the level of solar UV radiation at the Earth's surface. The typical high values in Slovenia are in high mountains up to 10, in low land up to 9. Heat load in lowland appeared at the end of the first and beginning of the second decade and during the last days of June. 1.4. Meteorološki observatorij Kredarica 1954-2004 1.4. Meteorological Observatory Kredarica 1954-2004 Tanja Cegnar, Jožef Roškar Razmere nekaj km visoko v ozračju določajo tip vremena, zato je njihovo poznavanje nepogrešljivo za sestavljanje kakovostnih vremenskih napovedi. Ker so na osnovi visokogorskih meteoroloških postaj sklepali na razmere v prostem ozračju, so jih postavljali na gorske vrhove, tako da je bil vpliv zemeljskega površja čim manjši. V preteklosti so imele visokogorske meteorološke postaje izjemen pomen, saj so bile v času, ko še ni bilo radiosondnih meritev in satelitov ter radarjev, praktično edini vir podatkov o razmerah v višjih plasteh ozračja. Prva znana visokogorska opazovanja na ozemlju Slovenije segajo v leto 1878, ko je evropsko znan meteorolog Julius Hann na Obirju postavil tri opazovalnice na različnih višinah (zgornjo na 2044 m). V Evropi so v zadnjih desetletjih 19. stoletja postavili kar nekaj višinskih merilnih postaj (na primer: Bjelašnica, Sonnblick, Zugspitze). Na Kredarici je bila prva koča postavljena leta 1896 in naslednje leto so na Kredarici prvič stekla meteorološka opazovanja in meritve. Tedanja državna meteorološka služba pristojna za meteorologijo s sedežem na Dunaju je prispevala meteorološke instrumente, opazoval pa je Anton Pekovec, oskrbnik koče. Meteorološke meritve so 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo potekale zgolj poleti, torej v času odprtja koče. Zadnji znani podatki iz začetnega obdobja meritev so iz leta 1912, žal pa se originalni podatki niso ohranili. Z razvojem tehnik in opreme daljinskega merjenja v ozračju se je pomen višinskih meteoroloških postaj za napovedovanje vremena v zadnjih dveh desetletjih sicer zmanjšal, a so še vedno nepogrešljive za spremljanje lokalnih razmer v gorah. Slika 1.4.1. Opazovalni prostor meteorološke postaje na Kredarici s Triglavskim domom v ozadju sredi zime (slika: Jernej Gartner) Figure 1.4.1. Measuring site during winter and Triglavski dom in background (Photo: Jernej Gartner) Slika 1.4.2. Meteorološka postaja na Kredarici je postavljena ob Triglavskem domu (slika: Špela Arhar) Figure 1.4.2. Meteorological observing station is situated close to the Triglavski dom (Photo: Špela Arhar) Pomen meteoroloških postaj v gorah za napovedovanje vremena se je z razvojem tehnologije sicer zmanjšal, se je pa v zadnjem desetletju močno povečal njihov pomen za spremljanje podnebnih razmer na tako občutljivem območju, kot je visokogorje. Prav v Alpah smo priča najbolj prepričljivim dokazom o spreminjanju podnebja, saj se ledeniki, ki so večinoma nastali v času male ledene dobe, opazno tanjšajo in krčijo. Ledeniki so dobri pokazatelji spreminjajočih se podnebnih razmer, saj odražajo skupni učinek vseh vremenskih spremenljivk, predvsem osončenosti, temperature in padavin, ki najbolj vplivajo na izgubljanje ali pridobivanje ledene mase. Triglavski ledenik leži na severozahodnem pobočju Triglava, na zgornjem robu Triglavskih podov ter Malim in Velikim Triglavom na nadmorski višini 2400 do 2550 m. Poleg Ledenika pod Skuto (Kamniško-Savinjske Alpe) je najbolj jugovzhodno ležeči ledenik v Alpah na razmeroma nizki nadmorski višini, zato je še bolj občutljiv na podnebne spremembe. Površina Triglavskega ledenika je v 80. letih 19. stoletja merila 45 ha, leta 1946, ko so začeli ledenik sistematično opazovati, 15 ha, in leta 1994 le 4 ha. Naslednje leto so na podlagi meritev izračunali le še 3 ha. V letih 1993 in 1994 je razpadel na več ledišč. Leta 1999 je bila površina ledenika 1,4 ha, leta 2003 pa ocena znaša 1 ha. Zaradi lege grebena Mali-Veliki Triglav in smeri prevladujočih vetrov je zlasti ob sneženju ledenik v izrazitem zavetrju. Tako pade nanj nadpovprečno veliko snega, ki obleži na ledeniku ali na njegovem robu pogosto do naslednje zime, čeprav na Kredarici snežna odeja v povprečju prekriva tla le 265 dni letno. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1.4.3. Triglavski ledenik leta 1957 (slika: arhiv GIAM ZRC SAZU) Figure 1.4.3. Triglav glacier in 1957 (Photo: archive GIAM ZRC SAZU) Urad za meteorologijo Slika 1.4.4. Triglavski ledenik leta 2003 (slika: Matej Gabrovec, arhiv GIAM ZRC SAZU) Figure 1.4.4. Triglav glacier in 2003 (Photo: Matej Gabrovec, archive GIAM ZRC SAZU) V meteorološkem arhivu na Agenciji RS za okolje, v uradu za meteorologijo so podatki shranjeni v digitalni obliki od septembra 1954. Agencija RS za okolje, ki je pravni naslednik Hidrometeorološkega zavoda in v okviru katere deluje državna meteorološka služba, bo 50-letnico meritev in opazovanj na Kredarici proslavila 27. avgusta 2004. Ob tej priliki pripravljamo pregled podnebnih značilnosti na osnovi pol stoletnega niza podatkov in kratko zgodovino meritev in opazovanj na tej meteorološki postaji. Kakovostne meritve in opazovanja postajajo zaradi zahtev spremljanja podnebne spremenljivosti in sprememb vse bolj pomembne; podatki s Kredarice so vključeni v Svetovni podnebni sistem opazovanj, katerega namen je sproti spremljati podnebne razmere s pomočjo podatkov skrbno izbranih merilnih mest, katerih okolica se s časom ne spreminja. 200 E £ £ £ < 150 100 - JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC m m n JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC ¡3 150 Slika 1.4.5. Povprečna temperatura, padavine in trajanje sončnega obsevanja na Kredarici Figure 1.4.5. Mean temperature, precipitation and sunshine duration on Kredarica JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 250 50 0 200 100 50 0 Podatke z meteorološke postaje Kredarica redno objavljamo v medijih, vključeni so tudi v mednarodno izmenjavo svetovnega meteorološkega bdenja, redno pa jih objavljamo v vseh meteoroloških publikacijah (Meteorološki letopis, Mesečni bilten Agencije RS za okolje, Klimatografija Slovenije). Meteorološka postaja na Kredarici je naša najvišja meteorološka postaja. Leži v severozahodnem delu Slovenije, v osrčju Julijskih Alp, pod najvišjim vrhom Slovenije Triglavom (2864 m) na nadmorski 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo višini 2514 m (koordinate: 46° 23' severne geografske širine, 13° 51' vzhodne geografske dolžine). Kot pri vseh meteoroloških meritvah ima tudi v primeru meteorološke postaje na Kredarici okolica merilnega mesta velik vpliv na izmerjene vrednosti. Z meteorološkega vidika bi bilo bolj primerno merilno mesto na vrhu Triglava, saj sta na Kredarici zahodna in jugozahodna stran obzorja skriti za mogočno gmoto Triglava. Zaradi nasprotovanja postavitvi meteorološke postaje na vrhu Triglava, je bila Kredarica v tistem času za meteorologe najboljši možni kompromis. Lega opazovalnega prostora vpliva tako na osončenje, ki je v popoldanskem času zmanjšano, kakor tudi na smer in jakost vetra; prevladujeta dve glavni smeri vetra: severozahodnik in jugovzhodnik. Vremenska hišica leži ob pregibu slemena na južno stran. Kot povsod v gorah je tudi na Kredarici merjenje padavin težavno. Izmerjena količina padavin je v letnem povprečju za približno polovico manjša od pričakovanih padavin. K premajhni količini izmerjenih padavin prispevata tako velik delež snežnih padavin v primerjavi s tekočimi kot tudi v povprečju močan veter z izrazito vertikalno komponento, ki snežinke pogosto odnaša prek grebena in seveda tudi mimo merilne posode. 6 2 % 131 % N 49 m/s NNW 6 2m/s NNE Slika 1.4.6. Vetrovne rože na Kredarici, zgoraj levo januarska, desno julijska, spodaj letna; obdobje 1995-2003 Figure 1.4.6. Wind rose, upper row left January, right July, bellow annual, period 1995-2003 Na oddaljenih lokacijah, kot je meteorološka merilna postaja Kredarica, je težavna tudi oskrba z energijo. Električno energijo so najprej zagotavljali le generator in akumulatorji, kasneje so začeli uporabljati tudi energijo sončnih celic, leta 1998 pa še energijo, ki jo proizvaja vetrni generator. Z letom 1998 je Hidrometeorološki zavod posodobil računalniško povezavo s Kredarico in tako omogočil dostop do zanimivih meteoroloških informacij in materialov v prognostičnem sistemu državne meteorološke službe. Tako lahko opazovalci posredujejo obiskovalcem gora najnovejše vremenske podatke in napovedi, ki jih pripravljajo prognostiki v Ljubljani. Hidrometeorološki zavod RS je avgusta 1954 s podporo planinskega društva Matica, ki je odstopilo del prostora v koči, vzpostavil delovanje sinoptične meteorološke postaje na Kredarici. Hidrometeorološki zavod se je vedno zavedal zahtevnosti meritev in opazovanj na Kredarici. Leta 1983 so meteorologi ob postavitvi novega Triglavskega doma na Kredarici pridobili svoje prostore, ki nudijo bistveno boljše bivalne razmere, kot so jih imeli v starem domu. K izboljšanju pogojev dela veliko prispeva tudi prevoz osebja in opreme ter hrane na Kredarico s helikopterjem. 5 5 % N 5 4 m/s N 36 NNW 7 7m%s 2 2 % NNE 3 6 m/s NNW 4 8 m/s NNE 2 9 m/s NW 8 0 m/s 22 8 % NW 4 5 m/s NE WNW 4 6 m/s 2 6 % ENE 2 8 m/s WNW 7 3 m/s 2 2 % ENE 2 8 m/s 6 1 % W 8 6 m/s W E E 0 8 % WSW 2 8 m/s .„ 12 2 % ESE 35 m/s ESE 4 0 m/s WSW 0 3 % SW 1 7 m/s SE 45 m/s SW SE 0 2 % SSW 1 5 m/s SSE 2 5 m/s SSW 15 1%/s „ „ n/ SSE 3 7 1%/s S 15 08 % S 19 m/s 2 1 % NE 3 0 m/s NW 6 1 m/s WNW ENE W 6 7 m/s E 2 9 m/s WSW ESE 0 3 % SW 1 9 m/s SE SSW SSE 08 % S 2 4 m/s 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.4.7. Opazovalni prostor meteorološke postaje na Kredarici (slika: Špela Arhar) Figure 1.4.7. Meteorological observing site on Kredarica (Photo: Špela Arhar) 40-letnico meteoroloških opazovanj in meritev na Kredarici je Hidrometeorološki zavod RS leta 1994 proslavil z dopolnitvijo klasičnih meritev in opazovanj s postavitvijo samodejne meteorološke postaje. Ob tej priliki je Hidrometeorološki zavod omogočil izdajo knjižice Vreme v visokogorju, ki jo je napisal Miran Trontelj. Slika 1.4.8. Bojan Paradiž in prof. dr. Andrej Hočevar sta bila med prvimi opazovalci na Kredarici, skupaj sta opazovala in merila konec leta 1954. Pred opazovalnim prostorom sta se slikala ob 40-letnici meteorološke postaje (slika: Andrej Hočevar) Figure 1.4.8. Bojan Paradiž and Prof. Dr. Andrej Hočevar served as meteorological observers on Kredarica in late 1954. Picture taken in the occasion of 40th anniversary of the meteorological station (Photo: Andrej Hočevar) Nekdaj so na pozimi težko dostopno Kredarico opazovalci morali pešačiti. Že jeseni so morali znositi vso potrebno opremo, hrano, pijačo in kurjavo, že več kot 20 let pa to delo opravljajo helikopterji. Danes si težko predstavljamo, kako težko je bilo sprva življenje meteoroloških opazovalcev na Kredarici. Za ponazoritev povzemamo in deloma tudi dobesedno citiramo nekaj odlomkov iz dnevnika prof. dr. Andreja Hočevarja, ki je bil med mladimi diplomiranimi meteorologi, ki so leta 1954 med prvimi opazovali na Kredarici. V odlomku iz Zbornika, ki ga slovenski meteorologi pripravljamo ob 50-letnici Slovenskega meteorološkega društva, prof. dr. Hočevar opisuje, kako sta z meteorologom Bojanom Paradižem pozimi 1954 odšla na Kredarico. Začenja z dejstvom, da je bilo zaradi nedostopnosti v zimskem času za zimovanje potrebno pripraviti vse od ustrezne zimske obleke do prehrane že pred začetkom zime. Iz Ljubljane sta se z Bojanom Paradižem odpeljala 1. decembra v dolino Krme. Tam so ju čakali nosači. Poleti je bilo običajno, da so tovor prenašali konji, decembra pa zaradi snega to ni bilo mogoče in opremo so znosili na hrbtu. Ker ni bilo dovolj nosačev sta z Bojanom Paradižem osebno opremo nosila kar sama. Po sedmih urah hoda so prispeli na Kredarico. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.4.9. Andrej Hočevar je opazoval na Kredarici konec Slika 1.4.10. Konji so pomagali na Kredarico prinašati kurjavo, leta 1954 in v začetku leta 1955 (slika: Bojan Paradiž) opremo, hrano in pijačo (slika: Alojz Žvokelj) Figure 1.4.9. Andrej Hočevar, meteorological observer on Figure 1.4.10. Horses were used to carry all the necessary Kredarica in December 1954 and at the beginning of 1955 goods to the station on Kredarica (Photo: Alojz Žvokelj) (Photo: Bojan Paradiž) Prof. dr. Hočevar je zapisal: »Najina naloga je bila skrbeti za meteorološka opazovanja ob sinoptičnih in klimatoloških terminih. Sinoptični termini so bili od 4. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Izpuščala sva le termin ob 1. uri zjutraj. Dogovorila sva se, da eden skrbi za opazovanja, drugi pa za kurjavo in prehrano. Z generatorjem, ki je bil vojna trofeja in močno izrabljen, sva se vedno trudila oba, da sva ga zagnala in si tako iz akumulatorjev, ki jih je polnil, zagotavljala nujno potrebno električno energijo za telegrafsko povezavo z Ljubljano in občasno tudi za razsvetljavo. Telegrafska zveza med Kredarico in telegrafskim centrom Hidrometeorološkega zavoda Slovenije v Ljubljani je bila osnovana na oddajniku, ki je deloval na tok iz akumulatorjev, prek kakih 30 m dolge antene, ki je bila vpeta na planinsko kočo in steber višine 10 m. Meteorološka poročila (depeše) sva pošiljala ob dogovorjenih terminih z Morsejevo abecedo. K sreči sva se z njo precej podrobno spoznala pri predavanjih predvojaške vzgoje med študijem na univerzi, tako da nama oddajanje depeš na ta način ni predstavljalo težav. Včasih napetost na akumulatorjih ni zadostovala.« Slika 1.4.11. Oskrbovanje Kredarice s konji (slika: Jernej Gartner) Slika 1.4.12. Pastirska koča na zgornji Krmi je včasih Figure 1.4.11. Transport to the meteorological station (Photo: služila kot bivak na poti do Kredarice (slika: Alojz Jernej Gartner) Žvokelj) Figure 1.4.12. Shepherd's cottage in Upper Krma occasionally served as bivouac on the way to the meteorological station on Kredarica (Photo: Alojz Žvokelj) Surove vremenske razmere na Kredarici lepo ponazarja njegov zapis v torek, 24. decembra 1954, ko je zapisal: »Danes že ves dan divja strašen veter. Njegova hitrost presega 90 km/h. Veter piha ravno proti meni. Opiram se na cepin, ki ga zasadim skoraj do ročaja v sneg in se počasi pomikam dalje. Nič zato, če je treba včasih počepniti in se ga z vsemi silami oprijeti, da me ne odnese. Človek rad meri svoje moči z naravnimi silami, da vidi, koliko jim je dorasel.