Pedagog na Glasbeni šoli Nazarje OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a Ucenec mora v svojem pedagogu čutiti zaupanje, da ga dobro vodi, pedagog pa mora verjeti v sposobnosti svojega učenca. Če ta relacija ni prava, se ne ujameta povsem in to zagotovo ne more biti dobro. 3000 CELJE SN0003 XXXVII, 15. APRIL 2005, CENA 289,00 SIT STRAN 15 SYMPATEX PREDPRAŽNIKI OKRASNE 3 ZAKLJUČNE LET VSE ZA KOPALNICE mmm : ' ini : KERAMETAL ! GRATIS 2 kg I za ploščice KEMABOND. Enaka ponudba blaga je tudi v poslovalnici Železnina Gornji Grad tel. 839-44-20 V mesecu aprilu in maju pohorski lomljenec v rjavi in sivi barvi 1.985 SIT/m2 3% POPUST! ML1A/ Spodnja Rečica Delovni čas prodajalne in turizma: pon. - pet. od 6.00 -18.00, sobota 6.00 -12.00 Tel. 839-19-22, faks 839-19-23 in GSM 041-354-556 Mlfc Mmm fe mMMhws&Tst Cene nižje do 20% - bela moka tipa 500 že od 72 ,00 tolarjev za kilogram polbela moka tipa 850 že od 66,00 tolarjev za kilogram "^KBMInfond Družba za upravljanje d.o.o. PREMOŽENJSKI KORAKI - VZAJEMNI SKLADI Peza odločitve Torej so vas vzajemni skladi začeli zanimati. Zavedate se tveganja in potencialno višje donosnosti od klasičnih oblik varčevanja. Razumete, da so vzajemni skladi dolgoročna naložba, pri unovčevanju katere se vam ne sme muditi. Veste, koga vprašati za nasvet. Torej se je treba odločiti, v kateri vzajemni sklad. Kakšen tip vlagatelja ste? Radi dobro spite ali uživate v dobri hrani in pokušanju novih jedi? Če radi dobro spite, potem najbrž tudi niste naklonjeni tveganju pri naložbah. Vse naložbe, povezane z delnicami, doživijo tudi občasna nihanja navzdol, nihče vam ne more zagotoviti donosov. Če pa ste človek, ki uživa v odkrivanju novega, potem vam tudi obdobja slabih donosov ne bodo vzela veselja. Boste pač počakali. V svetu, kjer so delničarji že skoraj stoletje, vlagatelji vedo: kadar so cene vrednostnih papirjev nizke, je čas za kupovanje. Prodaja se takrat, ko gospodarstvo cvete in so cene delnic visoke. Vmes paje treba potrpljenja. Delniški, uravnoteženi in obvezniški V prejšnjih nasvetih smo vam že predstavili delniške vzajemne sklade v njih je 75 in več odstotkov vsega premoženja naloženega v delnice. To pomeni, da so po donosu in obnašanju delnicam tudi precej podobni, njihova vrednost enot premoženja niha hitreje in bolj, potencialni donosi pa so seveda tudi ustrezno višji kot pri skladih, v katerih je višji delež obveznic. Infond upravlja dva delniška sklada, delniški vzajemni sklad lnfond€uropa in posebni vzajemni sklad Delniški. Uravnoteženi vzajemni skladi so takšni, ki imajo v portfelju uravnoteženo razmerje med delnicami in obveznicami. Infond upravlja dva uravnotežena sklada. Posebni vzajemni sklad S.P.D. ima sredstva naložena v uravnotežen portfelj delnic in obveznic, posebni vzajemni sklad Hrast pa je bolj konzervativen sklad s poudarkom na varnosti in stabilnosti naložb. Obvezniški vzajemni skladi imajo 75 odstotkov in več obveznic. Obveznice imajo stalne, a relativno nizke donose. Zato so obvezniški vzajemni skladi primerni za vlagatelje, ki ne želijo previsokega tveganja. Za brezplačne informacije lahko pokličete na tel. 080 22 42. Seznam vpisnih mest najdete na spletnem naslovu www.infond.si. ali pokličete na našo brezplačno številko. Na vseh vpisnih mestih lahko brezplačno dobite tudi pravila upravljanja, prospekt in izvleček prospekta ter polletna in letna poročila o poslovanju skladov. Nagradno vprašanje: Kako izveste, kje je najbližje vpisno mesto v Infondove sklade? Dopisnico s pravilnim odgovorom, vašim imenom in naslovom ter pripisano davčno številko pošljite na naslov Infond, d.o.o., Vita Kraigherja 5,2000 Maribor najkasneje do 30. aprila. Med vsemi pravilnimi odgovori bomo izžrebali 20 prejemnikov nagrade mini kalkulatorja. Nagrajence bomo o nagradi obvestili na dom. r VZAJEMNI SKLADI .KBMInfond G30 22 42 c OSREDNJA KNJIŽNICA Tretja stran »In odpustfnam, kakor tudi mi...« V tokratni številki Savinjskih novic smo kot aktualno temo obdelali pomilostitev prekr-škarjev, meni pa se je v zvezi s tem utrnilo nekaj misli glede odpuščanja. Brian Tracy (pred nedavnim je predaval tudi v Ljubljani) v svoji knjigi Pot do uspeha odpuščanje opisuje kot nadvse koristno dejanje, ki je pogoj za resnično srečo in notranji mir. Kdor ne zna ali ne zmore odpuščati, je ujet v začaran krog zamer in negativnih čustev, ki škodujejo ne samo v mentalnem ampak tudi v zdravstvenem smislu. Kljub več kot 2000-letni krščanski tradiciji, ki med drugim uči molitev Oče naš, v kateri najdemo besede »in odpusti nam, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom«, imamo ljudje z odpuščanjem še vedno velike težave. Vedno znova namreč reagiramo na različne dogodke v življenju z zamerami, pri tem pa se ne zavedamo, da s tem najbolj škodujemo sebi. Kadar ljudje zamerimo ali celo sovražimo, to pomeni, da se nečesa krčevito oklepamo in tega ne moremo ali nočemo opustiti. Včasih nočemo odpustiti zato, ker smo prepričam, da če bomo odpustdi, bo to pomenilo, da se strinjamo z dejanjem, ki nas je prizadelo. Napaka! Preprosto sprejeti, da se nam je v preteklosti zgodilo nekaj krivičnega, se s tem sprijazniti in iti naprej, temu z eno besedo pravimo odpustiti. Odpustiti nikakor ne pomeni odobravati sporno dejanje, pač pa pomeni prenehati se ukvarjati s preteldostjo. Gre za odločitev, da jeze in zamere ne bomo več nosili v sebi, ker s tem uničujemo lastno srečo. Pogosto nočemo odpustiti, ker želimo na ta način nekoga kaznovati za storjeno dejanje. S tem se postavimo v vlogo sodnika, ki je izrekel kazen: »Za to, kar si mi storil, boš moral določen čas prenašati mojo zamero.« Jeza in zamera zelo negativno vplivata na naše duševno počutje in zdravje, tisti, ki smo mu zamerili, pa se morda niti ne zaveda, da se karkoli dogaja. Kaznovali torej nismo njega, temveč predvsem sebe. To je podobno, kot če bi sodnik nekoga obsodil na zaporno kazen, potem pa bi sebe zaprl v sosednjo celico in se naslajal nad tem, da je obtoženca doletela zaslužena kazen. Se vam zdi smiselno, da kaznujete sebe zaradi neprimernih dejanj, ki so jih storili drugi? Odpustiti pomeni tudi razumeti, kaj z zamero povzročamo sebi in kaj smo se naučili iz neljubega dogodka. Kaj nam življenje s tem dogodkom sporoča? Naj bo preteklost naša učiteljica in ne ječarka. Če boste ugotovili, da ne morete ali ne znate odpuščati, preberite knjigo Pot do uspeha! &sr IZ VSEBINE: 15 Aktualno: Abolicija lažjih prekrškov. Zadruga Mozirje: Upadanje mlečne proizvodnje.......5 Občinski svet Gornji Grad: Ne za direktorja Zavoda za pospeševanje turizma..............6 Glasbena šola Nazarje: Zmagovalni tim....................8 Sadjarsko društvo iz Mozirja: Izboljšali "pokvarljivo" znanje...9 Penzion Raduha Luče: Martina Breznik Delova kuharica leta....... .11 Intervju: Pogovor z Robijem Tajnškom.........16 Na naslovnici: Počitek Mobilne enote reševalnih psov Slovenije na Okrešlju ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 15,15. april 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ABOLICIJA LAŽJIH PREKRŠKOV Akt milosti za prekrškarje ali za sodnike? V začetku aprila je začel veljati Zakon o aboliciji, s katerim je država odpisala skoraj 100 tisoč prekrškov storjenih do konca leta 2004. S tem naj