« 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SUMMARY Environmental Agency of the R Slovenia in 2004 celebrates the 50th anniversary of Meteorological Observatory Kredarica. The highest mountain observatory in Slovenia is the observatory on Kredarica at the altitude of 2514 m asl in the Julian Alps. The Hydrometeorological Institute of Slovenia established it in 1954 and since then observations and measurements have been performed without any interruption. But the interest to monitor the weather conditions in high mountains has a longer history. At the time when the first mountain observatories had been already established on some high mountains peaks in the Alps, also in Slovenia efforts to perform meteorological measurements at high altitude have been made. The first hut on Kredarica was built in 1896, with this a condition to establish a mountain observatory was fulfilled. Meteorological monitoring on Kredarica started in 1897. The Zentralanstalt für Meteorologie und Erdmagnetismus in Vienna provided the necessary meteorological instruments and the first meteorological observer was the hut-keeper Anton Pekovec. Meteorological data were collected only during summer when the hut was opened. During the period 1897-1903 derived monthly data from Kredarica were published in the Jahrbücher der K.K Centralanstalt für Meteorologie und Erdmagnetismus in Vienna. Observations were performed also in 1904 and 1905, and were published in annual reports of mountaineers. The last data from that first period of observations are for the summer 1912. Unfortunately the original data were lost during the World War II. There was a strong interest to re-establish meteorological observations on Kredarica after World War II. There was also a plan to build a meteorological observatory on the top of Triglav, but the option to preserve the peak of the mountain in its natural beauty prevailed. In August 1954 the Hydrometeorological Institute of Slovenia started to perform meteorological observations 3 times per day (at 7 a.m., 2 and 9 p.m.) on Kredarica. At that time there was no on-line connection from Kredarica, and during winter the meteorological observers were the only permanent inhabitants of the hut. The only way to reach the observatory was on foot, and the supplies were carried by horses. Life of observers during winter at that time was really tough. During winter because of severe weather conditions and increased avalanche danger they were literally trapped on Kredarica. In case any observer got seriously ill during winter an emergency rescue action was necessary. During the first six months the observations were performed by young meteorologists with a university degree in meteorology. On 15th of April 1991 24-hours per day observations were introduced, and a stuff of 5 observers on Kredarica. Until 1994 the observations on Kredarica were performed only by conventional instruments, after that an automatic measuring station was installed. The importance of Kredarica and also other high mountain observatories is decreasing with the adoption of new remote observing techniques and the introduction of radio-soundings in Ljubljana. But nevertheless Kredarica remains the highest meteorological station in our country, being important for the aspect of alpinismus, monitoring of climate variations and change, and also for monitoring the remains of the nearby Triglav glacier. Triglav glacier also named "Green ice" lies on the northeast slope of Triglav at the altitude between 2400 and 2550 m asl. As already mentioned at the beginning the living conditions of the observers on Kredarica were tough, many times during winter they were completely cut off from the rest of the world, especially when the weather was unfavourable or the avalanche risk was increased. Today the stuff is transported to Kredarica by helicopter, as well as all the necessary supplies. The hut on Kredarica was rebuilt and enlarged in 1983, the opening period has been extended throughout the year; life on Kredarica has become more comfortable and safer also for the meteorological observers. 33 1.5. Prva svetovna konferenca o meteorologiji v medijih 1.5. First World Conference on Broadcast Meteorology Tanja Cegnar V Barceloni je bila od 3. do 5. junija Prva svetovna konferenca o meteorologiji v medijih. Organizirala jo je Mednarodna zveza za meteorologijo v medijih (International Association of Braodcasting Meteorology - IABM) v sodelovanju s Forumom Barcelona 2004, Ameriškim meteorološkim društvom (American Meteorological Society), Državno meteorološko zvezo (National Weather Association) in Svetovno meteorološko organizacijo (World Meteorological Organization). Udeleženci konference so poudarili pomembno vlogo vremenskih informacij za sodobno družbo, še posebej zdaj, ko kaže, da se soočamo z vse pogostejšimi in intenzivnejšimi ekstremnimi vremenskimi in podnebnimi dogodki. Predavatelji so obravnavali tudi podnebne spremembe, posledice naravnih nesreč in vlogo vremenskih napovedi in ne nazadnje tudi tistih, ki jih javnosti posredujejo. Slika 1.5.1. Ob koncu dneva so predavatelji odgovarjali na vprašanja publike (slika: Arne Spekat) Figure 1.5.1. Speakers answering questions (Photo: Arne Spekat) Ker je bilo predavanj preveč, da bi jih lahko povzeli v nekaj stavkih, se omejimo le na nekaj primerov. Katalonska znanstvenica, ki dela v okviru Evropske vesoljske agencije, je izpostavila povezave med podnebnimi spremembami in globalizacijo. Dr. Jose Rubeira, vodja meteorološke službe na Kubi in dolgoletni voditelj vremenskih oddaj na televiziji, je predstavil delovanje kubanske meteorološke službe in obveščanje javnosti v času, ko je hurikan Michelle prizadel Kubo. Kolegi iz ZDA so prikazali nekaj situacij s številnimi tornadi in njihov sistem najsodobnejših meteoroloških radarjev, s katerimi sproti v živo spremljajo razvoj vremena, nastajanje tornadov, njihovo gibanje in intenziteto, kar pomaga prebivalcem, da se pravočasno umaknejo ali zaščitijo pred rušilno močjo tega vrtinčastega vetra. Dr. Reid Basher, ki ga gotovo poznate vsi, ki spremljate delovanje Medvladnega odbora za podnebne spremembe, je predaval o podnebnih spremembah in z njimi povezanimi tveganji ter zgodnjimi opozarjanji na nevarne vremenske in podnebne dogodke ter ukrepanje, oziroma prilagajanje na podnebne spremembe. Dr. Zillman, spomnimo se ga kot direktorja Avstralske meteorološke službe in predsednika Svetovne meteorološke organizacije, se je osredotočil na ekonomsko vrednost vremenskih informacij. Dr. Kevin O'Loughlin, vodja razisokvalnega centra za požare v naravnem okolju in bivši vodja meteorološke službe v New South Walesu, ki je poskrbel za vremenske informacije na olimpijskih igrah Sydney 2000, je predaval o ukrepih za zmanjšanje ogroženosti pred požari v naravnem okolju. Slika 1.5.2. Dr. Zillman in dr. O'Loughlin med konferenco (slika: Arne Spekat) Figure 1.5.2. Dr. Zillman and dr. O'Loughlin during the conference (Photo: Arne Spekat) 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Najbolj polemičen med vsemi je bil Harry Otten, ustanovitelj Meteo Consulta, ki je bil prvo privatno meteorološko podjetje v Evropi, danes pa je med največjimi privatnimi ponudniki meteoroloških informacij, deluje pretežno na Nizozemskem, v Belgiji, Veliki Britaniji in Nemčiji. Njegovi cilji so zastavljeni ambiciozno, s kakovostjo informacij tekmuje z vrsto državnih meteoroloških služb, po fleksibilnosti jih večinoma prekaša in je tudi njihov najostrejši kritik. Dr. John Kermond iz NAOO je govoril o pomenu osveščanja in RANET programu. Švicar dr. Martin Beniston je prikazal, kako se v Alpah odražajo podnebne spremembe zdaj in kaj pričakujemo v naslednjih desetletjih. Najbolj markantna osebnost med predavatelji je bil Lord Julian Hunt, profesor na več univerzah in v obdobju 1992-1997 generalni direktor Meteorological Officea. O modeliranju podnebnih sprememb je govoril dr. Geoff Jenkins iz Hadley Centra, ki spada pod Met Office v Exterju. Konferenco sta s strokovnega vidika sklenila Gerald Fleming, vodja ekspertne skupine za medije pri Svetovni meteorološki organizaciji, in Tomas Molina. Oba zelo uspešno podajata vremenske informacije na televiziji ter sta priznana predavatelja s področja meteorologije v medijih. Prvi je predsedoval IABM do konference v Barceloni, kjer je mesto predsedujočega prevzel slednji. Gospod Salvador Mila, katalonski minister za okolje je povzel ugotovitve konference in jo uradno zaključil. Konferenco je spremljala razstava, na kateri so sodelovali tako najpomembnejši proizvajalci merilne in programske opreme s področja meteorologije, nekatere deželne in državne meteorološke službe, Svetovna meteorološka organizacija, EUMETSAT in Evropska meteorološka zveza. Slika 1.5.3. Razstava (slika: Ame Spekat) Figure 1.5.3. Exhibition (Photo: Ame Spekat) Omenim naj tudi delavnico, ki se je sicer nisem udeležila, a je kot del programa izobraževanja, ki ga Svetovna meteorološka organizacija nudi svojim članicam, pomembna. Delavnica v dneh od 31. maja do 2. junija 2004, torej pred začetkom konference, je bila namenjena meteorologom iz držav v razvoju, ki delajo v medijih. Voditelji delavnice so udeležence teoretično in praktično učili gibanja, načina govora, časovnega planiranja nastopa. Poleg umetnosti nastopanja so jih učili tudi obvladovanja potrebne tehnologije, saj si brez sodobne tehnologije in vse bolj sofisticirane grafične podpore sodobno vremensko oddajo težko predstavljamo. V studiu SAM TV v Barceloni so udeleženci delavnice praktično preizkusili na delavnici pridobljeno znanje in si ogledali rezultate poskusnega snemanja. Slika 1.5.4. Udeležence so učili dajanja kratkih izjav v kamero (slika: Arne Spekat) Figure 1.5.4. Short interview (Photo: Arne Spekat) Za izvedbo vremenskih oddaj velika večina televizijskih hiš v svetu še vedno uporablja tako imenovano Chroma key tehnologijo, ki od uvedbe barvne televizije dalje omogoča elektronsko nadomeščanje enobarvnega ozadja s poljudno grafično opremo. Uporabljajo jo tudi na TV Slovenija, le da je pri nas ozadje modro in ne zeleno, kot je prikazano na sliki iz SAM TV studia v Barceloni. Meteorolog razlaga gledalcem virtualno sliko, ki jo tudi sam vidi le na ekranu, v resnici pa stoji in kaže v prazno pred enotno pobarvanim ozadjem - v tem primeru zelenim. Gledalcem ustvarja občutek, da kaže in razlaga sliko, ki jo gledalec vidi na ekranu, v resnici pa je elektronsko podložena namesto običajno zelenega (ali modrega) ozadja. Slika 1.5.5. Tehnologija, ki jo uporabljajo za izvedbo vremenskih oddaj v SAM TV studiu, je podobna, kot jo uporabljamo pri nas (slika: Arne Spekat) Figure 1.5.5. Chroma key technology is widely used in weather broadcasting (Photo: Arne Spekat) 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Udeleženci delavnice so si ogledali tudi učinek, kako obleka v barvi ozadja ob uporabi chroma key tehnologije izgine in gledalci vidijo skozi tisti del osebe, ki ga prekriva obleka v barvi ozadja. Na vajah je to sicer zabavno, a v pravih vremenskih oddajah vsi pazimo, da ne oblečemo ničesar v barvi ozadja. Konferenco je spremljalo več drugih srečanj, tako smo se 2. junija 2004 prvič uradno srečali predstavniki Mednarodne zveze za meteorologijo v medijih, Evropske meteorološke zveze in njenega Odbora za medije (European Meteorological Society Media Committee - EMS MC) ter predstavniki Mednarodnega vremenskega foruma (International Weather Forum), da bi se dogovorili o sodelovanju in občasnem skupnem nastopanju na območju Evrope. Usklajevanje projektov, sodelovanje pri večjih in finančno zahtevnih projektih bi koristilo vsem. Prav tako smo soglašali, da bi nas medsebojno tekmovanje le oslabilo in upočasnilo udejanjenje nekaterih strateških ciljev, kot je na primer vpeljava in uveljavitev certifikata za poklicne moderatorje vremenskih informacij. Največ skupnih interesov in pogledov na nadaljnji razvoj imata Odbor za medije Evropske meteorološke zveze in IABM. Predstavniki obeh organizacij smo se na srečanju 5. junija dogovorili o prvi konkretni obliki sodelovanja. Odbor za medije je povabil predsedujočega v IABM, da predstavi delovanje organizacije v okviru konference, ki jo Evropska meteorološka zveza pripravlja zadnji teden septembra 2004 v Nici. S predavanji se bo konference udeležilo tudi več članov IABM. Slika 1.5.6. Načrtovanje predavanj v Nici, prvi z leve Gerald Fleming (vodja ekspertne skupine za medije pri Svetovni organizaciji), tretji z leve Bill Giles (legenda TV meteorologov), Tomas Molina (novi predsedujoči IABM), Inge Niedek (vodja meteorološke skupine na ZDF), John Teather (izvršni sekretar IABM) (slika: Arne Spekat) Figure 1.5.6. Planning of future activities, starting with presentations at EMS conference in Nice (Photo: Arne Spekat) Več informacij o konferenci Evropske meteorološke zveze v Nici je dosegljivih na naslovu http://www.emetsoc.org/EMS4/, tematski sklop 30. septembra popoldne bo v celoti namenjen meteorologiji v medijih. Konferenca o meteorologiji v medijih je bila le ena izmed mnogih ekološko in kulturno naravnanih prireditev, ki v kompleksu Foruma potekajo od začetka maja do konca septembra 2004. Poleg strokovnega dela konference so nam organizatorji s ponosom pokazali razvojne dosežke in načrte za revitalizacijo nekoč okoljsko degradiranih industrijskih območij Barcelone, ki jih zdaj spreminjajo v arhitekturno zanimivo obrobje mesta z najnovejšo okolju prijazno tehnologijo. Tudi kraj, kjer stoji kongresni center Forum s spremljajočimi objekti, je še ne tako davno spadal med ekološko degradirana in zapuščena območja bivše industrijske cone. Pod kongresnim centrom so v podzemlju čistilne naprave za odpadno vodo, a tega obiskovalci kongresnega centra ne opazijo. Kompleks z energijo oskrbuje velikanski pano s sončnimi celicami. Obiskovalci so presenečeni nad izvirno arhitekturo in včasih tudi nenavadnimi prostorskimi rešitvami. Slika 1.5.7. Velikanska površina s sončnimi celicami v ozadju oskrbuje Forum s sončno energijo Figure 1.5.7. Giant solar panel is providing electricity for the Forum 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.5.8. Jay Trobec je uspešen televizijski meteorolog v ZDA, od leta 1997 vodi skupino meteorologov na Keloland televiziji. Njegovi predniki izvirajo iz Slovenije. Na sliki med konferenco s kanadsko meteorologinjo in televizijsko voditeljico Claire Martin Figure 1.5.8. Since 1997 Jay Trobec has been Chief Meteorologist at KELO-TV station in the USA. His ancestors came in the USA from Slovenia. During the conference with Canadian meteorologist and weather presenter Claire Martin Kot zanimivost naj povem, da je bilo ves čas konference zagotovljeno simultano prevajanje v katalonski jezik, španščino in angleščino. Katalonci so zelo ponosni na svoj jezik, ki je v Kataloniji poleg španščine uradni jezik. Ponosni so prebivalci Barcelone tudi na arhitekturne bisere, ki jih v Barceloni z 1,5 milijona prebivalcev ne manjka in vsako leto pritegnejo množice turistov. Najbolj impresivna so dela, ki so nastala v zadnjih sto letih, predvsem dela Antonia Gaudija, ki so tako značilna, da se že po prvem ogledu za vedno vtisnejo v spomin. Slika 1.5.9. Obala je priljubljeno sprehajališče in Gaudijevo najbolj ambiciozno, a nedokončano delo La Sagrada Familia Figure 1.5.9. Promenade along the coast and Gaudi's most impresive, but unfinshed work La Sagrada Familia Obsežnejše slikovno gradivo s konference je objavljeno na spletni strani Evropske meteorološke zveze na naslovu http://www.emetsoc.org/BCMET_04/. Stroške udeležbe na konferenci sta mi krila Evropska meteorološka zveza in Forum Barcelona 2004. SUMMARY The First World Conference on Broadcast Meteorology, held in Barcelona in the context of the Universal Forum of Cultures, highlighted the important role of weather information in the life of society during the current period of uncertainty and risk. Information about weather is vitally important to public safety and the economy. Issues discussed during the conference include climate change, the impact of environmental catastrophes, and the role of weather broadcasters. Climate disasters, global warming, how technology can contribute to providing deeper analyses, and weather forecasting as risk management were the main themes of the First World Conference on Broadcast Meteorology, held at the Forum. If there is one area of globalization where the potential for far-reaching changes and the need for international cooperation are most apparent, it is in the field of meteorology and its effects, especially on civil society. The climate shapes political decisions and is one of the main focuses of interest with regards to the future of our planet. 