bi se razbremenila okrajna sodišča, ki bi se sicer morala že ob preobremenjenosti s tekočimi zadevami, lotiti še preko 144 tisoč prijavljenih prekrškov, ki do konca lanskega leta niso prišli na vrsto za obravnavo pri sodnikih za prekrške. Vendar abolicija ne bo zajela hujših prekrškov. BREZ MILOSTI BI PRIŠLO DO ZLOMA PRAVOSODJA Akt milosti, kot so ta zakon poimenovali nekateri državniki, tako prinaša nekaj sreče prekrškarjem, tudi tistim, ki zaradi neplačanih kazni že služijo zaporno kazen, vendar, kot poudarja Lovro Šturm, to ni njegov glavni namen. Gre predvsem za razbremenitev okrajnih sodišč, ki bi se sterni primeri ukvarjala vsaj še pol leta, vseeno pa bi velika večina prekrškov zastarala. Vjavnosti oziroma vsaj med tistimi, ki niso med prekrškarji, pa se že pojavlja ogorčenje, da tu vsekakor ne gre za milost neposlušnim državljanom, ampak za gledanje skozi prste slovenskemu pravosodju, ki se bi sicer pod težo lastne neu-činkovitosti zlomilo. Predvsem strožji kritiki slovenske države pravijo, da je abolicija nič drugega kot čisti zlom države. VESELIJO SE LAHKO LE LAŽJI PREKRŠKARJI Vsekakor se je abolicije razveselil prenekateri nevesten voznik, ki bo tako ušel sicer zasluženi kazni. Čeprav je dejstvo, da bi se tudi brez abolicije roki pravice zaradi zastaranja izmuznilo lepo število iznajdljivih prekrškarjev. Abolicija pa ne zajema kar nekaj izjem; predvsem prekrške, kjer je poleg denarne kazni predpisana tudi stranska sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sem sodijo tudi prekrški, za katereje poleg denarne kazni predpisana tudi stranska sankcija pet do sedem kazenskih Gorazd Trbovšek, pomočnik komandirja Policijske postaje Mozirje: »Povratnike bo zaslužena kazen zagotovo ujela.« točk v cestnem prometu, prekrški, za katereje poleg denarne kazni oz. globe predpisan obvezen izrek odvzema predmetov ter prekrški, s katerimi je bila povzročena pro- metna nesreča, v kateri je nastala materialna škoda drugim osebam, jim bila povzročena telesna poškodba ali pri kateri je kdo umri. Tudi prekrški, kjer je obdolženec pridržan ali mu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi, so izvzeti. Pravici naj ne bi ušli niti prekrški s področja pranja denarja, carinskih, trošarin-skih in deviznih predpisov. Z izrekom abolicije naj bi se do neke mere izpraznilitudi slovenski zapori. Prostosti se lahko veselijo vsi prekrškarji, katerim je bila denarna kazen spremenjena v zaporno, saj novi zakon o prekrških ne določa več zapora kot nadomestne kazni za neplačano denarno kazen. POVRATNIKI SE NE BODO IZMUZNILI Abolicija pa vendar le ni vsa pozitivna, o pravičnosti ukrepa bi se dalo dolgo razpravljati. Kakšne vsote bi le prinesel v denar preračunan zapravljeni čas policistov, ki so prekrškarje spravljali pred sodišča, Naša anketa Počasni sodni mlini Počasi, počasneje, najpočasneje ...Tako nekako bi lahko strnili splošen vtis o delovanju slovenskih sodišč oziroma hitrosti, s katero razrešujejo aktualne zadeve. Ravno zato se je vlada odločila za ukrep, ki bi naj vsaj nekoliko razbremenil sodišča in tako zmanjšal sodne zaostanke. Vsi manjši prekrški bodo »spregledani, izbrisani«, kazni se ne bodo upoštevale. Seveda pa to velja leza tiste, ki teh kazni niso plačali, vsi tisti, ki so bili pri tem vestni, ne bodo pridobili ničesar. Spraševali smo se o smiselnosti ukrepa, glede na to, da bodo največ pridobili ravno zamudniki, in poskušali odkriti razloge, zakaj je stanje v slovenskem sodstvu takšno, kot je. Nevenka Rojs, Mozirje Pri teh primerih prekrškov bi treba bilo iti od primera do primera, načeloma je težko odločati kar splošno. Treba je vedeti, za kakšno naravo prekrška gre, primere je treba obravnavati individualno, splošne odločitve ne prinesejo le prednosti, ampak tudi slabosti. Delo sodišč je težko komentirati, če ne poznaš dobro stanja. Ivan Lesjak, Šmihel nad Mozirjem Kdor naredi prekršek, naj odgovarja zanj, zato ta poteza države ni najboljša. Glede sodišč pa obstaja že stari rek, ki pravi, da »na sodiščih iskati pravice nima smisla«. Tatjana Mikek, Mozirje Glede na velikost plač izbris kazni »zamudnikom« ni tako slaba poteza. Sodišča pa delujejo prepočasno, kar nekaj pripomore k temu »uradniška počasnost«. Janez Marolt, Mozirje Država je naredila prav. Nekako je treba izbrisati stare zamude in zadeve ter končno pričeti od začetka pa takrat pošteno. Nekdo sicer zmerom nastrada, a treba je začeti znova. Delo slovenskih sodišč je katastrofalno. Vsakdo lahko najde pot na višje sodišče, tudi zaradi proceduralnih napak. Manjka jim odgovornosti, včasih tudi strokovnosti. Nekdo mora pričeti odgovarjati za delo sodstva, tako se bo le-to povzpelo na zeleno vejo. Nina Celinšek, Rečica ob Savinji Ta ukrep države morda ni najboljši, je pa dejstvo, da je treba zaostanke na sodiščih zmanjšati. Zmerom bo nekdo potegnil boljšo. Je pa res, da se stalni prekrškarji ponavadi ponavljajo, in čejih roka pravice ni udarila po žepu zdaj, jih bo pa kdaj drugič. Franc Brinjovec, Rečica ob Savinji Ni pošteno do vseh. Vendar če bo delo sodstva nadalje potekalo v redu, je ta poteza sprejemljiva. Do sedaj so namreč bili prepočasni, ponavadi so namenjali največjo pozornost manjšim kršiteljem, večje ribe pa so ostale na prostosti. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem Aktualno V__________________________________________________________________________________________y pisali poročila, sedaj pa se jim bo marsikdo škodoželjno smejal v brk? Pomočnik komandirja Policijske postaje Mozirje Gorazd Trbovšek pravi, da je o pravični razmejitvi odpisanih in ostalih prekrškov resnično težko soditi: »Vsak prekršek ima svojo težo in pomeni napačno ravnanje posameznika. Zato ga za- konodajno telo tudi obravnava kot prekršek. Vsekakor pa se tudi med lažjimi prekrškarji razlikujejo tisti, ki so prekršek res naredili le enkrat in tisti, ki so pravi povratniki. Zadnji jo bodo, če so prekršek storili pred letošnjim letom, tokrat res poceni odnesli, vsekakor pa jih to ne bo spametovalo in slej kot prej jih bo zaslužena kazen zagotovo ujela.« Vsi, ki za prekršek še niso odgovarjali, bodo to, ali so med odpisanimi, izvedeli po pošti. Ena izmed slovenskih televizij je naredila izračun, da bo pošiljanje odločb državo stalo okoli 21 milijonov tolarjev. A ministrstvo za pravosodje ima tudi za ta precej visok strošek svoj argument. Namreč, podobne stroške naj bi imeli tudi brez abolicije, saj bi večina prekrškov v kratkem zastarala in tudi o tem je potrebno izdati odločbo in jo po pošti poslati naslovniku. Pa naj še kdo reče, da se prekrškovni sistem ni zlomil! Tatiana Golob ZADRUGA MOZIRJE Upadanje mlečne proizvodnje Konec marca se je izteklo poskusno kvotno leto, kar pomeni, da seje s prvim aprilom začelo novo obdobje za slovensko mlečno pridelavo in s tem posredno za celotno kmetijstvo. Do konca maja bo Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja razdelila vsem proizvajalcem mleka kvoto za oddajo mleka mlekarnam in kvoto za neposredno prodajo na domu. Sto odločbo bo vsakemu proizvajat-cu dovoljena prodaja mleka in mlečnih izdelkovvvišini dodeljene kvote. Dodelitev bo veljala do konca marca 2015, v tem obdobju pa bo možen promet med zainteresiranimi proizvajalci -nakup in prodaja kottudi najem in oddaja kvote. Vodja delovne enote Kmetijstvo pri mozirski Zadrugi Ivan Acman pravi, da bo z uvedbo »pravih« kvot potrebno več sodelovati z vsakim re- jcem posebej in sproti evidentirati vsa dogajanja glede doseganja oziroma preseganja mlečnih količin. »Skrbi dejstvo, daje proizvodnja zaključenega kvotnega leta za 4 odstotke nižja od leta 2003. Tudi letos slabo kaže. Kritičenjefebruar,sajje proizvodnja mleka v primerjavi z enakim lanskim obdobjem kar za 10 odstotkov slabšanje bil na zadružnem občnem zboru Acman povsem konkreten. Ivan Acman, vodja delovne enote Kmetijstvo pri mozirski Zadrugi (foto: EMS) V primem povečanja proizvodnje in prodaje mleka si bo moral proizvajalec zagotoviti ustrezno kvoto. Dote bo lahko prišel tako, da bo zaprosil za dodelitev kvote iz nacionalne rezerve (samo v primeru, če bo izpolnjeval pogoje za dodelitev), lahko bo kupil mlečno kvoto na trgu alijo najel skupaj z zemljiščem. V primem, da proizvajalec proda več mleka, kot znaša njegova mlečna kvota in bo vSIoveniji celotna količina kvote dosežena, bo plačal kazen za vsak kilogram presežka prodanega mleka v polni vrednosti ali pa samo v deležu polne kazni za presežek, odvisno od preseženih količin. V primeru, da količina kvote v Sloveniji ne bo dosežena, sankcij ne bo. Savinjčan SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA Razvojni program ne more biti spisek želja V drugi polovici februarja so predstavniki občin in gospodarskih zbornic na skupščini Savin-jsko-Šaleške območne razvojne agencije poleg ostalega obravnavali tudi program dela agencije za letošnje leto. Ob ustaljenih projektih in nalogah so največ pozornosti namenili pripravi razvojnega programa za Savinjsko-Šaleško regijo. Koncept za pripravo programa bodo izdelali na območni razvojni agenciji, v pripravo pa nameravajo vključiti tudi ljubljanski Center za mednarodno konkurenco, predstavnike občin in zbornic ter določeno število strokovnjakov, ki imajo izkušnje z razvojnega področja. Po besedah direktorice Jasne Klepec je pomembna odločitev družbenikov, ki naj bi predstavljali ključne nosilce razvoja, da se k pripravi regionalnega razvojnega programa sploh pristopi. »S strani gospodarstva je bila po- Direktorica Savinjsko-Šaleške območne razvojne agencije Jasna Klepec (foto: EMS) dana močna utemeljitev, da ta program rabimo in dogovorjeno je bilo, da koordinacijo pelje naša agencija, preko katere bomo oblikovali projektno skupino strokovnjakov iz regionalnega okolja. Splošna ocena je, da morajo pri pripravi programa sodelovati ljudje, ki dobro poznajo to okolje,« je povedala Jasna Klepec. Regionalni razvojni program bodo pripravili v skladu s sedanjo metodologijo o regionalnem razvoju v Sloveniji, kar pomeni, da se bo k projektu pristopilo tako kot, da že imamo Savinjsko-Šaleško razvojno regijo. Jasna Klepec razlaga, da bo program razdeljen na strateški in programski del,stem,dajevprogramskem delu poleg razvojnega dela ključnega pomena časovno in finančno ovrednotenje teh programov. »Vsebina bo predvidoma razdeljena na štiri oziroma pet področij. Prvo je področje človeških virov, kamor poleg zaposlovanja štejemo družbene dejavnosti v najširšem pomenu besede. V tem deluje zelo pomembno, da sete razvojne usmeritve naredijo za občine. Drugo področje je vezano na podjetništvo, kjer bo verjetno glede na strukturo, ki jo imamo v regiji, potrebno posebej obdelati problematiko malega in srednjega gospodarstva in tudi področje turizma. Tretje pomembno področje je prostorsko-okoljsko. Vsem je znano, da imamo z načrtovanjem v prostoru kar precej problemov, in v kolikor želimo razvijati gospodarstvo, bo potrebno določene stvari urediti. Ostane področje razvoja podeželja in kmetijstva,« je direktorica agencije predstavila vsebinske sklope razvojnega projekta in dodala, da nameravajo že obdelana področja smiselno vključiti v projekt. Dejstvo je, da regionalni razvojni program ne more biti spisek želja posameznih inštitucij, ampak gre za integralni razvojni program, ki mora definirati ključna področja, na kar Jasna Klepec še posebej opozarja. Jasno pa je, da bo potrebno imeti v izvedbenem delu pripravljene projekte, ki naj bi pospeševali razvoj. Savinjčan Iz občin, Gospodarstvo___________________________________________ OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Ne za direktorico Zavoda za pospeševanje turizma Gornjegrajski svetniki so na 18. seji občinskega sveta prejšnji teden glavnino časa namenili obravnavi predloga za soglasje k imenovanju direktorice Zavoda za pospeševanje turizma v občini Gornji Grad, obravnavali pa so tudi poročilo Upravne enote Mozirje in sprejeli letno poročilo Komunale ter potrdili odlok o zaključnem računu občinskega proračuna za preteklo leto. Svet Zavoda za pospeševanje turizma je na decembrski seji imenoval za direktorico Mojco Letonja, kateri so občinski svetniki soglasno odrekli podporo in s tem zavrnili tudi župana Tonija Ri-flja, ki je v funkciji predsednika sveta zavoda odigral ključno vlogo pri imenovanju Letonjeve. V Gornjem Gradu so enotni, daje potrebno vzpodbuditi razvoj turizma, vendar je tudi med svetniki vse več tistih, ki dvomijo, daje zavod najbolj optimalna in racionalna oblika. Osnovna dilema je finančne narave, saj je program dela, s katerim so se predstavili Mojca Letonja in kandidata, ki sta prišla v ožji izbor za direktorja, preveč splošen To po mnenju svetnikov pomeni, da bi glavno finančno breme delovanja zavoda nosil občinski proračun. V skladu s statutom Zavoda za pospeševanje turizma mora biti nov razpis za direktorja objavljen v tridesetih dneh in v kolikor jim tudi v drugem poskusu ne bo uspelo najti primernega človeka, ki bi gornjegrajski turizem premaknil z mrtve točke, bo potrebno resno razmisliti o smiselnosti takšne oblike turističnega razvoja. Občinski svet je zavrnil tudi pobudo svetnika Blaža Presečnika, ki je predlagal spremembo statuta, s katero bi povečali število članov sveta omenjenega zavoda. Svetniki so obravnavali tudi poročilo načelnika Upravne enote Mozirje Vinka Poličnika. Krajevni urad v Gornjem Gradu je primer dobrega sodelovanja, zato je svetnike predvsem zanimalo, kako si politika z ukinjanjem upravne enote in selitvijo državnih služb izven Zgornje Savinjske doline zamišlja decentralizacijo države. To seveda je problem, je odgovoril Poličnik in pri tem zagotovil, da bodo storili vse, da se kljub reorganizaciji državne uprave, ki si jo je zamislil minister za javno upravo dr. Gregor Virant, nivo in približevanje storitev občanom ne bosta poslabšala. Savinjčan Nihče, niti pesniki, ni še nikoli izmeril, koliko lahko prenese srce. Zelda Fitzgerald /------------------- Uporniki i razlogom Menda se je zgodilo prvič v desetletni zgodovini gornjegrajske lokalne samouprave, da so se občinski svetniki kot en mož postavili na svoje noge. Zavrnili so potrditev imenovanja direktorice občinskega zavoda za promocijo turizma, ki ga je pripravil svet zavoda. Po statutu je za izbor di-V___________________ rektorja oziroma direktorice zavoda pristojen štiričlanski svet zavoda, ki odločitve sprejema z večino prisotnih članov. V resnici je izbrana kandidatka dobila samo 50-odstotno podporo, nakar je »zmagala« po zaslugi večvrednega glasu, ki gaje uveljavil predsednik sveta zavoda. Mimogrede, tudi župan je postal predsednik sveta po zaslugi lastnega glasu, kar celotno dogajanje postavlja v precej čudno luč. Povedano z besedami občinskega svetnika Danija Terbovška: »V občini Gornji Grad se zadeve odvijajo po monopolističnem sistemu »kadija tuži, kadija sudi.