37 2. AGROMETEOROLOGIJA 2. AGROMETEOROLOGY Ana Žust Junija so prevladovale povprečne vremenske razmere. Mesečne temperature zraka so bile v Primorju in na Goriškem med 20 in 21 °C, v osrednji Sloveniji blizu 19 °C, v severovzhodni Sloveniji 18 °C, v hribovitih predelih Notranjske in Gorenjske pa blizu 16 °C. Odstopanja nad povprečjem niso presegla ene stopinje. Najvišje dnevne temperature so se gibale med 20 in 25 °C, nad 30 °C so se nekajkrat povzpele le v prvi in zadnji tretjini meseca. Povprečna mesečna temperatura tal na globinah 2 in 5 cm je junija v večjem delu Slovenije dosegla 20 °C, v Primorju celo 23 °C. V posameznih dneh so temperature tal močno nihale, največji razpon je bil zabeležen med 11. junijem, ko so maksimalne temperature tal presegle 35 °C in 13. junijem, ko so bile le blizu 15 °C (Ljubljana, Celje) (preglednica 2.3. in slika 2.5.). Padavine so v osrednji in severovzhodni Sloveniji presegle povprečne vrednosti. V severovzhodnem delu države jih je bilo 160 mm, povprečno jih pade blizu 100 mm. Mesec so zaznamovala številna neurja. Desetega in 11. junija je nad širšem območjem Maribora, na Dravskem polju (Ptuj, Juršinci, Ormož, Gorišnica) ter nad Bistrico ob Sotli divjalo hudo neurje z močnim vetrom, dežjem in točo. Toča je največ škode povzročila na poljščinah in na stanovanjskih objektih. Neurja z vetrom in dežjem so sredi junija pustošila tudi v občinah Muta, Cerkno, Jesenice, Žirovnica, Cerklje, Vrhnika in Kranj. Ob intenzivnih padavinah je padlo med 30 in 50 mm dežja, na Gorenjskem blizu 80 mm. Osemnajstega junija je neurje zajelo Posavje (občini Sevnica in Krško), naslednji dan pa občine Jesenice, Bled, Radovljica, Tržič, Preddvor in Kranj. Petindvajsetega junija so močne padavine na Koroškem povzročile hudourniške poplave in zemeljske plazove. Do konca meseca so bila močna neurja še na Gorenjskem, Vipavskem, Krasu ter v Podravju in Zasavju in na Dolenjskem. Junijsko muhasto vreme s številnimi neurji s točo je ponovno postavilo v ospredje polemike o protitočni zaščiti. V Agenciji Republike Slovenije za okolje kot strokovni instituciji smo, kot že večkrat doslej, ponovno izpostavili strokovna stališča o neučinkovitosti posipavanja ozračja s srebrovim jodidom. S podatki o potrebnosti tovrstne obrambe pred točo se zamegljujejo dejstva in strokovna dognanja in se na ta način žal zavaja javnost. Stroka je danes mnenja, da kljub ogromnim naporom v preteklosti še ne poznamo dovolj mehanizma nastajanja toče in da naj operativna obramba pred točo počaka, da bodo strokovnjaki prišli do ustreznih spoznanj. Za korektno obveščenost javnosti, še posebno kmetijcev, smo objavili kratko obrazložitev problematike na spletni strani ARSO http://www.arso.gov.si/aktualno/novice/._ Na Obali so bile dnevne količine dežja precej nizke, razen 13. junija, ko je padlo 32 mm. Skupna mesečna količina dežja je znašala 40 mm, kar je le slaba polovica dolgoletnih povprečnih vrednosti. Vremenske razmere so na Obali povzročile močno izhlapevanje. Povprečno je izhlapelo 5.0 mm vode dnevno, cel mesec skupaj pa 145 mm (preglednica 2.1.). To je povzročilo negativno mesečno bilanco vode s primanjkljajem -105 mm. Kumulativni primanjkljaj vode od aprila dalje je bil konec junija -150 mm (slika 2.2. in 2.4.). Znake sušnega stresa je bilo opaziti predvsem v nasadih zelenjave, ki jo je bilo potrebno namakati. Nadpovprečna količina dežja, skupaj 142 mm, je padla na Goriškem. Količina padavin je za 7 mm presegla količino izhlapele vode. Padavine so bile razmeroma enakomerno razporejene. V breskovih nasadih na srednje globokih rjavih tleh se je zaloga vode v tleh le v prvi tretjini junija spustila pod nivo rastlinam lahko dostopne vode. Sušni stres je bil kratkotrajen, breskove nasade bi bilo potrebno enkrat namočiti z 20 do 25 mm vode (model IRRFIB) (slika 2.1.). Tudi v drugih predelih Slovenije je bila mesečna bilanca vode pozitivna z največjimi presežki v hribovitih predelih Gorenjske in Notranjske. V večini kmetijsko pomembnejših regij je presežek v kumulativni bilanci vode (od 1. aprila dalje) znašal med 50 in 100 mm vode, v osrednji Sloveniji 150 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo mm, na Notranjskem in Gorenjskem čez 200 mm, v severovzhodni Sloveniji pa le 25 mm. V tem predelu Slovenije je močno izhlapevanje v drugi polovici meseca povzročilo zmeren sušni stres (slika 2.2.). czacietol ^HRr EI£-Ke. -fe A. Ftiase - W*4(Ft-Wfi| -wp - Slika 2.1. Izračun vodne bilance (označena je z zeleno barvo) po modelu IRRFIB za breskve na srednje globokih rjavih tleh v Biljah od 1. marca do 30. junija 2004 (Fc-poljska kapaciteta, Wp-točka venenja, Etp*kc-dejanska evapotranspiracija, RR-padavine, 50% (Fc-Wp) - rastlinam lahko dostopna voda, Deficit-kumulativni primanjkljaj vode) Figure 2.1. Water balance (model IRRFIB) for peaches on medium depth brown soil in Bilje in the period from March 1 to June 30, 2004 (Fc - field capacity, Wp - wilting point, Etp*kc - actual evapotranspiration, RR - precipitation, 50% (Fc-Wp) - plant available water, Deficit - cumulative deficit) a b Slika 2.2. Kumulativna bilanca vode (padavine - ETP v mm) in padavine od 1. aprila do 30. junija 2004 Figure 2.2. Cumulative water balance (precipitation - ETP in mm) and precipitation in the period from April 1st to June 30th, 2004 V drugih predelih Slovenije pa so obilna založenost tal z vodo in razmeroma ugodne temperature zraka povzročile bujno rast in izjemno močan pojav rastlinskih bolezni in škodljivcev. V vinogradih vzhodne in severovzhodne Slovenije je bilo ugotovljeno precejšnje število primarnih okužb s peronosporo. Sredi meseca so bile ugotovljene okužbe na listih in kabrnikih ob koncu meseca tudi na grozdičih. Učinkovitost zaščitnih škropljenj so zmanjševale obilne padavine. Vremenske razmere so bile ugodne za naravno junijsko redčenje plodov, kljub temu so sadjarski strokovnjaki priporočili še ročno doredčenje, pri čemer so opozorili na nevarnost ožigov kožice na neutrjenih odkritih plodovih ob nenadnem dvigu temperature. Plodovi so konec junija za 15 do 20 % presegli povprečno debelino plodov zadnjih 10 let. Lani na primer je bila debelina plodov ob tem času zaradi sušnega stresa za 15 do 20 % nižja od povprečja. Sadjarji so poročali tudi o močem pojavu škrlupa, uši in pršic (Sadjarska obvestila 4a, junij 2004, Kmetijski zavod Maribor). 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Veliki Dolenci Murska Sobota Maribor Starše Celje Bizeljsko Črnomelj Novo mesto Sevno Brnik Slovenj Gradec Lesce Rateče Kočevje Postojna Slap Bilje Portorož 150 350 550 750 vsota temperature (°C) Slika 2.3. Vsota efektivne temperature zraka (nad 10°C) od aprila do junija 2004 v primerjavi s povprečjem 1961-2000 Figure 2.3. Effective air temperature sum (above 10°C) from April to June 2004 compared to the average (period of reference 1961-2000) Preglednica 2.1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija - ETP. Izračunana je po Penmanovi enačbi, junij 2004 Table 2.1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration-ETP according to Penman's equation, June 2004 Postaja I. dekada I. dekada I II. dekada mesec (M) povpr. max S povpr. max S povpr. max S povpr. max S Portorož-let. 4.5 6.1 45 4.9 5.7 48 5.3 5.9 52 4.9 6.1 145 Bilje 4.5 6.2 45 4.4 5.9 43 4.7 5.7 47 4.5 6.2 135 Slap pri Vipavi 4.2 5.3 42 4.2 5.2 41 4.6 5.4 46 4.3 5.4 128 Godnje 4.5 6.1 45 4.6 6.0 46 4.9 5.7 49 4.7 6.1 140 Postojna 3.9 5.3 39 3.7 4.9 36 3.8 4.9 39 3.8 5.3 115 Kočevje 3.5 5.6 35 3.8 5.2 37 4.0 4.9 42 3.8 5.6 115 Rateče 3.6 5.5 36 3.3 5.1 33 3.9 4.9 39 3.6 5.5 108 Lesce 4.0 5.4 40 3.3 4.3 32 3.9 5.0 40 3.7 5.4 112 Slovenj Gradec 3.4 5.2 34 3.1 4.8 31 3.7 4.9 38 3.4 5.2 103 Brnik 3.6 5.0 36 3.5 4.5 35 4.0 4.9 41 3.7 5.0 111 Ljubljana 3.9 5.8 40 3.8 5.1 38 4.2 5.1 43 4.0 5.8 121 Sevno 3.6 5.5 36 3.5 4.9 35 4.0 4.9 41 3.7 5.5 112 Novo mesto 3.6 5.7 37 3.8 5.5 38 3.9 5.2 40 3.8 5.7 115 Črnomelj 3.9 6.2 39 4.2 6.1 42 4.3 5.3 44 4.1 6.2 125 Bizeljsko 3.7 5.6 36 4.0 5.2 39 4.0 5.3 41 3.9 5.6 116 Celje 3.6 5.6 36 3.5 4.9 34 4.0 5.2 41 3.7 5.6 112 Starše 3.8 5.8 38 3.7 5.7 37 4.1 5.6 41 3.8 5.8 115 Maribor 3.5 5.6 35 3.6 5.7 35 4.0 5.3 41 3.7 5.7 111 Maribor-let. 3.6 5.8 36 3.7 5.6 36 4.0 5.2 41 3.8 5.8 113 Jeruzalem 3.5 5.5 34 3.6 4.6 35 3.8 5.0 38 3.6 5.5 108 Murska Sobota 3.6 5.7 36 3.7 5.6 36 3.8 4.5 39 3.7 5.7 111 Veliki Dolenci 3.7 5.8 37 3.8 5.8 38 3.9 5.3 39 3.8 5.8 113 Vsota efektivne temperature zraka nad temperaturnimi pragovi 0, 5, 10 °C je nekoliko presegla junijsko povprečje (preglednica 2.4.). Kumulativna vsota temperature od aprila dalje je bila konec junija večinoma blizu povprečja, razen ponekod na Goriškem in v Beli Krajini (slika 2.3.). Lani ob tem času je bila skoraj dvakrat večja od letošnje. Manjša akumulacija toplote se odraža tudi v povprečnem fenološkem razvoju. V primerjavi z lanskim letom je fenološki razvoj letos več kot 10 dni kasnejši. Na - ^^-' □ 2004 □ povp. 1961-2000 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vipavskem in Goriškem ocenjujejo, da bodo trgovsko zanimive sorte breskev zorele najmanj dva tedna kasneje kot lani. V severnovzhodni Sloveniji je ječmen prešel v voščeno zrelost šele v zadnji tretjini junija (preglednica 2.2.), podobno je kasnel tudi fenološki razvoj drugih žit. Preglednica 2.2. Datumi začetka in splošnega cvetenja lipe (Tilia platyphyllos) in mlečne ter voščene zrelosti ječmena (Hordeum sativum), junij 2004 Table 2.2. Dates of flowering start and general flowering of linden tree (Tilia platyphyllos) and dates of milky and wax ripeness of barley (Hordeum sativum), June 2004 Fenološka postaja Hs Lipa Tilia platyphyllos Ozimni ječmen Hordeum sativum (m) Začetek cvetenja Splošno cvetenje Mlečna zrelost Voščena zrelost Bizeljsko 179 10.06 13.06 10.06 20.06 Brod 147 08.06 14.06 18.06 26.06 Dobliče / Črnomelj 157 13.06 16.06 09.06 18.06 Griblje 163 10.06 15.06 06.06 20.06 Murska Sobota 184 06.06 12.06 16.06 26.06 Metlika 210 12.06 14.06 10.06 18.06 Bukovci 216 27.05 31.05 14.06 20.06 Podlehnik 230 14.06 17.06 12.06 22.06 Starše 240 14.06 23.06 07.06 19.06 Zibika 245 11.06 15.06 16.06 26.06 Ljubljana 299 11.06 14.06 11.06 25.06 Grm / Radohova vas 330 08.06 12.06 15.06 30.06 Slov. Konjice 332 10.06 16.06 13.06 21.06 Mozirje 340 12.06 18.06 14.06 24.06 Zg. Bitnje 378 16.06 23.06 16.06 30.06 Celje 380 28.05 02.06 10.06 22.06 Ilirska Bistrica 414 12.06 18.06 11.06 25.06 Grad / Cerklje 438 17.06 21.06 17.06 27.06 Murska Sobota I | IMaribor-let | Celje | "| Novo mesto | ~| Ljubljana | | Slovenj gradec | | Rateče | | Bilje 1 ' | f Portorož -'l I I I------ -200 -150 -100 -50 0 50 100 150 200 250 300 mm Slika 2.4. Kumulativna vodna bilanca (padavine — ETP) od 1. aprila do 30. junija 2004 (ETP je izračunana po Penmanovi enačbi) 2004 st th Figure 2.4. Cumulative water balance (RR —ETP) from April 1st to June 30th, 2004 (ETP is calculated according to Penman's equation) 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2.3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, junij 2004 Table 2.3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, June 2004 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 21.9 21.7 31.1 30.4 15.3 15.7 23.1 22.9 30.1 30.1 15.8 15.9 24.8 24.6 31.1 30.3 19.3 19.2 23.3 23.1 Bilje 23.1 23.0 37.5 34.3 16.4 15.5 24.0 23.9 36.1 34.1 13.4 14.4 23.2 23.1 32.6 30.1 17.0 18.0 23.5 23.3 Lesce 19.1 18.6 35.2 29.9 11.5 12.4 19.4 19.1 32.6 28.0 12.5 13.6 20.4 19.8 33.8 28.6 13.1 13.1 19.6 19.2 Slovenj Gradec 18.6 18.2 31.4 27.4 13.3 13.3 19.1 19.0 28.1 24.2 11.3 14.3 20.5 19.8 29.3 24.7 14.2 14.7 19.4 19.0 Ljubljana 20.3 20.1 35.7 33.7 12.9 12.7 20.7 20.6 36.6 34.8 12.1 13.2 21.1 20.9 33.3 30.6 15.4 15.5 20.7 20.5 Novo mesto 19.2 19.2 31.3 29.9 14.7 14.7 20.5 20.6 30.3 29.6 15.9 16.1 21.3 21.2 30.5 28.8 17.0 17.0 20.4 20.3 Celje 20.8 20.3 38.5 35.6 12.0 14.5 20.7 20.5 32.3 30.3 14.9 14.9 22.2 21.8 35.1 32.7 15.5 15.9 21.3 20.9 Maribor-letališče 19.4 18.8 33.0 30.0 13.5 13.5 20.0 19.6 29.8 26.2 13.6 14.7 20.9 20.6 30.0 26.2 15.2 15.0 20.1 19.6 Murska Sobota 19.0 18.6 30.5 28.2 14.2 13.8 20.1 20.1 30.6 28.6 14.0 15.0 21.1 21.3 29.8 29.0 15.2 15.1 20.1 20.0 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max Tz2 min Tz5 min 35 ^30 o o ¥25 3 £20 15 10 PORTOROŽ 35 ^30 a o ¥25 3 £20 15 10 -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) LJUBLJANA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 2.5. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, junij 2004 Figure 2.5. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, June 2004 35 1 ^30 o o ¥25 3 IS £20 S 15 10 MURSKA SOBOTA 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2.4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, junij 2004 Table 2.4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, June 2004 Postaja I. II. Tef > 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm > 0 °C Tef od 1.1. > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 195 211 215 621 15 145 161 165 471 15 95 111 115 321 15 1913 1111 559 Bilje 191 207 213 610 33 141 1 57 163 460 33 91 107 113 310 33 1842 1082 547 Slap pri Vipavi 180 197 196 573 22 130 1 47 146 423 22 80 97 96 273 22 1725 988 473 Postojna 157 1 68 170 495 33 107 118 120 345 33 57 68 70 1 95 32 1281 694 261 Kočevje 152 1 65 165 482 2 102 115 115 332 2 52 65 65 1 82 0 1230 675 257 Rateče 144 1 41 157 442 29 94 91 107 292 29 44 41 57 1 42 22 1011 512 181 Lesce 163 1 61 168 492 6 113 111 118 342 6 63 61 68 1 92 5 1259 702 281 Slovenj Gradec 159 1 58 172 488 9 109 1 08 122 338 9 59 58 72 1 88 8 1240 695 280 Brnik 163 1 69 175 508 13 113 119 125 358 13 63 69 75 208 13 1300 728 306 Ljubljana 183 1 89 192 564 29 133 1 39 142 41 4 29 83 89 92 264 29 1581 939 458 Sevno 161 1 67 169 497 12 111 117 119 347 12 61 67 69 1 97 10 1364 765 327 Novo mesto 175 1 84 187 546 22 125 1 34 137 396 22 75 84 87 246 22 1526 901 431 Črnomelj 184 1 96 197 577 28 134 1 46 147 427 28 84 96 97 277 28 1658 1020 517 Bizeljsko 178 186 190 554 21 128 1 36 140 404 21 78 86 90 254 21 1566 930 452 Celje 178 1 80 187 544 19 128 1 30 137 394 19 78 80 87 244 18 1486 865 402 Starše 177 1 80 190 547 14 127 1 30 140 397 14 77 80 90 247 13 1544 914 440 Maribor 180 1 80 193 552 16 130 130 143 402 16 80 80 93 252 16 1572 933 453 Maribor-letališče 175 1 76 187 538 2 125 126 137 388 2 75 76 87 238 2 1495 866 405 Murska Sobota 174 1 78 189 541 12 124 1 28 139 391 12 74 78 89 241 12 1500 882 415 Veliki Dolenci 174 176 184 534 15 124 126 134 384 15 74 76 84 234 14 1528 904 420 LEGENDA: I., II., III., M -dekade in mesec Tef > 0 °C, Vm -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; Absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C S(Td-Tp) Td-average daily air temperature Tp-0 °C, 5 °C, 10 °C ABBREVIATIONS in the section 2 Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( °c) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( °c) od 1.1. sum in the period - 1 st January to the end of the current month Tef>0 °C sums of effective air temperatures above 0 °C ( °C) Tef>5 °C sums of effective air temperatures above 5 °C ( °c) Tef>10 °C sums of effective air temperatures above 10 °C ( °C) Vm declines of monthly values from the averages ( °C) I., II., III. decade ETP potential evapotranspiration (mm) M month * missing value ! extreme decline SUMMARY In June on the Littoral only constant water stress was detected. In the most of the other parts of the country precipitation amount exceeded the rate of evapotranspiration. The cumulative water balance (since April 1st) showed significant water surpluses, slight water stress was detected temporarily only due to the irregular distribution of precipitation. Frequent hailstorms were recorded in numerous agricultural areas resulted in intense damage done to agricultural crops, vine and fruit trees. Also temperatures were close to the normal. Monthly averages ranged from 18 to 21 °C, declines from the averages hardly exceeded 1°C. The crops, vine and fruit trees were in good condition, the most problematic was strong attack of plant diseases and pests like downy mildew, apple scab, aphids and mites. The measures of protection were ineffective due to frequent precipitation. Also the phenological development of most agricultural plants was close to the normal but up to two weeks behind the phenological development recorded in last summer 2003. 44 3. HIDROLOGIJA 3. HYDROLOGY 3.1. Pretoki rek v juniju 3.1. Discharges of Slovenian rivers in June Igor Strojan V celoti so bili pretoki v juniju okoli deset odstotkov manjši kot navadno. Prostorsko so bili pretoki dokaj neenakomerno porazdeljeni. Največ vode je preteklo po Muri in Dravi, najmanj pa po Kolpi in Sotli (slika 3.1.1.). Pretoke so povečevale večinoma kratkotrajne in intenzivnejše padavine v zadnjih dveh dekadah meseca (slika 3.1.2.). Časovno spreminjanje pretokov Prvo dekado v juniju so se pretoki le malo spreminjali. V nadaljevanju so se pretoki trikrat občutneje povečali, vendar so visokovodne konice presegle običajne vrednosti le na Savi v zgornjem in srednjem toku ter na Muri, Dravi in Dravinji (slika 3.1.2.). Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961-1990 Največji pretoki rek so bili v povprečju deset odstotkov manjši kot navadno. Visokovodne konice so bile v najnižje v zahodni in južni Sloveniji (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Pretoki so bili večinoma največji 21. junija. Srednji mesečni pretoki rek so bili prostorsko dokaj neenakomerno porazdeljeni. Najmanj vode je v juniju preteklo po Sotli (na merilni postaji v Rakovcu 47 odstotkov manj kot navadno), največ pa po Dravinji (v Vidmu 43 odstotkov več kot navadno) (slika 3.1.3.). Najmanjši pretoki rek so bili v večini primerov manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Reke so imele najmanjše pretoke od 6. do 12. junija. SUMMARY The mean discharges of Slovenian rivers were in June ten percent lower to those of long-term period. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 3.1.1. Razmerja med srednjimi pretoki junija 2004 in povprečnimi srednjimi junijskimi pretoki v obdobju 1961-1990 na slovenskih rekah Figure 3.1.1. Ratio of the May 2004 mean discharges of Slovenian rivers compared to June mean discharges of the 1961-1990 period 220 200 180 160 140 120 100 I 80 CM 60 40 20 0 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 BORL+FORMIN —GORNJA RADGONA I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RAKOVEC VELIKO ŠIRJE I 100 90 80 1« 70 1= 60 KI 50 O ä 40 ^ 30 20 10 0 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I RADOVLJICA -MEDNO -HRASTNIK -ČATEŽ I 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA I OTE 80 ER 60 60 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 3.1.2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek junija 2004 Figure 3.1.2. The June 2004 daily mean discharges of Slovenian rivers 800 600 K400 200 350 300 100 50 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6,0 >5,0 O M 24,0 H M <* ^3,0 s N ^1,0 0,0 1 1 1 1 1 1 I L 5,0 f / / / ✓/ ^ ^ // / / Z ^ Jr & J* ' ^ & ''o J □ Qvk jun 2003 □ jun 1961 - 1990 >4,0 O M O ^3,0 Sli ^2,0 M S 1,0 -- 0,0 ji # # # & ^ # --4s" # ^ ^ ^ //*/// * */s ' cP □ Qsr jun 2003 Djun 1961 - 1990 4,0 I3'0 O H M <* P2,0 i E % ^ 1,0 M RA 0,0 J □ Qnp jun 2003 J- S ¥ rv ^ ^ / ^ // / / / # □ jun 1961 - 1990 # „ Slika 3.1.3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki junija 2004 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v obdobju 19611990. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v obdobju 1961-1990 Figure 3.1.3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in June 2004 in comparison with characteristic discharges in the period 1961-1990. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the 1961-1990 period 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3.1.1. Veliki, srednji in mali pretoki junija 2004 in značilni pretoki v obdobju 1961-1990 Table 3.1.1. Large, medium and small, discharges in June 2004 and characteristic discharges in the 1961-1990 period REKA/RIVER POSTAJA/ Qnp nQnp sQnp vQnp STATION Junij 2004 Junij 1961-1990 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA 211 10 101 169 4 1 DRAVA# BORL+FORMIN * 316 6 204 372 643 DRAVI NJA VIDEM * 3,7 8 2,0 4,1 8,7 SAVINJA VELIKO SIRJE 16,0 27 10,5 19,6 38,7 SOTLA RAKOVEC * 1,3 11 1 1,9 5,7 SAVA RADOVLJICA * 27,7 19 14,4 35 63,6 SAVA MEDNO 46,2 12 35,1 63,8 111 SAVA HRASTNIK 108 7 51,4 108 177 SAVA CATEZ * 127 10 89,5 166 255 SORA SUHA 6,2 12 4,5 7,5 13,8 KRKA PODBOCJE 22,2 11 11,7 21,8 38,9 KOLPA RADENCI 13,3 12 8,5 12,7 21,3 LJUBLJANICA MOSTE 4,2 25 9,2 21,8 38,9 SOČA SOLKAN 49,4 17 29,1 59,8 102 VIPAVA DOLENJE 4,4 12 2 3,1 5 IDRIJCA PODROTEJA 2,5 10 1,5 2,4 3,5 REKA C. MLIN * 3,0 9 0,48 1,5 2,6 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 3 1 119 241 552 DRAVA# BORL+FORMIN * 590 296 528 838 DRAVI NJA VIDEM * 14,2 2,74 9,9 31,9 SAVINJA VELIKO SIRJE 41,4 14,3 48,3 114 SOTLA RAKOVEC * 4,3 1,4 8,1 37,4 SAVA RADOVLJICA * 52,9 27,8 61,6 102 SAVA MEDNO 108 50,4 106 186 SAVA HRASTNIK 181 82,2 193 327 SAVA CATEZ * 244 148 295 494 SORA SUHA 13,0 5,9 18,9 42,1 KRKA PODBOCJE 40,5 16,2 48,6 106 KOLPA RADENCI 21,1 11,9 36,8 74,5 LJUBLJANICA MOSTE 55,7 17,5 50,8 86,9 SOČA SOLKAN 119 45,8 111 197 VIPAVA DOLENJE 9,3 3 10,2 23,3 IDRIJCA PODROTEJA 5,3 1,8 7,3 14,9 REKA C. MLIN * 4,8 1,1 5,4 16 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 808 21 138 468 1145 DRAVA# BORL+FORMIN * 1490 21 482 1017 1761 DRAVI NJA VIDEM * 49,4 29 9,1 46,6 138 SAVINJA VELIKO SIRJE 204 21 24,9 315 797 SOTLA RAKOVEC * 20,5 30 2,0 42,9 154 SAVA RADOVLJICA * 229 21 44,3 153 300 SAVA MEDNO 409 21 79,3 312 617 SAVA HRASTNIK 628 21 123 519 913 SAVA CATEZ * 687 21 224 874 1631 SORA SUHA 37,8 21 9,4 106 300 KRKA PODBOCJE 86,0 26 28,7 144 280 KOLPA RADENCI 70,7 21 20 202 432 LJUBLJANICA MOSTE 165 21 37,7 169 296 SOČA SOLKAN 312 21 96,2 429 1007 VIPAVA DOLENJE 25,0 21 3,9 57,3 151 IDRIJCA PODROTEJA 31,5 21 2,5 58,4 285 REKA C. MLIN * 10,8 21 2,8 39,9 110 Legenda: Explanations: Qvk Qvk nQvk nQvk sQvk sQvk vQvk vQvk Qs Qs nQs nQs sQs sQs vQs vQs Qnp Qnp nQnp nQnp sQnp sQnp vQnp vQnp veliki pretok v mesecu-opazovana konica monthly discharge- the highest extreme najmanjši veliki pretok v obdobju the minimum high discharge in a period srednji veliki pretok v obdobju mean high discharge in a period največji veliki pretok v obdobju the maximum high discharge in a period srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti mean monthly discharge-daily average najmanjši srednji pretok v obdobju the minimum mean discharge in a period srednji pretok v obdobju mean discharge in a period največji srednji pretok v obdobju the maximum mean discharge in a period mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti the smallest monthly discharge-daily average najmanjši mali pretok v obdobju the minimum small discharge in a period srednji mali pretok v obdobju mean small discharge in a period največji mali pretok v obdobju the maximum small discharge in a period pretoki junija 2004 ob 7:00 discharges in June 2004 at 7:00 a.m. obdobje 1954-1976 period 1954-1976 * 48 3.2. Temperature rek in jezer v juniju 3.2. Temperatures of Slovenian rivers and lakes in June Igor Strojan Podobno kot v maju so bile junija temperature rek in jezer v povprečju nekoliko nižje kot v večletnem primerjalnem obdobju. Spreminjanje temperatur rek in jezer v juniju Po prvih sedmih dneh junija so se pričele temperature rek in obeh jezer zviševati. Sredi meseca so se vode prehodno ohladile, nato pa ponovno nekoliko bolj ogrele. Zadnje dni junija so se temperature voda zviševale. Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek in jezer so bile v povprečju pol stopinje nižje kot običajno. Najbolj hladna reka je bila Kamniška Bistrica v Kamniku 7,3 °C. Reke so bile najbolj hladne v različnih obdobjih meseca. Bohinjsko jezero je bilo najbolj hladno (11 °C) prvi dan junija (preglednica 3.2.1.). Srednje mesečne temperature rek so bile od 7,7 °C na Kamniški Bistrici do 17,1 °C na Krki v Podbočju. V povprečju so bile reke pol stopinje, jezeri pa nekoliko manj kot pol stopinje hladnejši kot navadno (preglednica 3.2.1.). Tudi najvišje mesečne temperature rek in obeh jezer so bile nižje kot navadno. Reke so bile večinoma najbolj tople od 10. do 12. junija (preglednica 3.2.1.). 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -MURA - G.RADGONA — SAVA - ŠENTJAKOB 11 13 15 19 21 23 25 27 29 31 -LJUBLJANICA - MOSTE KAMNIŠKA BISTRICA - KAMNIK 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 01 15 Š W 10 M -KRKA - PODBOCJE SOCA- SOLKAN 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I -BLEJSKO J. - MLINO — BOHINJSKO J. - SVETI DUH I Slika 3.2.1. Srednje dnevne temperature slovenskih rek in jezer junija 2004. Figure 3.2.1. The June 2004 daily mean temperatures of Slovenian rivers and lakes. 25 25 20 20 5 E10 M 10 0 25 25 20 15 E10 5 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3.2.1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer junija 2004 in značilne temperature v večletnem obdobju. Table 3.2.1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in June 2004 and characteristic temperatures in the multiyear period. TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION Junij 2004 Tnp °C dan Junij obdobje/period nTnp sTnp vTnp °C °C °C MURA G. RADGONA 10,9 7 8,0 11,3 14,2 SAVA ŠENTJAKOB 11,0 22 7,8 10,4 15,1 K. BISTRICA KAMNIK 7,3 7 7,4 8,45 10,2 LJUBLJANICA MOSTE 12,7 14 11,4 12,7 15,3 KRKA PODBOCJE 14,5 27 11,2 12,4 14,0 SOČA SOLKAN 10,5 22 9,9 11,1 13,2 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 13,2 10,8 13,5 16,1 SAVA ŠENTJAKOB 12,8 11,3 12,6 15,8 K. BISTRICA KAMNIK 7,7 8,97 10,1 12,0 LJUBLJANICA MOSTE 14,6 14,0 15,4 18,1 KRKA PODBOCJE 17,1 15,2 15,9 16,4 SOČA SOLKAN 12,4 12,1 13,0 15,0 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 15,8 11 13,9 16,3 20,0 SAVA ŠENTJAKOB 15,0 10 13,4 14,7 17,3 K. BISTRICA KAMNIK 9,2 29 11,2 12,5 14,4 LJUBLJANICA MOSTE 18,7 18 15,6 17,3 19,7 KRKA PODBOCJE 21,7 12 17,0 19,9 21,4 SOČA SOLKAN 14,1 12 13,8 15,2 16,9 TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION Junij 2004 Tnp °C dan Junij obdobje/ period nTnp sTnp vTnp °C °C °C BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 16,4 5 11,0 1 14,8 16,7 19,0 9,9 11,5 14,7 Ts nTs sTs vTs BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 18,9 13,5 17,7 18,8 20,5 12,3 14,0 16,8 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 21,2 29 16,0 18 20,0 21,5 23,6 14,7 17,4 18,8 Legenda: Explanations: Tnp nTnp sTnp vTnp Ts nTs sTs vTs Tvk nTvk sTvk vTvk nizka temperatura v mesecu / the low monthly temperature najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period visoka temperatura v mesecu / highest monthly temperature the najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7 a.m. SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers and lakes in June were lower to those of the multi-annual period. 