« Zato je nekoliko nerazumljiva zavrnitev predloga za spremembo statuta zavoda za turizem, ki ga je podal svetnik Blaž Presečnik, po katerem bi povečali število članov sveta. Predlog bi bil vredno sprejeti iz enega samega razloga; pri številčno močnejšem svetu zavoda bi se moč argumentov lažje postavila po robu argumentu moči. Vsekakor bo zanimivo spremljati prihodnje postopke, saj mora biti ponoven razpis za direktorja objavljen v tridesetih dneh. Greza preizkusni kamen smiselnosti turističnega razvoja v obliki zavoda, ki bo po mnenju svetnikovv celoti bremenil občinski proračun. Savinjčan ENGROTUŠ CELJE Drogerijam Tuš se pridružujejo papirnice Tempera V trgovski družbi Vele, ki je v lasti celjskega Engrotuša, so strateška izhodišča prihodnjega razvoja zastavili na neživilskih dejavnostih. V začetku je na Vele prešlo 17 drogerij Tuš po vsej Sloveniji, pred dnevi pa so odprli še osemnajsto v Murski Soboti. V zadnjih štirinajstih dneh so odprli tudi pet novih papirnic Tempera. Tako sta svojo stvarno podobo pod okriljem Engrotuša dobila dva nova strateška programa, do konca leta pa se obeta zagon še dveh. Drogerije Tuš, ena izmed njih je tudi v Mozirju, so locirane v središčih večjih mest in v nakupovalnih središčih, njihova površina pa se giblje do 300 kvadratnih metrov. V njihovem programu lahko kupci najdejo celovito ponudbo izdelkov za osebno nego, parfumerijo, dekorativno kozmetiko, izdelke zdrave prehrane, izbor OTC zdravil, sanitetni material, čistila in dopolnilno ponudbo knjig. Načrtujejo tudi ponudbo dodatnih osebnih storitev, ki so povezane z osebno nego in svetovanjem z vseh omenjenih področij, na primer dietologov, kozmetikov ipd. Papirnice Tempera so prodajalne, ki jih Vele umešča v središča večjih mest, na lokacije ob šolskih poteh in v večjih nakupovalnih centrih s specializirano ponudbo. Imajo sodobno celostno grafično podobo, v njih pa lahko kupci najdejo pisarniški material in vse, kar potrebujejo za svoje šolarje, darilni in art program, albume, okvire za slike in knjižni program. Ponudbo papirnic zaokrožujejo strokovno svetovanje in dodatne storitve, povezane z mobilno pisarno, med njimi fotokopiranje. Vele do konca polletja načrtuje odprtje prodajaln s hišnim dekorjem Moj dom, v zadnjem kvartalu letošnjega leta pa še prodajaln s tekstilom Stilus. Cilje letošnje letne realizacije uresničuje tudi s prodajalno Cash&Carry Jarše. Vzporedno z novimi razvojnimi projekti nadaljujejo s procesom stalnega izboljševanja poslovanja, kar pomeni dezinvestiranje, racionalizacijo in reorganizacijo v skladu z novimi strateškimi usmeritvami. Franci Kotnik JOŽICA RIHTER, DIREKTORICA GORNJEGRAJSKE OBČINSKE UPRAVE Birokratski odnos je preživeta oblika Kaj se mora zgoditi, da se človek odloči ugledno in (domnevamo) dobro plačano službo zamenjati za položaj direktorice uprave v Občini Gornji Grad? Verjetno ni samo razgibanost dela in primerljiva plača s prejšnjo, tisto, kar je Jožico Rihter iz Nove Štifte prepričalo, da se spopade z dokaj novim področjem dela. V nazarskem podjetju BSH Hišni aparati je bila odgovorna za celoten obračun poslovanja firme, vključno z mesečnimi poročanji stanja centrali v Miinchnu. Gre za visoko profesionalnost, ki ne trpi odstopanj, zato moramo pritrditi njenim, zdaj že nekdanjim, sodelavcem, da delovni odnos Jožice Rihter temelji na delu, disciplini in odgovornosti. Rihterjevi se pozna, da prihaja iz poslovnega sveta, zato so njena razmišljanja in odgovori diplomatski in premišljeni. O občinski upravi, ki jo je podedovala od predhodnika Jožeta Pozniča, uporablja izborne besede. Nobenih težav pri delu z sodelavci ne pričakuje, saj naj bi šlo za dobro vpeljan kolektiv, ki funkcionira. Njeno delo obsega približno 30 področjih in prav nič ji ni odveč, daje Poznič prenesel na Komunalo tudi skrb za tekoče poslovanje Enga in urejanje občinske cestne infrastrukture. Glede na dejstvo, daje zagovornica doslednosti, ji (ne) bo težko Na Smreki so sklenili praznovanje polstoletnega obstoja podjetja s simbolično posaditvijo 50 smrekovih sadik (foto: EMS) Normalizacija odnosov s firmo za proizvodnjo toplotne energije Engo oziroma njenim direktorjem in gornjegrajskim županom Tonijem Rifljem je gotovo dober obet, da se bo lahko Smreka ukvarjala predvsem z lastnim poslovanjem. V skladu z doseženim dogovorom med Smreko in Občino Gornji Grad sledi brezplačna zamenjava lastni- ških deležev. Smreka se je nadalje obvezala, da bo dala vse izbrisne pobotnice, prav tako pa naj bi se umaknile vse obojestransko vložene tožbe na sodišču. Dogovor med Rifljem in Zago-detom pomeni velik korak v smeri reševanja razmer v Engu, obenem pa je dobrodošlo »darilo« ob Smrekinem zlatem jubileju. Savinjčan SMREKA GORNJI GRAD 50 smrek za 50 let S simbolično posaditvijo 50 smrekovih sadik so na Smreki sklenili praznovanje polstoletnega obstoja podjetja. Vrhunec praznovanja so pripravili 18. marca, na dan vpisa podjetja v sodni register, sicer pa se gornjegrajski lesarji, po besedah direktorja Bruna Zagodeta, po dneh praznovanja, ponovno intenzivno ukvarjajo s prihodnostjo podjetja. Delo Jožice Rihter na Občini Gornji Grad obsega približno 30 področjih (foto: EMS) skrbeti za pravilnost občinskega poslovanja. Dosledno spoštovanje zakonov in predpisov je tesno povezano z njenim pojmovanjem funkcioniranja lokalne skupnosti in na tem področju ne misli popuščati ali sprejemati morebitnih kompromisov. Zaveda se, da je določen čas zakone mogoče kršiti in ignorirati predpise, vendar na koncu obvezno sledijo sankcije in odgovornost. Višji kot je položaj, bolj odgovorno in transparentno se mora človek obnašati, trdi Jožica Rihter. Direktorica gornjegrajske občinske uprave nima rada zaletavosti, zato je globoko prepričana, da stvari ni mogoče spreminjati vsakih pet minut. Tudi v odnosu do župana Tonija Riflja namerava vztrajati pri argumentiranih stališčih in doslednosti pri izvajanju zakonskih normativov. Ljudje ne smejo dobiti občutka, da občinska uprava deluje birokratsko. Zaposleni morajo biti, in tudi v bodoče ne bo smelo biti drugače, vsak trenutek na razpolago strankam. V to je gornjegrajska direktorica občinske uprave globoko prepričana in čeprav je uradno nastopila službo prvega aprila, se na tej točki ne misli šaliti. Savinjčan RENEK Dela končana predvidoma sredi maja Kot kaže, bo v Spodnji Rečici na območju Reneka kaj kmalu rešen problem dovoza večjih tovornih vozil, ki je prebivalce tega dela obremenjeval skoraj dva desetletja. Pozitivno so namreč rešena vsa odprta vprašanja lastništva in pričeli so z izgradnjo mostu in ureditvijo dovoznih poti, ki bodo priključene na regionalno cesto. Za nemoten potek prometa in dela na tem območju so uredili obvoz skozi Spodnjo Rečico ob Savinji. Mozirska občina se je med izva- ditev dovoznih cest. Dela naj bi bila jalci, ki so se prijavili na razpis-VOC Celje, VNG Kranjc Žalec in CM Celje - odločila za slednjega, saj je, po besedah predstavnika občine, pooblaščenega za izvedbo del, Vinka Jeraja, bil tudi finančno najugodnejši. Izvajalec je že končal z betonskimi deli mostu, čakajo pa jih še zavarovanje nabrežin in ure- predvidoma v prvi fazi končana sredi maja, po predračunu pa naj bi stroški investicije obremenili občinsko blagajno za skoraj 20 milijonov tolarjev. V drugi fazi pa je predvidena ureditev križišča na Reneku, vendar čas pričetka del še ni natančno določen. Marija Sukalo JOŽKO PODBREGAR, TONI ACMAN IN STEFAN GARKOV Zmagovalni tim Glasbene šole Nazarje Kot smo poročali, je na letošnjem državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije dvanajstletni Jožko Podbregar, učenec 7. razreda devetletke v Lučah, ponovil podvig z regijskega tekmovanja in z vsemi stotimi možnimi točkami v 1. b kategoriji prepričljivo osvojil prvo mesto. Enega od številnih Jožkovih obiskov glasbene šole v Nazarjah smo izkoristili za kratek pogovor z njim in njegovim mentorjem Stefanom Garko-vom, svoje mnenje pa sta dodala še korepetitor Toni Acman in Jožkova babica Elizabeta. top začeli pripravljati lani septembra, v resnici pa smo se začeli pripravljati že pred tremi leti, prvi dan po prejšnjem tekmovanju. Vsaj jaz osebno sem že takrat začel razmišljati, kako ga moram voditi, da bo po treh letih lahko čim boljše nastopil. Od leve: Stefan Garkov, Jožko Podbregar in Toni Acman (foto: Ciril M. Sem) - Jožko, kako si doživel letošnje tekmovanje? Po letih si še zelo mlad, po glasbeni plati pa je za tabo že kar nekaj let izkušenj, saj si se v glasbeno šolo vpisal že s štirimi leti in pol... Bilo je precej naporno, ker je bilo treba veliko vaditi. - Si imel pred tako pomembnima nastopoma kaj treme? Malo že, vendar ne toliko, da bi se zaradi nje zmotil. - Koliko časa sta se z mentorjem pripravljala na tekmovanje? Priprave na nastop na tekmovanju so se začele že na začetku šolskega leta. - Kako pa je prišlo do odločitve, do nastopiš na letošnjem tekmovanju? Je to predlagal tvoj mentor Stefan Garkov ali kdo drug? Učenci imamo možnost nastopa na tem tekmovanju vsaka tri leta in mentorje predlagal, da se ga letos znova udeležim. - Profesor Garkov, »izvirni greh« je torej vaš? Na Glasbeni šoli Nazarje skušamo nuditi možnost nastopa na tekmovanju čim širšemu krogu učencev. Tako je letos v isti kate- goriji kot Jožko nastopil tudi Simon Brezovnik, ki žal kljub dobremu nastopu na regijskem tekmovanju ni osvojil zlate plakete, ki bi ga popeljala na državno tekmovanje. Načrtovali smo udeležbo še treh drugih učencev, vendar smo po temeljitem premisleku ugotovili, da bi bil njihov nastop letos preuranjen. Jožko je dobil priložnost, saj sodi med najboljše učence na šoli. On je seveda zaznal, da smo se za nas- - Kako pa ta priprava poteka s strokovnega vidika? Mentor izbere skladbo, ki se jo mora učenec naučiti do zadnje podrobnosti, ali kako drugače? Obvezno skladbo določi vodstvo tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov posebej za vsako tekmovalno skupino. Ta skladba je neke vrste kriterij težavnostne stopnje za vsako skupino, je pa možna še ena skladba ali več po izbiri v okviru minutaže, kije pred- pisana. Pri izbiri tega programa ima vsak mentor proste roke. Ker je Jožko glasbenik z že kar nekaj izkušnjami, sem izbral zahtevnejšo skladbo, kije prepričala komisijo, da mu je dodelila vseh sto možnih točk. - Jožko, kako so potekale priprave na tekmovanje? Kolikokrat tedensko si prihajal iz Podvolovljeka v Nazarje? V glasbeno šolo sem prihajal dvakrat tedensko, vmes pa so se vrstili še razni nastopi. - In kdo skrbi zate, da lahko tako pogosto obiskuješ pouk glasbe? Stara mama Lizika. - Gospa Elizabeta, kako ste vi preživljali te mesece, ko je bilo treba tako pogosto voziti Jožka v Nazarje in drugod po Sloveniji? Na to sem že navajena in se mi zdi, da mi kar nekaj manjka, če s svojimi vnuki ne gremo od doma. - Jožko, kako se razumeta s profesorjem Garkovom, ki je tvoj mentor že od vsega začetka, odkar obiskuješ glasbeno šolo? Zelo dobro. - Verjetno je tudi od odnosa med učencem in mentorjem v veliki meri odvisen končni uspeh, profesor Garkov? Učenec mora v svojem pedagogu čutiti zaupanje, da ga dobro vodi, pedagog pa mora verjeti v sposobnosti svojega učenca. Če ta relacija ni prava, se ne ujameta povsem in to zagotovo ne more biti dobro. Naše delo je v bistvu timsko, saj je tu še tretji člen - korepetitor, ROMANJE V RIM Slovo od papeža Janeza Pavla II. Prejšnji teden so bile oči svetovne javnosti uprte v Rim. Tudi veliko Slovencev je romalo v Večno mesto, da se še zadnjič poslovijo od svetega očeta. Okrog 300 romarjev, med njimi tudi Zgornjesavinjčani, se je preko radia Ognjišče in turistične agencije Quo Vadiš udeležilo romanja. Poslovili so se od papeža in tako izrazili hvaležnost in zahvalo za vse, kar je storil za Slovenijo. Janez Pavel II. je Slovenijo obiskal kar dvakrat in nam izkazal ljubezen in spoš- tovanje tudi z znamenitimi besedami: »Papež 'ma vas rad«. Našega velikega Slovenca Antona Martina Slomška je razglasil za blaženega. Slovenski romarji so mu izrazili zahvalo v baziliki svetega Petra z molitvijo in poklonom. Čeprav so čakali v gneči 17 ur in so bili precej utrujeni, so bili z mislimi pri pokojnem svetem očetu. Marko Rakun Poslednje slovo od papeža Janeza Pavla II. ki ima prav tako ključno vlogo pri končnem uspehu. Korepetitorje skupaj z učencem na odru in neposredno soustvarja nastop, ki se ocenjuje. ■ Toni Acman, vi se kot korepetitor pojavljate tako na tekmovanjih, kjer nastopajo učenci Glasbene šole Nazarje, kot tudi na raznih koncertih in drugih javnih nastopih. Kako ste vi doživeli Jožkov uspeh, kateremu ste dodali svoj pomemben in nepogrešljiv delež? Doslej sem v svoji korepetitorski karieri na tekmovanjih štirikrat dosegel vseh sto možnih točk, od tega dvakrat z Jožkom, kar mi predstavlja veliko zadovoljstvo. Prijetno je sodelovati s takšnimi učenci, na katere se lahko zanesem, saj se vtem primeru lahko v večji meri posvetim svoji vlogi. Če je učenec negotov, moraš biti namreč bistveno bolj pozoren nanj in njegovo igranje, z Jožkom pa sva sedaj že uigran tandem. - Profesor Garkov, kateri so kriteriji, po katerih strokovna komisija ocenjuje uspešnost nastopa učencev na tekmovanju mladih glasbenikov? Kriteriji so predvsem obvladovanje instrumenta po različnih segmentih, od zvoka, tehnike in intonacije do umetniškega vtisa oziroma interpretacije skladbe. Dokler so učenci mlajši, daje komisija več poudarka prvim trem kriterijem, poleg tega pa se ocenjuje tudi prihod tekmovalca na oder, vedenje na odru, priklon, ocenjuje se torej celoten nastop z vsemi podrobnostmi. Z Jožkom smo vse te elemente dodobra izpilili in zasluženo prejeli vse možne točke. -Jožko, kakšni so po tem velikem uspehu tvoji prihodnji cilji na glasbenem področju? Nameravaš čez tri leta spet nastopiti na tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije? To je odvisno predvsem od mentorja ... - In kaj pravi mentor? Čez tri leta Jožko ne bo več moj učenec, ker bo medtem napredoval v srednjo glasbeno šolo, sva pa takoj po končanem tekmovanju začela delati na nekaterih elementih njegovega igranja, ki bi lahko bili že sedaj nekoliko boljši. Smernice so torej jasno začrtane, zelo pomembno zanj pa je, da dobi nov