50 3.3. Višine in temperature morja 3.3. Sea levels and temperatures Mojca Sušnik Višine morja v juniju so bile v primerjavi z obdobjem malo nad povprečjem. Srednje dnevne temperature morja v primerjavi z obdobjem so bile pod povprečne. Višine morja v juniju Časovni potek sprememb višine morja. Gladina morja je bila večino junija višja od napovedanih vrednosti. Pod napovedanimi vrednostimi je bila pet dni v sredini meseca. Izrazito odstopanje od napovedanih vrednosti je bilo 13. in 20. junija (slike 3.3.1., 3.3.2. in 3.3.3.). Najvišje in najnižje višine morja. Najvišja višina morja, 285 cm, je bila zabeležena 1. junija, ob 19:16. Najnižja vrednost, 145 cm, je bila izmerjena 4. junija, ob 4. uri (preglednica 3.3.1.). Primerjava z obdobjem. Srednja mesečna višina morja je bila 219 cm, to je 4 centimetre nad povprečno junijsko višino morja izmerjeno v obdobju od 1960 do 1990. Najnižja mesečna vrednost je bila med srednjo nizko in najvišjo nizko obdobno višino za junij in najvišja mesečna vrednost je bila le malo večja od srednje najvišje obdobne junijske vrednosti. (preglednica 3.3.1.). Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in a month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in a month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in a month A amplitude / the amplitude Slika 3.3.1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v juniju 2004 od povprečne višine morja v obdobju 1958-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti. Figure 3.3.1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1958-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the long term period in June 2004. Odkloni višin morja _ Odkloni zračnih pritiskov Preglednica 3.3.1. Značilne mesečne vrednosti višin morja junija 2004 in v dolgoletnem obdobju. Table 3.3.1. Characteristically sea levels of June 2004 and in the long term period. Mareografska postaja/Tide gauge: Koper jun.04 jun 1960 - 1990 min sr max cm cm cm cm SMV 219 206 215 224 NVVV 285 260 282 320 NNNV 145 105 137 154 A 140 155 145 166 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Hmer -Ha -Hres Slika 3.3.2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja junija 2004 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru. Srednja višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm. Figure 3.3.2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in June 2004 and difference between them (Hres). —Vv —dP —Vs Slika 3.3.3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v juniju 2004. Figure 3.3.3. Wind velocity Vv, wind direction Vs and air pressure deviations dP in June 2004. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring Predvidene višine morja v avgustu 2004 10:36 21:42 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 27 29 r K 30 a 16:10 11:09 22:16 11:40 22:49 12:10 23:21 12:37 23:52 13:04 0:31 13:34 2:00 14:16 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 15:34 8:37 17:31 8:25 18:45 8:37 19:28 8:58 20:03 9:21 20:33 9:46 21:03 ali s? s? i 0:37 11:37 1:16 13:27 1:51 14:01 2:22 14:28 2:49 14:55 3:16 15:24 10:13 21:34 10:40 22:01 11:09 22:34 11:37 23:07 12:04 23:43 12:31 0:27 12:58 1/\ 18/\ 19/\ 20^\ 21^ 22 3:43 15:54 4:09 16:25 4:34 17:01 4:58 17:36 5:19 18:15 5:40 19:01 5:52 20:01 1:46 13:39 14:55 8:07 17:13 8:19 18:46 8:45 19:42 9:13 20:27 9:43 21:07 80 60 j-g 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 10:10 21:42 10:40 22:13 f\ i — f s— f 1 t P } ft 3 1 M U TT 2 tr- 3 V- 4 5 d 3:33 16:01 4:00 16:37 Slika 3.3.4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v avgustu 2004 glede na srednje obdobne višine morja . Figure 3.3.4. Prognostic sea levels in August 2004. 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v juniju Srednja dnevna temperatura morja je po padcu 4. in 5. junija naraščala do 12. junija, ko je dosegla najvišjo srednjo dnevno temperaturo 25,1 °C, najvišjo dnevno celo 25,6 °C. Za tem se je 13. in 14. junija morje močno ohladilo. Po ohladitvi v sredini meseca je temperatura morja, z manjšimi vmesnimi ohladitvami, naraščala do 28. junija (slika 3.3.5.). Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Srednja mesečna temperatura je bila v primerjavi z obdobjem malo pod povprečjem. Najvišja mesečna temperatura je bila glede na obdobje 0,2 °C pod povprečno najvišjo junijsko temperaturo. Najnižja mesečna temperatura pa je bila skoraj 4 °C pod povprečno najmanjšo temperaturo v juniju, v obdobju 1992-2003 (preglednica 3.3.2.). ^^"Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 3.3.5. Srednja dnevna temperatura zraka in temperatura morja v juniju 2004 Figure 3.3.5. Mean daily air temperature and sea temperature in June 2004 Preglednica 3.3.2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v juniju 2004 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v dvanajstletnem obdobju 1992-2003 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 3.3.2. Temperatures in June 2004 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 12-years period 1992-2003 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper junij junij 2004 1992-2003 min sr max °C °C °C °C Tmin 1 16,3 13,7 20,1 24,2 Tsr 1 21,5 17,3 22,7 27,5 Tmax 1 25,6 20,3 25,8 30,7 SUMMARY The most of June sea levels in were above multi-annual mean. The sea temperatures were the highest on 12th of June, followed by two days decrease and rise to the end of the month. 54 3.4. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v februarju 2004 3.4. Groundwater reserves in alluvial aquifers in February 2004 Urša Gale V februarju so bile zaloge podzemne vode v večini aluvialnih vodonosnikov Slovenije v razponu običajnih nihanj gladin. V severovzhodni Sloveniji se je na pretežnih predelih aluvialnih vodonosnikov nadaljevala hidrološka suša, močno pa se je izboljšalo stanje vodnih zalog v Vipavsko-Soški dolini, kjer so se povečale nad letno povprečje. V večini aluvialnih vodonosnikov so bile gladine podzemne vode ustaljene. Padavine so na območju aluvialnih vodonosnikov večinoma presegle dolgoletna padavinska povprečja za mesec februar. Največji presežki padavin, do dveh tretjin nad povprečjem, so bili na območju vodonosnikov Primorske in Dolenjske. Velik mesečni presežek padavin je bil prisoten tudi v osrednji Sloveniji in je znašal okrog eno tretjino. Na območju vodonosnikov severovzhodne Slovenije vrednosti padavin niso dosegle dolgoletnega mesečnega povprečja. Primanjkljaj je znašal od ene petine do ene četrtine povprečja. Padavine so bile časovno neenakomerno porazdeljene. Največja intenziteta in trajanje padavin sta bila prisotna v tretji dekadi meseca. Zaradi izpada padavin v severovzhodni Sloveniji ostajajo v celoti sušni aluvialni vodonosniki Murskega, Dravskega in Apaškega polja ter pretežni del vodonosnikov Prekmurskega in Ptujskega polja. Gladina podzemne vode se je na teh območjih v povprečju sicer dvignila za nekaj centimetrov, vendar vrednosti v nivojih podzemnih vod ostajajo pod ravnijo dolgoletnega nizkega povprečja (Hnp) značilnega za to območje. Mnogi vodnjaki so še vedno suhi. Stanje zalog podzemne vode je v teh vodonosnikih odvisno predvsem od infiltracije iz površja in iz večjih rek. Gladine podzemne vode na Sorškem polju prav tako niso dosegle nizkega povprečja (Hnp), vendar se primerjave nivojev nanašajo na obdobje pred izgradnjo hidroelektrarne Mavčiče, ki je umetno spremenila režim podzemnih vod v tem vodonosniku. Padavine so ugodno vplivale na polnjenje aluvialnih vodonosnikov Vipavsko-Soške doline, Krškega, Šentjernejskega in Brežiškega polja. Največji dvig je bil zabeležen v Brežiškem polju na postaji Bukošek, kjer je dosegel 92 centimetrov. Največji upad gladine podzemne vode pa je bil v dolini Kamniške Bistrice na postaji Preserje, kjer je znašal 247 centimetrov. Pod letnim povprečjem so bile v tem mesecu vodne gladine v vodonosnikih na Vrbanskem platoju, v dolini Kamniške Bistrice ter v vseh vodonosnikih Krško Brežiške kotline. Celotni mesečni odtoki podzemne vode so bili v mesecu februarju na območju aluvialnih vodonosnikov Slovenije večinoma večji od pritokov, kar je vodilo k zmanjšanju zalog podzemne vode. Dotoki so bili večji od odtokov podzemne vode v Vipavsko Soški dolini in v Krško Brežiški kotlini, kjer so se zaloge povečale. Stanje vodnih zalog glede na razmere v februarju leta 2003 je bilo boljše v Vipavsko-Soški dolini ter na pretežnih območjih Celjske kotline, Kranjskega in Ljubljanskega polja. Stanje v SV Sloveniji je bilo podobno lanskoletnemu, kjer je tudi letos prisoten pojav hidrološke suše. SUMMARY Drought in February continued in north-eastern part of the country. Groundwater reserves there were considerably low for this time of the year. In the most of alluvial aquifers groundwater reserves were normal. 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring Hvp... povprečje maksimalnih letnih gladin Hs... povprečna letna gladina Hnp... povprečje minimalnih letnih gladin (average of the annual GW level maxima) (multiannual mean GW level) (average of the annual GW level minima) Slika 3.4.1. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu februarju 2004 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih Figure 3.4.1. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in February 2004 56 3.4. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v februarju 2004 3.4. Groundwater reserves in alluvial aquifers in February 2004 Urša Gale V marcu so se zaloge podzemne vode v večini aluvialnih vodonosnikih po Sloveniji povečale. Zaloge so bile nad letnim povprečjem (Hs) v pretežnem delu Ljubljanske kotline, v Celjski kotlini, v pretežnem delu Krško Brežiške kotline in celo v nekaterih predelih vodonosnikov severovzhodne Slovenije. Kljub razmeroma ugodnim razmeram zalog je na nekaterih predelih severovzhodne Slovenije istočasno še vedno hidrološka suša. Pod letnim povprečjem so bile zaloge v Vipavsko Soški dolini in na zgornji terasi Brežiškega polja. V mesecu marcu je bilo napajanje vodonosnikov iz padavin razmeroma neenakomerno. Tako je v vzhodni Sloveniji zapadlo več padavin, kot je sicer značilno za ta mesec, v osrednji in jugozahodni Sloveniji pa manj od povprečja. Največji primanjkljaj padavin je bil prisoten na območju aluvialnih vodonosnikov Primorske, kjer je znašal preko polovice, manjši pa v Ljubljanski kotlini, okoli ene desetine. Na območju severovzhodne Slovenije je količina zapadlih padavin presegla dolgoletna povprečja od polovice do dve tretjini, na območju vodonosnikov Celjske kotline in Dolenjske pa okoli ene tretjine. Padavine so bile časovno neenakomerno razporejene. Večina dežja je padla v prvem tednu marca in na začetku tretje dekade meseca. Intenzivne padavine, nizka evapotranspiracija in predhodna namočenost tal so ugodno vplivale na stanje zalog podzemnih voda. Z izjemo območja vodonosnikov Vipavsko Soške doline, so se gladine podzemne vode v vseh aluvialnih vodonosnikih po Sloveniji zvišale. Največji dvig je bil zabeležen v dolini Kamniške Bistrice na postaji v Preserjah in sicer 256 centimetrov. Gladina podzemne vode se je v mesecu marcu za več kot en meter zvišala na večini postaj na Kranjskem, Vodiškem in Sorškem polju ter v dolini Kamniške Bistrice. Ugodno zvišanje gladin, velikostnega reda od pol do enega metra, je bilo na Ljubljanskem polju, v Celjski kotlini in Krško Brežiški kotlini. Na to so poleg padavin vplivale visoke vodne gladine v rekah, ki napajajo te vodonosnike. V vodonosnikih severovzhodne Slovenije je bil velik razpon vrednosti zviševanja gladin podzemne vode. To je povzročilo različno stanje vodnih zalog na tem območju. Tako na Apaškem polju kot tudi v Prekmurju so bile gladine podzemne vode v razponu od hidrološke suše (pod Hnp) do ugodnega vodnega stanja nad letnim povprečjem (Hs). V ostalih vodonosnikih na tem območju je bil razpon gladin nekoliko manjši, znotraj običajnih nihanj. Le na pretežnem delu Dravskega polja je bila hidrološka suša. Čeprav meja gladine podzemne vode (Hnp) ni bila na Sorškem polju presežena, stanje zalog na tem območju ne štejemo za hidrološko sušo. Primerjava se namreč nanaša na obdobje po izgradnji hidroelektrarne Mavčiče, ki je na tem delu umetno zvišala nivo podzemne vode. Na območju Vipavsko-Soške doline se je zaradi pomanjkanja padavin gladina podzemne vode znižala. Največje znižanje, 101 centimeter, je bilo zabeleženo na opazovalni postaji Šempeter. Na območju aluvialnih vodonosnikov Slovenije, je z izjemo Vipavsko Soške doline, dotok podzemnih vod presegel odtok. To se kaže z dvigom gladine podzemne vode, kar je pozitivno vplivalo na stanje vodnih zalog. Glede na marec 2003 je bilo stanje zalog podzemnih voda letos ugodnejše. Pred enim letom so bile povsod vodne gladine pod letnim povprečjem, pretežni del severovzhodne Slovenije je tedaj že zajela hidrološka suša. SUMMARY Groundwater reserves in March improved considerably due to high precipitation amount. Groundwater levels were within normal range, largely above multi annual mean. Drought continued in some parts of aquifers in north-eastern Slovenia. 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring zelo vodnato (water abundant) običajne vodne zaloge (normal GW reserves) susno (low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph Hvp... povprečje maksimalnih letnih gladin Hs... povprečna letna gladina (average of the annual GW level maxima) (multiannual mean GW level) Hnp... povprečje minimalnih letnih gladin (average of the annual GW level minima) Slika 3.4.1. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu februarju 2004 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih Figure 3.4.1. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in February 2004 58 3.4. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v februarju 2004 3.4. Groundwater reserves in alluvial aquifers in February 2004 Urša Gale V aprilu je bilo na območju aluvialnih vodonosnikov v Sloveniji stanje zalog podzemnih voda podobno kot v predhodnem mesecu. Ugodne vodne zaloge nad letnim povprečjem (Hs) so bile zabeležene v pretežnem delu Ljubljanske kotline, Celjske kotline in Krško Brežiške kotline. Pod povprečjem so bile zaloge v Vipavsko Soški dolini, na Šentjernejskem polju in nekaterih predelih vodonosnikov severovzhodne Slovenije. Na manjših območjih severovzhodne Slovenije se je nadaljevala hidrološka suša. Za hidrološko sušo pri podzemnih vodah štejemo stanje, ko so vodne zaloge na strnjenem območju za daljši čas pod ravnijo dolgoletnega povprečja letnih nižkov (Hnp). V mesecu aprilu so se območja s sušnimi razmerami skrčila na osrednji del vodonosnikov Dravskega in Apaškega polja ter del Prekmurja pri Murski Soboti. Višine gladin podzemne vode so bile pod povprečjem tudi na območju Sorškega polja, vendar jih ne enačimo s pojavom hidrološke suše, saj se primerjave nanašajo na obdobje umetno zvišanih vodnih gladin po izgradnji hidroelektrarne Mavčiče. Na območjih aluvialnih vodonosnikov Slovenije, razen Primorske, so bile količine padavin blizu dolgoletnih mesečnih povprečij. Prevladovali so presežki padavin okoli ene desetine. Največji presežek je bil v osrednji Sloveniji in je znašal okrog ene petine. Na območju vodonosnikov Vipavsko Soške doline je padlo skoraj polovico manj dežja, kot je sicer značilno za mesec april. Značilno je bilo veliko število padavinskih dni, največ dežja pa je padlo od 5. do 10. in 25. v mesecu. Zadnji teden aprila padavin na območju aluvialnih vodonosnikov ni bilo. Zato so večinoma bila značilna zviševanja gladin podzemne vode v prvi polovici in zniževanja proti koncu meseca. Nadpovprečna namočenost na pretežnem delu aluvialnih vodonosnikov Slovenije se je v mesecu aprilu odražala kot dvigovanje gladin podzemne vode Prekmurskega, Murskega in Ptujskega polja, Celjske kotline, Kranjskega in Ljubljanskega polja, Krškega in Šentjernej skega polja, ter Vrbanskega platoja. Znižanje gladin podzemne vode v Vipavsko-Soški dolini je posledica primanjkljaja padavin na Primorskem. Maksimalni dvig nivoja podzemne vode je bil zabeležen na Kranjskem polju na postaji v Mostah, kjer je znašal 329 centimetrov. Največje znižanje gladin pa je bilo izmerjeno na Krškem polju v Krški vasi in je doseglo 141 centimetrov. Celomesečni odtoki so bili večinoma manjši od dotokov, zato so se v večini vodonosnikov zaloge podzemne vode povečale. Stanje vodnih zalog v aluvialnih vodonosnikih Slovenije je bilo glede na isti mesec lanskega leta precej boljše. Lani ob istem času je bila suša v pretežnem delu severovzhodne Slovenije, v dolini Kamniške Bistrice in na Mirensko Vrtojbenskem polju. SUMMARY Groundwater reserves in April were favorable in most parts of alluvial aquifers. Increase of groundwater levels prevailed, while levels decreased only in aquifers of Vipava Soča valley. 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring 0400 ZG. KRAPJE zelo vodnato (water abundant) običajne vodne zaloge (normal GW reserves) susno (low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph Hvp... povprečje maksimalnih letnih gladin Hs... povprečna letna gladina (average of the annual GW level maxima) (multiannual mean GW level) Hnp... povprečje minimalnih letnih gladin (average of the annual GW level minima) Slika 3.4.1. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu februarju 2004 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih Figure 3.4.1. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in February 2004 60 3.4. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v februarju 2004 3.4. Groundwater reserves in alluvial aquifers in February 2004 Urša Gale V maju so bile zaloge podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih Slovenije v mejah običajnih nihanj. V nekaterih predelih Ljubljanske kotline in Krško Brežiške kotline je bilo stanje zalog nad letnim povprečjem (Hs). V Celjski kotlini so se zaloge znižale na raven pod letnim povprečjem, kakor tudi v pretežnem delu Prekmurja. V vodonosnikih Vipavsko Soške doline so se zaloge povečale, vendar niso presegle letnega povprečja. Povečanje zalog je bilo zabeleženo na Vrbanskem platoju, kjer so dosegle raven zelo bogatih zalog (nad Hvp), ter na severnem delu Dravskega polja, kjer so se zvišale nad letno povprečje. Količine padavin v maju na območjih aluvialnih vodonosnikov so bile sorazmerno blizu dolgoletnim mesečnim povprečjem. Povprečna vrednost je bila za desetino presežena na območju Kranjskega polja in Primorske. Drugod po Sloveniji je bil padavinski primanjkljaj. Največji, okoli ene tretjine, je bil na območju Dravskega polja, v Prekmurju pa okoli ene petine. V ostalih vodonosnikih so bili primanjkljaji velikostnega reda ene desetine. Značilno je bilo veliko število padavinskih dni, vendar je bila praviloma količina padavin majhna. Obilnejše padavine so bile koncentrirane v drugi polovici prve dekade meseca in 23. maja, ko je bila intenziteta padavin največja. Na območju aluvialnih vodonosnikih v Ljubljanski, Krško Brežiški in Celjski kotlini so se vodne gladine znižale. Največje znižanje gladine podzemne vode je bilo zabeleženo v Cerkljah na Kranjskem polju, kjer je znašalo 361 centimetrov. Zvišanje gladin podzemne vode je bilo zabeleženo v vodonosnikih Vipavsko Soške doline, na severnem delu Dravskega polja in na Vrbanskem platoju. Slednji se napaja predvsem iz reke Drave in s podzemnim dotokom pod reko. Največji dvig gladine podzemne vode je bil zabeležen na Dravskem polju v Teznem, kjer je znašal 34 centimetrov. Manj ugodno stanje vodnih zalog smo zabeležili v severovzhodni Sloveniji, kjer so še vedno bile sušne razmere na nekaterih delih Apaškega in Dravskega polja ter Prekmurja. Za hidrološko sušo pri podzemnih vodah štejemo stanje, ko so vodne zaloge na strnjenem območju za daljši čas pod ravnijo dolgoletnega nizkega povprečja (Hnp). Tudi zaloge Sorškega polja so bile pod nizkim povprečjem, vendar jih ne štejemo za sušo, ker se primerjava nanaša na obdobje umetno zvišanih gladin od leta 1987 po izgradnji hidroelektrarne Mavčiče. Slika 3.7.1. Opazovalna postaja v Teznem, kjer je v maju zabeleženo največje zvišanje gladine podzemne vode Figure 3.7.1. Observing station in Tezno Odtoki podzemnih voda iz vodonosnikov so v maju večinoma prevladovali nad dotoki, zato so se zaloge podzemnih voda večinoma zmanjšale. Izjeme so bile Vrbanski plato, severni del Dravskega polja in vodonosniki Vipavsko Soške doline, kjer so dotoki presegli odtoke. Tam so se zaloge podzemne vode nekoliko povečale. Stanje vodnih zalog je bilo bistveno boljše kot pred enim letom. V istem mesecu lani je pretežni del Slovenije že zajela hidrološka suša. SUMMARY Groundwater reserves of alluvial aquifers in May were normal. Minor areas in north-eastern part of the country were still affected by drought. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring Hvp... povprečje maksimalnih letnih gladin Hs... povprečna letna gladina Hnp... povprečje minimalnih letnih gladin (average of the annual GW level maxima) (multiannual mean GW level) (average of the annual GW level minima) Slika 3.4.1. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu februarju 2004 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih Figure 3.4.1. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in February 2004 62 3.4. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v februarju 2004 3.4. Groundwater reserves in alluvial aquifers in February 2004 Urša Gale V juniju je bilo stanje vodnih zalog na območjih večine aluvialnih vodonosnikov Slovenije v mejah normale. Povečini so bile vodne zaloge nekoliko pod srednjim letnim povprečjem (Hs). Na nekaterih predelih severovzhodne Slovenije je še vedno prisoten pojav hidrološke suše. Ugodno raven vodnih zalog nad povprečjem smo zabeležili na Ljubljanskem polju, Kranjskem polju in večjem delu Spodnje Savinjske doline, še posebej na Vrbanskem platoju, kjer so bile bogate vodne zaloge. V vodonosnikih severovzhodne Slovenije je bil zabeležen pojav hkratnih ugodnih vodnih razmer in hidrološke suše. V juniju je na območju vodonosnikov osrednje Slovenije padlo okoli ene desetine več dežja kot je sicer značilno za ta mesec. Ugodne so bile zelo obilne padavine v severovzhodni Sloveniji, kjer je bila dosežena celo dvakratna količina običajnih padavin. Povprečne mesečne obdobne padavine niso bile presežene le na jugu države, saj je bil primanjkljaj padavin na območju vodonosnikov Dolenjske okoli ene četrtine, na območju Primorske pa približno eno petino. Značilno je bilo veliko število padavinskih dni, vendar so se prve intenzivnejše padavine pojavile okrog 13. v mesecu. Do konca junija so bile obilne padavine skoncentrirane v treh padavinskih dogodkih v zadnji dekadi meseca. Časovno neenakomerna razporeditev padavin je povzročila porast vodnih gladin v drugi polovici meseca. Glede na nivo gladin podzemnih vod v mesecu juniju je bila v pretežnem delu Dravskega in Apaškega polja ter delu Prekmurskega polja hidrološka suša, ki se je nadaljevala iz predhodnih mesecev. S hidrološko sušo opredelimo stanje zalog podzemnih vod, ki so dlje časa pod minimalnim dolgoletnim povprečjem (Hnp), značilnim za to območje. Kljub temu pa je bilo na naštetih območjih meseca junija moč zaznati prevladujoč trend dviga gladin podzemne vode, kar je bila posledic obilnih padavin. V južnem obrobnem predelu Apaškega polja je bil ta mesec celo zabeležen maksimalni dvig podzemne vode in je znašal 92 centimetrov. Maksimalni upad gladine je bil meseca junija zabeležen na Kranjskem polju, kjer je v Cerkljah dosegel 188 centimetrov. Večje znižanje nivojev podzemne vode je bilo tudi na območju Vipavsko-Soške doline kot posledica primanjkljaja padavin v južni Sloveniji. Vpliv primanjkljaja padavin ni bil tako zaznaven na Krškem in Šentjernejskem polju, saj je tu gladina podzemne vode pod večjim vplivom rek Save in Krke. Območja Sorškega polja glede nivoja podzemne vode ne moremo uvrstiti v razred hidrološke suše, saj se primerjava nanaša na čas po izgradnji hidroelektrarne Mavčiče, ki je umetno zvišala gladine. Vrbanski plato je močno odvisen od pronicanja iz reke Drave, zato na tem območju ponovno opažamo dvig gladine podzemne vode. Dotoki so prevladovali nad odtoki na območju severovzhodni Slovenije zato so se tam zaloge podzemne vode ta mesec nekoliko povečale. Drugod po Sloveniji, pa so z izjemo Krškega in Šentjernejskega polja, odtoki prevladovali nad dotoki zato so se zaloge podzemne vode povečini zmanjšale. Glede na isti mesec v preteklem letu je bilo stanje zalog podzemnih voda v vseh aluvialnih vodonosnikih Slovenije precej boljše. K temu so pripomogle letošnje razmeroma dolgotrajne padavine večjih intenzitet. Kljub temu je tudi letos junijsko stanje zalog podpovprečno v nekaterih delih vodonosnikov v severovzhodni Sloveniji. SUMMARY Groundwater reserves in alluvial aquifers were mostly normal.Groundwater levels in north-estern part of Slovenia have increased, although drought in some parts of aquifers in this area continued. In other parts of Slovenia the grondwater levels have decreased. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Hvp... povprečje maksimalnih letnih gladin Hs... povprečna letna gladina Hnp... povprečje minimalnih letnih gladin (average of the annual GW level maxima) (multiannual mean GW level) (average of the annual GW level minima) Slika 3.4.1. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu februarju 2004 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih Figure 3.4.1. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in February 2004 64 4. ONESNAŽENOST ZRAKA 4. AIR POLLUTION Andrej Šegula Tudi v mesecu juniju se je nadaljevalo zelo spremenljivo vreme s pogostimi padavinami. Onesnaženost zraka je bila v glavnem še nekoliko manjša kot maja, le koncentracije ozona so bile ponekod višje kot prejšnji mesec. TE Trbovlje je zaradi letnega remonta delovala le do 4. junija, zato so bile povprečne mesečne koncentracije žveplovega dioksida na merilnih mestih vplivnega območja TE Trbovlje - tudi v mestih v Zasavju - precej nižje kot običajno, toda na Dobovcu so kljub temu dosegle med vsemi merilnimi mesti najvišjo urno in 24-urno vrednost. Koncentracije so presegle dopustno urno vrednost še na vplivnem območju TE Šoštanj (merilni mesti Šoštanj in Veliki vrh) ter na merilnem mestu v Krškem. Koncentracije dušikovega dioksida, ogljikovega monoksida in tudi delcev PM10 so bile pod dovoljenimi vrednostmi. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Merilni interval Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ 1 ura Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB 1 ura Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana 1 ura ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško 1 ura ARSO DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško Državna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor, OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Zveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 4.1. in 4.2. ter v preglednici 4.1. Med večjimi mesti so koncentracije le enkrat presegle dopustno urno vrednost v Zasavju (Zagorje), kjer je poleg neugodne lege in vpliva lokalnih emisij opazna tudi emisija TE Trbovlje. V Zagorju so bile najvišje koncentracije izmerjena 3. junija, ko je še delovala TE Trbovlje. Najvišja urna koncentracija je bila 382 ^g/m3, najvišje dnevno povprečje pa 66 ^g/m3. 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Koncentracije SO2 na vplivnem območju TE Šoštanj so bile višje od dopustne urne vrednosti le na merilnih mestih Šoštanj (najvišja urna vrednost 692 |g/m3) in Veliki vrh (najvišje dnevno povprečje 93 |g/m3). Najvišje urne in 24-urne koncentracije so bile tudi junija izmerjene na vplivnem območju TE Trbovlje v prvih štirih dneh, ko je termoelektrarna še delovala. Tako je bila na Dobovcu 1. junija izmerjena najvišja urna koncentracija 1652 |g/m3 in najvišje dnevno povprečje 130 |g/m3. Za en urni interval je koncentracija presegla dopustno urno vrednost tudi v Ravenski vasi (562 |g/m3). Dopustna urna koncentracija SO2 je bila kot ponavadi presežena na merilnem mestu v Krškem, ki je ponoči ob mirnem in jasnem vremenu pod vplivom emisije tovarne celuloze VIPAP. Izmerjena najvišja urna koncentracija je bila 466 |g/m3 in najvišja povprečna dnevna vrednost 100 |g/m3. Dušikov dioksid Onesnaženost zraka z NO2 je bila kot običajno precej nižja od dopustne. Višje koncentracije dušikovega dioksida so bile sicer izmerjene na urbanih merilnih mestih, kjer so prisotne emisije iz prometa. Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom prikazujeta slika 4.3. in preglednica 4.2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile precej pod dopustno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 4.3. Ozon Povprečne mesečne koncentracije ozona v zraku so bile zaradi zelo spremenljivega vremena v glavnem na ravni majskih. V bolj redkih dneh z lepim vremenom pa so koncentracije marsikje presegle ciljno 8-urno, ponekod pa tudi opozorilno urno vrednost. Eden od pogojev, namreč sončno obsevanje, ki pospešuje fotokemične reakcije, pri katerih nastaja ozon, je namreč v juniju zaradi visoke lege sonca nad obzorjem zelo močno. Koncentracije ozona prikazujeta slika 4.4. in preglednica 4.4. Delci PM10 Koncentracije delcev PMi0 so ostale zaradi zelo spremenljivega vremena s pogostimi padavinami povsod pod dovoljenimi. Onesnaženost zraka z delci PMi0 je prikazana na sliki 4.5. in 4.6. ter v preglednici 4.5. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednice in slike Oznake pri preglednicah / legend to tables: % pod odstotek veljavnih podatkov / percentage of valid data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 maks maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 min najnižja koncentracija v ^g/m3 / minimal concentration ^g/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances A0T40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U - mestno, N - nemestno / area: U - urban, N - non-urban * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2004: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2004: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / year SO2 380 (DV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 220 (DV)2 400 (AV) 52 (DV) CO 12 (DV) (mg/m3) Benzen 8,5 (DV) O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 55 (DV)4 42 (DV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki tisk v tabelah označuje prekoračeno število dovoljenih letnih preseganj koncentracij. Bold print in the following tables indicates exceeded number of the allowed annual exceedences. 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.1. Koncentracije SO2 za junij 2004, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.1. Concentrations of SO2 in June 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / Dan / 24 hours 3 hours MERILNA MREZA Postaja % pod Cp Maks >DV >DV £od 1.jan. >AV maks >MV >MV £od 1.jan. Ljubljana Bež. 91 4 51 0 0 0 10 0 0 Maribor 83 7 41 0 0 0 17 0 0 Celje 95 5 82 0 0 0 10 0 0 DMKZ Trbovlje 93 3 28 0 2 0 10 0 0 Hrastnik 95 4 49 0 5 0 10 0 0 Zagorje 95 5 382 1 16 0 66 0 1 Murska S.Rakičan 93 4 23 0 0 0 11 0 0 Nova Gorica 87 8 66 0 0 0 15 0 0 SKUPAJ DMKZ 5 382 1 23 0 66 0 1 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 88 4 62 0 0 0 8 0 0 EIS CELJE EIS Celje 81 1 22 0 0 0 3 0 0 EIS KRŠKO Krško* 69 40 466* 3* 58 0 100* 0* 12 Šoštanj 96 20 692 6 20 0 83 0 0 Topolšica 100 7 117 0 0 0 18 0 0 Veliki vrh 100 36 597 7 42 0 93 0 2 EIS TEŠ Zavodnje 97 6 133 0 0 0 18 0 0 Velenje 100 3 53 0 0 0 10 0 0 Graška Gora 100 3 78 0 0 0 19 0 0 Pesje 100 4 77 0 0 0 17 0 0 Skale mob. 100 4 43 0 0 0 11 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 10 692 13 62 0 93 0 2 Kovk 81 15 183 0 111 0 41 0 19 EIS TET Dobovec 96 9 1652 3 35 0 130 1 5 Kum 87 2 254 0 5 0 18 0 0 Ravenska vas 96 18 562 1 39 0 67 0 11 SKUPAJ EIS TET 11 1652 4 190 0 130 1 35 EIS TEB Sv.Mohor* Preglednica 4.2. Koncentracije NO2 za junij 2004, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.2. Concentrations of NO2 in June 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >DV >DV £od 1.jan. 3 hours >AV Ljubljana Bež. U 99 22 73 0 0 0 DKMZ Maribor U 89 24 73 0 0 0 Celje U 100 15 56 0 0 0 Trbovlje U 94 27 74 0 0 0 Murska S. Rakičan* N 72 9 46* 0* 0 0 Nova Gorica U 96 20 80 0 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje N 83 3 14 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje* U 0 EIS TEŠ Zavodnje N 93 4 70 0 0 0 Skale mob. N 100 5 36 0 0 0 EIS TET Kovk N 90 8 131 0 2 0 EIS TEB Sv.Mohor* N 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.3. Koncentracije CO v mg/m3 za junij 2004, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.3. Concentrations of CO in mg/m3 in June 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp 8 ur / 8 hours maks >DV Ljubljana Bež.* 81 0.3 0.7* 0* DKMZ Maribor 99 0.4 0.9 0 Celje 99 0.3 0.8 0 Nova Gorica* 88 0.7 1.0* 0* EIS CELJE EIS Celje* 68 0.1 0.3* 0* Preglednica 4.4. Koncentracije O3 za junij 2004, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.4. Concentrations of O3 in June 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA Postaja podr % pod Cp Maks >OV >AV AOT40 Maks maks>CV >CV MREŽA £od 1 jan. Krvavec N 100 107 218 7 0 29860 198 10 38 Iskrba N 100 64 181 1 0 18554 160 9 16 Ljubljana Bež.* U 92 61 198 4 0 11904 182* 5* 13 DKMZ Maribor U 99 46 104 0 0 2575 92 0 1 Celje U 99 56 147 0 0 10070 122 1 7 Trbovlje U 98 41 140 0 0 4330 118 0 3 Hrastnik* U 91 53 167 0 0 13329 153* 1* 8 Zagorje U 99 43 142 0 0 4728 131 1 4 Nova Gorica U 99 73 210 9 0 15827 197 9 17 MurskaS. Rakičan* N 96 56 135 0 0 12945 127* 1* 6 OMS LJUBLJANA Vnajnarje* N OMS LJUBLJANA Maribor Pohorje N 99 89 187 1 0 19805 147 5 22 EIS TES Zavodnje N 100 76 137 0 0 9883 119 0 7 Velenje U 100 57 132 0 0 9345 117 0 4 EIS TET Kovk N 92 86 210 5 0 15769 187 6 16 EIS TEB Sv.Mohor* N Preglednica 4.5. Koncentracije delcev PM10 za junij 2004, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.5. Concentrations of PM10 in June 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV >DV £od 1.jan. Ljubljana Bež. 99 23 45 0 16 Maribor 99 22 38 0 31 Celje 99 22 44 0 26 DKMZ Trbovlje 97 20 27 0 15 Zagorje 99 27 45 0 22 Murska S. Rakičan 98 17 26 0 2 Nova Gorica 99 21 43 0 2 MO MARIBOR MO Maribor 91 25 52 0 3 EIS CELJE EIS Celje* 70 27 44* 0* 26 OMS LJUBLJANA Vnajnarje (sld)* EIS TES Pesje 98 15 27 0 1 Skale mob. 98 13 24 0 1 EIS TET Prapretno 93 20 37 0 2 sld- merijo se skupni lebdeči delci / total suspended particles are measured 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. i -I-I-1-1-I- 1 1 1 1 1 Maribor i 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Celje i 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Trbovlje =□ 1 i 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Hrastnik i 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Zagorje F=" ! 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Murska S.Rakičan =■ 1 1 1 1 1 Nova Gorica =" 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Vnajnarje = 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 EIS Celje ] 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Krško* 1 -f 1 1 1 1 1 Šoštanj -1 Topolšica _i_, i i i EIS TES i i Veliki vrh -1 1 i i i i i Zavodnje = i i i i i i Velenje i i i i i Graška Gora i i i i i Pesje i i i i i Skale mob. . 1 i i i i i i i i i i Kovk 1 i i i i i i i i i i Dobovec 1 1 i i i EIS TET i i Kum 1 i i i i i i i i i i Ravenska vas I-1 1 i i i i i Sv.Mohor* 1 EIS TEB 0 20 40 60 80 100 120 140 □ cp(|g/m3) □DV-lura(št.primerov) □MV-24ur(št.primerov) Slika 4.1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v juniju 2004 Figure 4.1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedences of SO2 in June 2004 ^^^^ Ljubljana Bež. ^^^^ Maribor -Celje Zagorj e • Trbovlj e Hrastnik • Šoštanj Murska S.Rakičan ^^^^ Krško ♦ Nova Gorica Slika 4.2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (|g/m3) v juniju 2004 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 4.2. Average daily concentration of SO2 (|g/m3) in June 2004 (MV- 24-hour limit value) 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež Maribor Celje Trbovlj e Nova Gorica EIS Celje* Murska S. Rakičan* Vnajnarje Zavodnje Skale mob. Kovk Sv.Mohor* 0 □ cp(pg/m3) ■ DV-1 ura(št.primerov) Slika 4.3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v juniju 2004 Figure 4.3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedences of NO2 in June 2004 Ljubljana Bež.* Maribor Celje Velenje Trbovlje Hrastnik* Nova Gorica Murska S. Rakičan* Vnajnarje* Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Zavodnje Kovk Sv.Mohor* I DCp(^g/m3) □ CV-8ur(št.primerov) □ OV-lura(št.primerov) I Slika 4.4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v juniju 2004 Figure 4.4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in June 2004 0 100 120 140 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. MO Maribor EIS Celje* Zagorje Nova Gorica Skale mob. 0 10 20 30 40 50 60 70 80 □ cp(^g/m3) ■ DV-24ur(št.primerov) Slika 4.5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti delcev PM10 v juniju 2004 Figure 4.5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedences of PM10 in June 2004 130 i 120 110 100 90 d 80 Slika 4.6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (|g/m3) v juniju 2004 (DV- dopustna dnevna vrednost) Figure 4.6. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in June 2004 (DV- 24-hrs allowed value) SUMMARY A very changeable weather with frequent rain continued in June, so the air pollution - except ozone -was still a little lower than in May. Due to regular maintenance Trbovlje Power Plant stopped working on 5. June, so the monthly average SO2 concentrations in the places influenced by this Plant were unusually low, but still concentrations reached the highest hourly and daily values at the site of Dobovec. Exceedences of the allowed hourly value were recorded also in places influenced by emission from the Šoštanj Power Plant, and at the Krško site, which is influenced by the Paper Mill. Concentrations of Nitrogen dioxide, Carbon monoxide as well as PM10 particles remained below the allowed values. 72 5. KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH 5. WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AND GROUNDWATER AT AUTOMATIC STATIONS Andreja Kolenc Na avtomatskih merilnih postajah smo v mesecu juniju spremljali kakovost Save v Mednem, v Hrastniku in v Jesenicah na Dolenjskem, kakovost Savinje v Medlogu in v Velikem Širju ter kakovost podzemne vode na Ljubljanskem polju v Hrastju in v Spodnji Savinjski dolini v Levcu. Na vseh merilnih postajah kontinuirno spremljamo temperaturo vode, pH vode, električno prevodnost vode in vsebnost raztopljenega kisika. Merilni postaji na površinskih vodotokih v Mednem in Medlogu, kjer površinska voda infiltrira v podzemno vodo sta dodatno opremljeni z merilniki za merjenje celotnega organskega ogljika (TOC). Na Savi v Jesenicah na Dolenjskem, ki je meddržavni profil s Hrvaško in hkrati tudi postaja v mednarodni monitoring mreži v okviru Donavske konvencije, je postaja poleg merilnika celotnega organskega ogljika dodatno opremljena z merilnikom vsebnosti ortofosfata. Merilni postaji za spremljanje kakovosti podzemne vode na Ljubljanskem polju v Hrastju in v Spodnji Savinjski dolini v Levcu sta dodatno opremljeni z merilniki za neprekinjeno merjenje vsebnosti nitrata v vodi. V juniju je bila še vedno v okvari avtomatske postaja na Savinji v Velikem Širju. Zaradi visokih vodostajev Save je črpalni sistem avtomatske postaje v Hrastniku v juniju slabo deloval, zato rezultatov teh meritev ne prikazujemo. Zaradi vloma in odtujitve merilno komunikacijske opreme od 20.6. dalje nimamo meritev iz avtomatske postaje v Hrastju. Zaradi večjih količin suspendiranega materiala v vodi je prihajalo do motenj v delovanju analizatorjev zato ne prikazujemo meritev TOC (Medno, Jesenice na Dolenjskem, Medlog) in vsebnosti ortofosfata (Jesenice na Dolenjskem). Zaradi padavin je v sredini in v drugi polovici meseca prišlo do prehodnega povišanja vodostajev rek in tudi do dvigovanja gladine podzemne vode na merilnih mestih v Sp. Savinjski dolini in na Ljubljanskem polju. Vrednosti osnovnih fizikalnih parametrov, ki smo jih kontinuirno spremljali na avtomatskih merilnih postajah na rekah Savi in Savinji, so sledile hidrološki situaciji in niso odstopale od pričakovanih vrednosti. Ob višanju vodostajev je zaradi redčenja vode prišlo do zniževanja električne prevodnosti vode, v podzemnih vodah pa do rahlega upadanja vsebnosti nitratov. Rezultati kontinuirnih meritev na avtomatskih merilnih postajah Sava Medno, Sava Jesenice na Dolenjskem, Savinja Medlog, Sp. Savinjska dolina Levec in Ljubljansko polje Hrastje so za mesec junij prikazani na slikah 5.1.-5.12. 13,0 12,5 -12,0 ŽJ 11,5 S H 11,0 - 5 10,5 a s J5, 10,0 - 6 0 1 9,5 -^ 9,0 8,5 - 8,0 7,5 pH -Raztopljeni kisik - Vodostaj 280 260 240 220 200 140 120 100 Slika 5.1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Medno v juniju 2004 Figure 5.1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Medno in June 2004 180 160 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo |__~ Električna prevodnost_— — — Vodostaj_| Slika 5.2. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v juniju 2004 Figure 5.2. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in June 2004 22222222 pH "Raztopljeni kisik ■ Vodostaj Slika 5.5. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Savinja Medlog v juniju 2004 Figure 5.5. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Savinja Medlog in June 2004 r^oo^O^cNco^invor^oo^© ,_,_,—!(N(N(N(N(N(N(N(N(N(Nm -Električna prevodnost Vodostaj 230 220 Slika 5.6. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Medlog v juniju 2004 Figure 5.6. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Medlog in June 2004 <5 6 '—ii—ii—ii—ii—ii—ii—ii—ii—ii—i(N(N(N(N(N(N(N(N(N(NCH pH -Raztopljeni kisik ■ Globina 210 215 E 235 IS 240 -g 245 I 5 250 Slika 5.7. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v juniju 2004 Figure 5.7. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in June 2004 250 240 230 s 8,° 190 180 170 250 360 240 340 320 210 300 200 280 190 260 180 240 170 9,8 220 9,3 225 8,8 230 8,3 7,8 7,3 255 6,8 260 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo \ /; 1 ' 1 1 VI L Vi r \ \ 1 \ V 7 ^ / — ^ 1.6. 2.6. 3.6. 4.6. 5.6. 6.6. 7.6. 8.6. 9.6. 10.6. 11.6. 12.6. 13.6. 14.6. 15.6. 16.6. 17.6. 18.6. 19.6. 20.6. 21.6. 22.6. 23.6. 24.6. 25.6. 26.6. 27.6. 28.6. 29.6. 30.6. ■Električna prevodnost 225 230 240 ° 245 I 5 250 255 Slika 5.8. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v juniju 2004 Figure 5.8. Average daily values of conductivity and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in June 2004 210 215 E 225 Ä 230 J fi E 235 J o a 240 -g 245 I 5 250 255 260 22222222 Slika 5.9. Povprečne dnevne vrednosti vsebnosti nitratov in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v juniju 2004 Figure 5.9. Average daily values of nitrate and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in June 2004 oc Jl i 8,5 £ 7,5 '—ii—ii—ii—ii—ii—ii—ii—ii—ii—i(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N pH -Raztopljeni kisik ■ Globina Slika 5.10. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Ljubljansko p. Hrastje v juniju 2004 Figure 5.10. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Ljubljansko p. Hrastje in June 2004 698 210 215 220 694 235 686 680 260 220 Nitrat Globina 10,0 7,0 6.5 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo k 510 505 490 1515 Ö 1520 ^O^O^O^P^O ^O^O^O^O^O ^O^O^O^O^O 'O ^O ^O ^O ^O 'O ^O ^O ^O ^O ^O^O^O^O^O •—'(Nm^1-/^ ^or^cocKö •—1 15,0 Slika 5.12. Povprečne dnevne vrednosti vsebnosti nitratov in vodostaja na postaji Ljubljansko p. Hrastje v juniju 2004 Figure 5.12. Average daily values of nitrate and level at station Ljubljansko p. Hrastje in June 2004 515 1510 Nitrat Globina SUMMARY Level of river water and ground water increased as the consequence of rainfall in the middle and in the second half of June. The continuous measurements of basic physical parameters (conductivity, pH and dissolved oxygen) followed the changes in hydrological situation and do not show deviations from the expected values. The results of continuous measurements of water level, electrical conductivity, pH, dissolved oxygen and nitrate values are shown on the charts (Figures 5.1.