instrument. Sedanjega je prerasel in mu ne nudi več možnosti izražanja vseh njegovih sposobnosti in znanja. Instrument je torej vtem trenutku zanj ovira, vemo pa, da so instrumenti zelo dragi in bo potrebna kar zajetna finančna investicija. Čeprav čez tri leta ne bom več Jožkov mentor, se bom v času, ko bova še delala skupaj, po najboljših močeh potrudil, da bo imel novi mentor z njim čim manj dela. Pogovarjal se je Franci Kotnik SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE Izboljšali »pokvarljivo« znanje Na prvi delovni dan po velikonočnih praznikih je sadjarsko društvo Franca Praprotnika iz Mozirja organiziralo strokovno izobraževanje na temo: Zimska rez sadnih rastlin. Številna udeležba članov in drugih ljubiteljskih sadjarjev (preko 40 jih je bilo) je potrdila velik interes za pridobivanje in obnavljanje strokovnega znanja, ki ga nikoli ni preveč, pa še »pokvari« se rado, če smo preveč prepričani, da že vse znamo. Praktični prikaz zimske rezi različnih vrst sadnih rastlin je vodila mag. Zlatka Gutman Kobal, strokovna svetovalka za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor. Uvodoma je prisotnim udeležencem povedala in prak- Mag. Zlatka Gutman Kobal je udeležencem tečaja prikazala zimsko rez različnih vrst sadnih rastlin (foto: Ciril M. Sem) tično pokazala, kako se pravilno obrezuje in pomlajuje visokodebelno sadno drevje v naših - žal, vse preveč zanemarjenih - travniških sadovnjakih. Zaslužijo si mnogo več pozornosti, boljše vzdrževanje, gospodarnejše izkoriščanje in da se jih ohrani kot nepogrešljivo sestavino kulturne krajine. Evropa na to že resno opozarja. V vrtnem sadovnjaku člana društva Vojka Fužirja so za tem spoznavali zakonitosti zimske rezi, intenzivno gojenih jablan, hrušk, češenj, malin, robid in kivija. Naučili so se marsikaj novega in koristnega, ob tem pa spoznali, kako »pokvarljivo« je lahko tudi znanje. Veliko stvari, ki smo se jih učili pred desetletji, danes ni več v veljavi. Stalno obnavljanje strokovnega znanja članov in prenašanje tega na mladi rod in sosedsko okolje bo zato ena najpomembnejših in trajnih nalog društva tudi v prihodnje. Alojz Plaznik KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO UTRIP REČICA OB SAVINJI Primanjkuje jim finančnih sredstev Skoraj 40 članov rečiškega Kulturno umetniškega društva Utrip je v prvem letu delovanja obogatilo kulturno življenje krajanov skozi številne prireditve. Velika težava pri delovanju KUD Utrip je bilo pomanjkanje finančnih sredstev. Finance dobijo v obliki donacij rečiškega turističnega društva kot ustanovitelja in mozirske občine ter sponzorjev. V preteklem letu so pripravili okroglo mizo z naslovom Ljubiteljska kultura med tradicionalizmom in pop kulturo, ki je pritegnila k sodelovanju vidne kulturne ustvarjalce iz naše doline. Gost Čitalniškega večera v gostišču Atelšek je bil rojak Andrej Redjko. Gostili so glasbeno igro Volk in sedem kozličev jutri v izvedbi nazorske glasbene šole. Na domači osnovni šoli so pripravili razstavo likovnih del akademskega slikarja Vinka Železnikarja in v Blatah že tradicionalni koncert v sodelovanju z lovci in gasilci. Svoje člane so popeljali tudi na strokovno ekskurzijo v Ljubljano, kjer so si ogledali nekaj zgodovinskih in kulturnih obeležij. Na Večeru slovenske besede so gostili pesnika, publicista in urednika Nove revije Nika Grafenauerja, poskrbeli pa so tudi za predstavitev Zbirke aforizmov Alojza Bastia. Delovno leto so zaključili s proslavo ob rojstnem dnevu našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Letos so realizirati božično-no-voletni koncert, razstavo likovnih del akademskega slikarja Lucijana Bratuša in Čitalniški večer s Francem Markovčičem. Napovedujejo še okroglo mizo na temo kulture, predstavitev znanih Rečičanov in večer slovenske besede, za jesenski čas pa upajo, da bodo na oder postavili tudi igro. Marija Šukalo 130 LET PREMOGOVNIKA VELENJE Nakopali kar 200 milijonov ton premoga V pritajeni svetlobi, skorajda v temni dvorani več tisoč obiskovalcev, ki jih ni zaznati. Iz smeri odra proti vhodu laserska projekcija zarisuje teman obok, kot rudniški rov. Elektronska glasba zapolnjuje temo s skrivnostnimi zvoki... V rov vstopijo knapi s prižganimi svetilkami na čeladah in spremljajo direktorja Premogovnika dr. Evgena Dervariča in predsednika države dr. Janeza Drnovška. Nato se razlije aplavz obiskovalcev v dobrodošlico osrednjim gostom... Dr. Evgen Dervaričje na slavnostni prireditvi ob 130-letnici Premogovnika Velenje pod naslovom Zavrtajmo v prihodnost spregovoril o pomenu premogovništva, energiji in zgodovini izkopavanja velenjskega lignita, se zahvali »knapom« za trdo delo v rudniku ter jim čestital ob jubileju. Slavnostni govornik, predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek, je prav tako spregovoril o pomenu premogovništva, energetskih virih, plemenitem delu rudarjev, smotrnem gospodaijenju in varovanju okolja v Šaleški dolini. Vodstvu Premogovnika Velenje je izrekel priznanje za ohranjanje naravnega okolja po eksploataciji in izrazil prepričanje, da bo takšna politika znala najti odgovore pri iskanju novih energetskih virov tudi v prihodnje. Drnovšek ni pozabil omeniti, da je rudarstvo specifično tudi zaradi velikega Iveganja za varnost in zdravje pri delu in da se v Dr. Janez Drnovšek ni pozabil omeniti, da je rudarstvo specifično tudi zaradi velikega tveganja za varnost in zdravje pri delu (foto: Jože Miklavc) Velenju lahko ponašajo ženim najvarnejših premogovnikov na svetu. Predsednikje »knapom« iskreno čestital ob častitljivi obletnici in jim zaželel rudarski »Srečno«. V glasbenem programu so se zvrstile številne instrumentalne in pevske zasedbe vključno s Pihalnim orkestrom Premogovnika Velenje, slovesnost pa seje iztekla v duhu številnih dobrih želja in načrtov za svetlo prihodnost velenjskih rudarjev in celotne Šaleške doline. Jože Miklavc V 130 letih so v Premogovniku Velenje nakopali kar 200 milijonov ton premoga, to pa je na železniške vagone naložena kompozicija, ki bi kar dvakrat obsegla naš planet. Letni rekord so dosegli leta 1985 s 5,106.400 tonami nakopanega lignita. Po desetletni pogodbi s TEŠ-em in slovenskim holdingom za energetiko nakopljejo vsako leto okrog štiri milijone ton premoga, z odkopavanjem pa nameravajo nadaljevati do leta 2035. Za zapiranje jame Skale bodo porabili kar 6,5 milijarde tolarjev. Ali je Franc Mages pred 130 leti, ko je prvi prevrtal sloj lignita, slutil kaj takšnega, pa bo ostala večna skrivnost. ZŠAM ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Zaupali so se isti vodstveni skupini Jože Poznič (stoji) je poročal o uspešnem delu šoferskega združenja Zgornje Savinjske doline (foto: Jože Miklavc) Varčni člani vodstva šoferskega združenja Zgornje Savinjske doline so letos najprej sklenili, da letnega srečanja - občnega zbora sploh ne bo, ker jim denar, porabljen za te namene zelo prav pride pri njihovi osnovni dejavnosti in še zlasti pri gradnji njihovega šoferskega doma pri Mozirskem gaju v Mozirju. Ker pa statutzahteva vsakoletni zbor, potrditev finančnega poslovanja in letos še volitve članov v organe združenja, upravnega odbora, nadzornega odbora, častnega razsodišča in vodilnih funkcionarjev, so opravili občni zbor v