-5.12.) 77 6. POTRESI 6. EARTHQUAKES 6.1. Potresi v Sloveniji - junij 2004 6.1. Earthquakes in Slovenia - June 2004 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so junija 2004 zapisali več kot 210 lokalnih potresov, od katerih smo za 128 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic; če nas zanima še globina, so potrebni zapisi najmanj štirih. V preglednici smo podali 26 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega poletnega srednjeevropskega časa se razlikuje za dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na karti so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v juniju 2004 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Slika 6.1.1. Dogodki v Sloveniji - junij 2004 Figure 6.1.1. Events in Slovenia in June 2004 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Prebivalci Slovenije v mesecu juniju niso čutili nobenega potresa. Preglednica 6.1.1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - junij 2004 Table 6.1.1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - June 2004 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Magnituda Intenziteta Področje h UTC m °N °E km ML EMS-98 2004 6 2 16 54 45,39 45,39 7 1,0 škocjan 2004 6 4 23 2 45,90 45,90 5 1,1 Litija 2004 6 5 8 25 46,06 46,06 10 1,2 Kresniške Poljane 2004 6 5 14 27 46,08 46,08 12 1,7 Ilirska Bistrica 2004 6 5 16 43 45,59 45,59 11 1,2 Ozalj, Hrvaška 2004 6 5 18 29 45,61 45,61 7 1,0 Matenja vas 2004 6 7 1 41 45,73 45,73 15 1,0 Pernice 2004 6 7 5 52 46,66 46,66 5 1,3 Radeče 2004 6 7 12 23 45,22 45,22 0 1,1 Zagorje ob Savi 2004 6 9 19 12 46,07 46,07 9 1,5 Veliki Bogatin 2004 6 11 13 55 46,08 46,08 7 1,4 Stoperce 2004 6 11 17 42 46,26 46,26 0 1,2 Krašic, Hrvaška 2004 6 11 23 23 46,29 46,29 12 1,4 Trbovlje 2004 6 12 8 14 45,65 45,65 4 1,3 Veliki Bogatin 2004 6 14 8 50 46,15 46,15 10 1,1 Brezova Reber-Ajdovec 2004 6 15 7 12 46,28 46,28 0 1,4 Lepena 2004 6 15 8 19 45,81 45,81 23 1,0 Logatec 2004 6 16 1 41 46,31 46,31 5 1,2 Snežnik 2004 6 19 9 20 45,92 45,92 13 1,0 Savski Marof, Hrvaška 2004 6 21 21 33 46,55 46,55 7 1,1 Velika štanga 2004 6 24 23 25 45,86 45,86 1 1,2 Lasinja, Hrvaška 2004 6 26 0 9 46,06 46,06 10 1,1 Weizelsdorf, Avstrija 2004 6 26 19 2 45,49 45,49 6 2,2 Gornji Grad 2004 6 27 4 47 46,55 46,55 0 1,0 Krašic, Hrvaška 2004 6 29 0 7 46,30 46,30 19 1,1 Bregi Kostelski, Hrvaška 2004 6 30 2 40 45,66 45,66 8 1,1 Sviščaki 2004 6 30 12 9 46,19 46,19 10 1,1 škocjan 2004 6 30 16 6 45,55 45,55 12 1,0 Litija 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 6.2. Svetovni potresi - junij 2004 6.2. World earthquakes - June 2004 Preglednica 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - junij 2004 Table 6.2.1. The world strongest earthquakes - June 2004 datum čas(UTC) koordinati magnituda globin a območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 10.6. 15:19:57,6 55,69 N 160,02 E 6,2 6,9 187 Kamčatka 28.6. 09:49:47,0 54,80 N 134,23 W 5,9 6,8 6,8 20 otočje Queen Charlote V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v juniju 2004, Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev, Magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Slika 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - junij 2004 Figure 6.2.1. The world strongest earthquakes - June 2004 81 7. OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 7. MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar Junija je bilo v zraku največ cvetnega prahu trav, pravega kostanja, koprivovk in bora. Manjše količine cvetnega prahu so v zrak prispevale še naslednje rastline: kalina, oljka, bor, trpotec, kislica, bezeg, lipa, jesenovec, zelena jelša in druge v zelo majhnih količinah. Junij kot celota je bil povsod po državi povprečno topel, velike razlike pa so bile v padavinah. Le-te so dolgoletno povprečje močno presegale v Mariboru, precej manj padavin kot običajno pa je padlo ob morju. Padavine so vplivale na količino cvetnega prahu v zraku. V Ljubljani in Mariboru je bila letošnja mesečna vsota povprečne dnevne koncentracije cvetnega prahu za 18 % oziroma 39 % nižja od povprečja preteklih dveh let, v Kopru pa za 48 % višja. V Kopru je bilo v preteklih dveh letih 2 do 2,5-krat manj cvetnega prahu kot v Mariboru in Ljubljani, letos pa so bile razmere na vseh treh merilnih mestih podobne. Na sliki 7.1. je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku junija 2004 v Kopru, Ljubljani in v Mariboru. 600 Slika 7.1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku junija 2004 Figure 7.1. Average daily concentration of airborne pollen, June 2004 Junija je bilo v zraku v Ljubljani in Mariboru največ cvetnega prahu trav, v Kopru pa oljke. V zraku so bile še večje količine cvetnega prahu pravega kostanja, koprivovk in bora (preglednica 7.1.). Cvetela so drevesa, ki jih oprašujejo žuželke. Čeprav je lipe, bezga, robinije in kaline v mestnih parkih in na vrtovih veliko, je količina cvetnega prahu v zraku majhna. Dovolj visoka, da lahko vpliva na zdravje ljudi, je le v bližini dreves in grmov. Pojavljal se je tudi cvetni prah bora-ruševja in zelene jelše, ki ga je veter z gora prinesel v dolino. V Ljubljani in Mariboru smo zabeležili cvetni prah oljke, ki ga je prav tako prinesel veter z območij posajenih z oljko. V Ljubljani se je opazno povečala količina cvetnega prahu jesenovca, okrasnega drevesa, ki izvira s Kitajske, kar nakazuje, da se drevo na tem območju uspešno širi. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Prvi junijski dnevi so bili sveži in večinoma oblačni, občasno so bile manjše krajevne padavine. V tem obdobju so cvetele trave, vendar vremenske razmere niso dopuščale visoke koncentacije cvetnega prahu. Ob morju je bilo od 2. junija dalje tudi nekaj sončnega vremena, drugod pa so nebo večinoma prekrivali oblaki. Padavine so bile najbolj pogoste na Štajerskem, ob morju je nekaj dežja padlo prva dva junijska dneva, 4. junija je zapihala burja in s kopnega prinesla cvetni prah bora in trav. V Ljubljani je bilo padavin malo, še največ so jih zabeležili drugi dan v mesecu. Preglednica 7.1. Vrste cvetnega prahu v zraku v % v Mariboru, Ljubljani in Kopru junija 2004 Table 7.1. Components of airborne pollen in the air in Maribor, Ljubljana and Koper in %, June 2004 trave pravi kostanj koprivovke bor trpotec bezeg lipa jesenovec zelena jelša kalina oljka Koper 18,1 7,5 12,5 14,1 2,2 0,9 0,4 0,6 1,6 1,2 27,7 Ljubljana 32,6 12,6 14,0 11,7 2,1 5,0 1,1 2,7 1,0 1,4 1,4 Maribor 30,2 18,7 27,0 10,3 0,9 2,8 1,5 0,4 0,7 0,1 0,1 7. junija so se vremenske razmere občutno spremenile povsod po državi, začelo se je toplo in sončno obdobje, ki je trajalo vse do 11. junija. Koncentracija cvetnega prahu se je zvišala, predvsem na račun trav in bora-ruševja, ki so ga zračne mase prinesle z gora. Vendar se je zadnji dan tega obdobja na Štajerskem že postopoma pooblačilo, nastajale so nevihte. Koncentracija cvetnega prahu, ki je v Mariboru dosegla najvišjo vrednost devetega junija, se je občutno znižala. 12. junija je bilo največ oblakov na Štajerskem, največ sončnega vremena pa je bilo ob morju, kjer je bila ob ugodnih vremenskih razmerah koncentracija cvetnega prahu oljke visoka. Povsod so se pojavile padavine, ki so bile tega dne najobilnejše na Štajerskem. Izrazito se je ohladilo 13. junija, še so se pojavljale padavine, najobilnejše v osrednji Sloveniji, kjer se je koncentracija cvetnega prahu močno znižala. Nekoliko višja koncentracija je bila na Obali, kjer je v prvi polovici dneva padla znatna količina dežja, nato je zapihala burja. 35 30 co 25 E rr 20 N o 15 > LU C/5 10 5 0 | | Koper | | Ljubljana | | Maribor JESENOVEC ■ —i i i i i i i i i i ini i i i fA 111 1 w t—1— 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 7.2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesenovca junija 2004 Figure 7.2. Average daily concentration of Tree of haeven (Ailanthus) pollen, June 2004 Pravi kostanj je v drugi polovici meseca pričenjal cveteti. Količina cvetnega prahu trav se je zniževala, prav tako oljke na Obali. 15. junija je bilo sončno, ob morju je bilo sončno tudi naslednjega dne, v osrednji Sloveniji in na Štajerskem pa je prevladovalo oblačno vreme, v Ljubljani so bile tudi padavine. 17. junij je bil sončen povsod po državi, v Primorju je pihala šibka burja. Naslednjega dne je bilo največ sonca ob morju, najmanj pa v Mariboru, kjer so bile v drugi polovici dneva tudi padavine. Še največ sonca je bilo 19. junija ob morju, drugod se je pooblačilo, v Mariboru pa so že zabeležili manjše padavine. Naslednji dan je bilo povsod oblačno, ob morju je bilo padavin malo, precej več jih je bilo v Mariboru, zelo obilne so bile v Ljubljani. 21. junija je bilo ob morju deloma jasno, drugod še precej oblačno. Ob morju je bilo naslednjega dne večinoma sončno, drugod so sončna obdobja prekinjali oblaki. Ob jugozahodnem vetru je bilo 23. junija nekaj sončnega vremena in nekaj oblakov. 24. junija je bilo ob 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo morju sončno, na Štajerskem, kjer je zjutraj še deževalo, je popoldne posijalo sonce, v Ljubljani pa so ob suhem vremenu ves dan prevladovali oblaki. Slika 7.3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu zelene jelše junija 2004 Figure 7.3. Average daily concentration of Green alder (Alnus viridis) pollen, June 2004 QT N O > LU I— >W 150 100 50 | | Koper | | Ljubljana | | Maribor PRAVI KOSTANJ li £ —i i i i i i i i-n-i- r-i i P# ^^^ ui 1 1 r 1 3 5 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 7.4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pravega kostanja junija 2004 Figure 7.4. Average daily concentration of Chestnut (Castanea sativa) pollen, June 2004 CO E z a: N O > LU I- >w 30 20 10 | | Koper | | Ljubljana | | Maribor KALINA - P.....P J 1 l p p IVFI f PI I-I 11 I I n i P i 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 7.5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu kaline junija 2004 Figure 7.5. Average daily concentration of Privet (Ligustrum) pollen, June 2004 0 7 0 3 5 7 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 25. junija je bilo oblačno s pogostimi padavinami, nekoliko lepše je bilo le ob morju, koncentracija cvetnega prahu se je povsod močno znižala. Že naslednji dan je bilo sončno, burja na Primorskem je oslabela, obremenjenost zraka s cvetnim prahom se je ponovno povečala. Polno je zacvetel pravi kostanj. Plohe in nevihte so krojile količino cvetnega prahu v zraku do konca meseca. Deževalo je v noči na 29. junij in dopoldne 30. junija, ohladilo se je. Padavine so sprale cvetni prah iz zraka. Ob morju je bilo sončno z burjo in še vedno toplo, vendar je bilo v zraku malo cvetnega prahu. Oljka in trave so v veliki meri odcvetele, drugi viri pa so prispevali le manjše količine cvetnega prahu. Zadnji junijski dan je bil sončen in v notranjosti države toplejši od predzadnjega dne v mesecu, v zraku je še vedno bilo veliko cvetnega prahu kostanja. 300 co E Ž 01 N O _J > LU I— >(0 250 200 150 100 50 0 | | Koper | | Ljubljana | | Maribor OLJKA I nhFP 111 Mill 1 'M 1 IF h 11F l'f-h HI n i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 7.6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oljke junija 2004 Figure 7.6. Average daily concentration of Olive (Olea europea) pollen, June 2004 Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora je na sliki 7.7., najvišja povprečna dnevna koncentracija je bila izmerjena v Mariboru. 1 3 5 7 9 11 Slika 7.7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora junija 2004 Figure 7.7. Average daily concentration of Pine tree (Pinus) pollen, June 2004 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 12 ro £ Ž or N o > LU I— >W 0 Slika 7.8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca junija 2004 Figure 7.8. Average daily concentration Plantain (Plantago) pollen, June 2004 250 200 150 • * 1 1 -ft ■ >co 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 7.9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav junija 2004 Figure 7.9. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, June 2004 Slika 7.10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu kislice junija 2004 Figure 7.10. Average daily concentration of Sorrel (Rumex) pollen, June 2004 9 6 3 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo jjn -J : j- i § j j j .ijlif CO E Z a: N o > LU I- >W MS 40 30 20 10 0 Koper | | Ljubljana Maribor U BEZEG IL I I I ^nlnl I I ! I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 7.11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bezga junija 2004 Figure 7.11. Average daily concentration of Elder (Sambucus) pollen, June 2004 15 12 CO E Ž en N O > LU I- >W 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 Slika 7.12. . Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu lipe junija 2004 Figure 7.12. Average daily concentration of Lime tree (Tilia) pollen, June 2004 1 3 5 7 9 11 13 15 Slika 7.13. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk junija 2004 Figure 7.13. Average daily concentration Nettle family (Urticaceae) pollen, June 2004 9 6 3 SUMMARY The pollen measurement has been performed on 3 sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, at the North Mediterranean coast in Koper and in Maribor. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in June as follows: Tree of heaven, Green alder, Chestnut, Privet, Olive, Pine tree, Plantain, Grass family, Sorrel, Elder, Lime tree, Nettle family. 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001, 2002 in 2003 v obliki datotek formata PDF na zgoščenki. Številke biltena so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Agencija Republike Slovenije za okolje Mesečni bilten 2001-2003 SSSN 15S1-EC1T] Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje, kjer ga v verziji namenjeni zaslonskemu gledanju najdete na naslovu: http://www.arso.gov.si/o_agenciji/knji~znica/publikacije/bilten.htm Naročite se lahko tudi na prejemanje Mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. V tem primeru vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 22.5 MB) ali tiskanje (velikost okoli 4-6 MB) v PDF formatu. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten@email.si. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše cenjeno mnenje o Mesečnem biltenu in predloge za njegovo izboljšanje. 88