restavraciji Gaj v Mozirju v nedeljo, 3. aprila. Prijetno vzdušje na začetku srečanja so pripravile pevke skupine Pušeljc, ki so že kar njihov kulturniški simbol, poročila pa so tekla dokaj ubrano, saj so poročali v glavnem le o uspešnem delu, zbor pa je strum- no vodil član ZŠAM Zgornje Savinjske doline Jože Poznič. Skozi poročila in razpravo so ocenili, daje bilo poslansko tega drušlva v celoti doseženo, saj so izvedli obsežno delo pri gradnji njihovega Doma šoferjev, načrtovane preventivne aktivnosti v sodelovanju s šolami in policijo, poskrbeli pa so tudi za sodelovanje z drugimi združenji in Zvezo ZŠAM Slovenije. Nekaj desetčlanovje vložilovgrad-njo zgradbe v Mozirju več kot tisoč ur prostovoljnega dela, nekateri posamezniki preko štiristo, vloženega denarja pa je bilo že blizu 5 milijonov tolarjev. Tudi poveljnik uniformiranih članov Janez Štrucelj je poročal o uspešnem sodelovanju s člani in drugimi združenji. Člani so se zaupali dosedanjemu vodstvu tudi za v prihodnje, Franc Tkavc ostane predsednik še za naslednji štiriletni mandat, predsednik nadzornega odbora pa Aleksander Čopar. Še nadalje bodo sodelovali s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občin in s Tehničnimi pregledi AM Miklavc z ugodnostmi za članstvo. Redarsko prometna služba bo delovala ob osrednjih prireditvah vdolini, opravili pa bodo tudi zaključna dela in otvoritev Doma šoferjev v Mozirju. Že vrsto let to združenje prejema iskrene pohvale in priznanja od županov, poslancev, predstavnikov Policijske postaje Mozirje in svetov za preventivo, tako je bilo tudi tokrat. Jože Miklavc PENZION RADUHA LUČE Martina Breznik Delova kuharica leta gospodinj. Tudi aranžmaji na mizah so vedno kaj posebnega. »Da, tudi to je moj konjiček, praviloma porabim materiale, ki so na voljo v bližnji okolici in letnemu času primerno,« se nasmeji Martina. Zlasti tuji gostje so navdušeni nad izbrano opremo gostilne. Prav tako je nekaj posebnega tudi namizna posoda, porcelanska in steklena. »Res je,« potrdi Martina. »Gost mora uživati pri hrani z vsemi čuti in oči so tiste, ki zajamejo prvi vtis. Zato jedi postrežemo tako, da zadovoljijo poleg okusa in vonja tudi pogled. Menim, da mora gost kosilo ali večerjo pri nas doživeti kot dogodek, kot gurmansko avanturo, kot nekaj, kar mu bo popestrilo vsakdan in se bo tega še dolgo spominjal in se, seveda, rad vračal. Želimo, da se iz ambienta vidi naš odnos do gosta in do kulturne dediščine kraja.« Martini ne zmanjka idej in energije, čeprav pridejo tudi trenutki malodušja, zlasti ker je njihova dejavnost tako podvržena sezonskim nihanjem. Tudi odmaknjenost doline, posebej v zimskem času, je včasih kriva za to. Malo bolje je, od kar je odprt prehod Pavličevo sedlo. »Saj me vabijo v Ljubljano, a jaz sem na svoj kraj preveč navezana. V veliko zadovoljstvo mi je, ko vidim, da gostje cenijo naš trud. Ko sem osvojila omenjeni naziv, so prihajale brzojavke, čestitke in telefonski klici od vsepovsod in mi dali vedeti, da smo na pravi poti. Za promocijo penziona veliko naredijo razni vodniki, kot je na primer 111 slovenskih gostiln in restavracij, ime penziona Raduha pa lahko najdemo tudi v belgijskih in nemških vodnikih ter celo v znamenitem francoskem Petit food. »Menim, da seje nivo gastronomije v Sloveniji v zadnjem času zelo dvignil. Da ni merilo dobre gostilne velikost zrezka, temveč druge kvalitete. Škoda je le, da se slovenski gostinci ne znamo bolje povezati in z raznimi skupno organiziranimi dogodki bolje promovirati naše lepe domovine in naše izredne kulinarične ponudbe,« zaključi Martina Breznik. Marija Lebar Laskavi naslov - Delova kuharica leta - si je Martina Breznik priborila v močni konkurenci kuharjev, katerih učitelji in mentorji so znani mojstri iz tujine. Pri pripravi tekmovalnega jedilnika se je odločila, da za glavno jed ponudi postrv vsvinjski mrežici. Postrvje izbrala, ker je ena od zanimivosti Zgornje Savinjske doline. Ko prihajajo k nam na prakso, vidim, kako polni idej in zanosa so, če jim le zaupaš, jim prisluhneš in jim daš priložnost, da se izkažejo«. Na vprašanje, kdo so po njenem Ime penziona Raduha lahko najdemo v belgijskih in nemških vodnikih ter celo v znamenitem francoskem Petit food (foto: Marija Lebar) Na njihovem meniju boste našli tudi čemaževo juho, koprivovo juho, paprikino juho, dimljeno postrv, žrebikovo meso, gobovo omako, jeseni jedi iz buč pa še kaka posebnost bi se našla, ponujajo pa tudi več vrst štrukljev. Prav tako so nekaj posebnega njihove sladice. Postregli vam bodo s pečenim jabolkom v karamelni omaki ali z limonovo kremo v posodici iz testa, ki jo kar pojeste, ali pa morda s kavino rulado. Martina nam je povedala, da sestavlja veliko pa seje naučila prav od nje, saj je že zgodaj pričela pomagati v kuhinji. Kot osnovnošolka je razmišljala o drugem poklicu, a zdaj ji ni žal, da seje odločila za gostinstvo. Poleg dela najde še čas, da se izobražuje. Pred kratkim se je udeležila seminarja o vinu, pa o čokoladi, trenutno obiskuje tečaj za mentorje na gostinski šoli v Mariboru. »To se mi zdi pomembno«, pravi, »saj je delo z mladimi naša bodočnost, pa tudi rada delam z njimi. Priznanje, priborjeno v močni konkurenci kuharjev, katerih učitelji in mentorji so znani mojstri iz tujine (foto: Marija Lebar) Akcija ocenjevanja najboljših gostiln poteka vse leto, nato izberejo pet finalistov in jih povabijo na tekmovanje. Ko je Martina izvedela, da je izbrana, je sestavi jedilnika in izbiri surovin posvetila kar nekaj časa. Posvetovala se jez mamo in očitno trud ni bil zaman. Modri trak in kuharska kapa, ki pričata o uspehu, sedaj krasita simboličnega kuharja, ki sedi na točilni mizi v penzionu. Penzion Raduha nepretrgano deluje že od leta 1936 in Martina je četrta generacija, ki ga vodi. Pred njo je bila »glavna« njena mama Emika, ki, kot vsa družina, tako starša, kot mož in otroci, še vedno pomaga. Pri njih je jedilnik pester in ne bojijo se ponuditi malo ‘ drugačnih jedi. Znani so po okusnih jedeh iz divjačine, zadnje čase tudi jagnjetine in seveda postrvi. Delova kuharica leta Martina Breznik (levo) se je veliko naučila od mame Emike (foto: Marija Lebar) jedilnike glede na letni čas in da uporablja veliko surovin, ki jih nudi bogata in še dokaj čista bližnja narava. Za svoj poklic se je izšolala, kot pred njo že njena mama, boljši kuharji, moški ali ženske, pravi, da je pri tem najvažnejše srce, pomembno je, da si stoodstotno pri stvari, ne pa kakšnega spola si. Ko gost vstopi v penzion, ga že na vhodu pozdravijo neobičajni cvetlični aranžmaji in izdelki domače lončarske in pletarske obrti. Obiskovalcem pa se oko ustavi na pristnih domačih vezeninah, ki sojih v letih izvezle in skvačkale pridne roke domačih 54 (vetov ljubezni do Magda Planovšekje vzgojila prelepo klivijo, rožo narcisovkoz rumeno rdečimi cvetovi, ki izhaja iz južne Afrike. Lepotna posodovka, kot ji tudi rečejo, se te dni bohoti v vsej svoji lepoti. V treh letih, kolikor zaljša dom Planovšovihji uspeva cveteti vsako leto bujneje. Kot je videti, ji bosta vnukinji Sara in Manca, ki sta prišli obiskat Magdo ob rojstnem dnevu, v rasti še uhajali. Za 54 cvetov, kijih poganja klivija kvišku, se bo vsaj še letos treba malo skloniti, da bi ujeli njihov vonj. IS Sara (levo) in Manca s prelepo klivijo, ki uspeva Magdi Planovšek Marija in Franc Forstner iz Dobrovelj sta praznovala 50-letnico skupnega življenja (foto: Aleksander Dušej) Zlatoporocenca Forštner Pred kratkim sta si ponovno izmenjala prstana zlatoporočenca Marija in Franc Forštner, po domače Dobnikova iz Dobrovelj. 15. februarja je minilo 50 let, od kar sta stopila na skupno življenjsko pot in ob tej priložnosti so se z njima veselili hčerka Minka, sinova Franc in Marjan z družinami, vseh osem vnukov ter ostali sorodniki in znanci. Vživljenjujima ni bilo vedno lahko, vendar sta z vero, molitvijo, zaupanjem in ljubeznijo vztrajala v dobrem in slabem, vvseh preizkušnjah, kijih prinaša življenje. Ob veselem dogodku jima iz srca čestitamo in jima želimo še mnoga skupna leta. Mihela Dušej ZAHVALA Predsedstvo in Poveljslvo Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline se iskreno zahvaljuje uredništvu Savinjskih novic, kije omogočilo našim gasilcem brezplačen ogled filma Brigada 49. S tem je na simboličen način izrazilo spoštovanje do našega dela in še enkrat iskrena hvala! Predsedstvo in Poveljstvo GZ ZSD --------——---------------------------------------------Z1 ZLATA POROKA V MARIJINI CERKVI V NAZARJAH LEPOTNA POSODOVKA To so želje vseh, ki Te imamo radi Za tvoj 6. rojstni dan Ti želimo vse najboljše. Veliko zdravja, sreče in veselih otroških dni. Darji Andrejovec ob 30. osebnem prazniku, želiva sreče, zdravja in zadovoljstva in ji poveva, da jo bova še naprej zelo rada imela! Hčerka Ana in mož Simon GO ing d.o.o. Projektiranje, izvajanje, inženiring d.o.o. Opekarniška cesta 8b, 3000 Celje gsm: 041/337-789 ^ FASADERSTVO 1 (toplotne izolacije tervol in stiropor) / SLIKOPLESKARSTVO - KERAMIČARSTVO iimer okna in vrata Vrhunska PVC okna sedaj z možnostjo brezplačne vgradnje prezračevalnega sistema AIRMatic. Zračenje brez odpiranja oken. Tudi, ko vas ni domai Sveži, prijetni in zdravi prostori z okni SIMER. SIMER d.o.o., Ipavčeva 22, Celje ____________________________Zgodovina in narodopisje j Občine d času med obema uojnama Piše: Aleksander Videčnik OBČINA SOLČAVA Šteje 842 prebivalcev, 132 hiš, 44 posestnikov, 60 koč in 40 oferij. Skupna površina je 10.174 ha, od teh 331 njiv in vrtov, 1902 ha travnikov in pašnikov, 3914 ha gozdov in 4026 ha ostalega. To je obmejna občina z Avstrijo, kije zelo gorata in zato razmeroma na površine redko poseljena. Pravdo teh golih vršacev segajo od vseh strani po gorskih grebenih zgrajene zelene ledeniške doline z izvirki voda: Matkov kot, Logarska dolina in Robanov kot, največja je Logarska dolina, kije posvoji lepoti ena najlepših alpskih dolin v Evropi, pišejo, daje morda še lepša edino le Cirque de Gavarnic v Pirinejih. Naj naštejemo nekaj imenitnih vršacev: Planjava (2399 m), Ojstrica (2349 m), Brana (2253 m), Turska gora ( 2233 m), Križ ( 2429 m) in Mrzla gora (2202 m). Prav vtem veličastnem sveti izvira Savinja, njen slap pa je visok 120 metrov (Logarski šum). Kmalu izgine pod zemljo in se spet pojavi pod imenom Črna v spodnjem delu doline. Šele po združitvi s potokom Jezero teče kot Savinja dalje v dolino. Kmetije segajo do višine 1250 m. Na višini 1500 m izvirajo studenci. Vse to omogoča redko poseljenost, na kvadratni kilometer le komaj 5 prebivalcev. Izredno je razvito gozdarstvo in seveda žagarslvo, letno se proda do 50.000 ku-bikov lesa! Že rano so zahajali v te kraje številni turisti, saj je SPD poskrbelo za markirane poti po planinah in gorah. Med Lučami in Solčavo so zgradili cesto šele 1894, prej bila zveza izredno slaba in vozniki so morali kar 22-krat prečkati Savinjo ... Stezo, kije vodila v Logarsko dolino, so razširili v vozno pot leta 1924. Za avtobuse je postala ta cesta sposobna šele leta 1930. Zato ni čudno, da je bil ta predel lepe slovenske krajine tako dolgo odrezan od dolinskih delov Slovenije. SOLČAVA Šteje 590 prebivalcev, 99 hiš, 24 gospodarstev, 53 koč in 36 oferij. Srez Gornji Grad je oddaljen 28 km, žandarmerija v Lučah pa 10 km. Do železniške postaje v Šmartnem ob Paki je 45 km. Šolo so ustanovili leta 1872, v kraju delujejo: Javna knjižnica, Podmladek Jadranske straže, Strelska družina, Katoliško izobraževalno društvo, Prosvetno društvo in Gasilsko društvo. Tu se konča banovinska cesta, ki drži iz Mozirja. Pravkar se organizira direktni avtobusni promet z Ljubljano. Kraj tvorijo tesno okoli cerkve zgrajene hiše. Sicer pa spadajo h kraju ob Savinji raztresene kmetije, ob Robanovem kotu in na sosednjih gorskih pobočjih. To so predvsem mali zaselki: Belšak, Havdej, Knez, Sfittar in Tol-stovršnik. Tujski promet je dobro razvit, tako pa tudi trgovina z lesom in žagarslvo. Na vse strani vodijo planinske poti, zato je planinski turizem še poudarjeno razvit. Solčava je naseljena že med leti 1000 in 1200, kraju so dali ime nemški kolonisti, ki jih je naselil nemški fevdalec Diebald de Chageri. Kraj se prvič pisno omenja leta 1268 (silva Suzpach). V kraju je bil sedež urada gornjegrajske gospoščine (benediktinci). Župnija Solčava ima 850 duš in pokopališče. Cerkev je posvečena Mariji Snežni, po podatkih so prvotno cerkev zgradili Celjski grofje, ta je bila najbrž romanska in je verjetno nastala med leti 1461 - 1485. Leta 1710 so sezidali sedanji zvonik. Večjo prenovo je cerkev doživela v letih 1825 - 1826, nato pa še leta 1871, ko so baročne slike popolnoma prebelili. V glavnem je še ohranjena arhitektura iz 15. stoletja. V letu 1891 sta cerkev poslikala Tomaž Fantoni in Franc Zdolšek. Kapela svete Ane na pokopališču je bila zgrajena okoli leta 1000, tedaj iz lesa. Koje pogorela, sojo okoli leta 1605 obnovili, na novo jo je posvetil leta 1610 ljubljanski škof Tomaž Hren. Tuje rojen Božidar Štiftar (Tvorcov), profesor, veliko je pisal o Rusiji in se bavil z imenoslovjem. SVETI DUH Šteje 252 prebivalca, 33 hiš, 20 posestev, 7 koč in 4 oferije. Leži na nadmorski višini 1250 m in je tako najvišje ležeča vas v Dravski banovini. Jedro vasi tvorijo mali gorski zaselki: Strelčeve, Golarjeve in Klemenče peči, ki se skoraj navpično dvigajo iz ozke doline nad Savinjo. Sicer pa so kmetije raztresene. H kraju spadata tudi Matkov kot in Logarska dolina s svojimi redkimi kmetijami. Razvita lesna dejavnost. V dolini pa tujski promet, v letu 1934je obiskalo Logarsko dolino 913 tujcev, število nočnin pa je skupno bilo 5.945. Blizu kmetije Klemenšek izvira močan slatinski vrelec, blizu kmetije Žibovt so krasni skladi zrnatega ap- nenca. Lep razgled je izpred cerkve sv. Duha, v bližni kaplaniji je mogoče udobno prenočevati. Od tod drži markirana pot na obmejno Št. Lenarf-sko sedlo in kznameniti Potočki zijalki (1700 m), kjer že od leta 1928 potekajo arheološka izkopavanja, ki jih vodi prof. Srečko Brodar iz Celja. Izkopana okostja in orodja izvirajo iz mlajšega paleolitika (kakih 20.000 let pred časovnim štetjem). Takoje Potočka zijalka najstarejše, doslej odkrito predzgodovinsko nahajališče pri nas. V Logarski dolini so lepe nove zgradbe za letoviščarje: Piskernikova koča, Tillerjeva koča, leta 1932 so zgradili ponosni planinski dom (SPD), tik za temi stavbami je slap Palenk z malim bazenom za kopanje. Iz Logarske doline vodijo številne markirane poti v planinski oziroma alpski svet. Posebno znamenit je Okrešelj, kjer so nemški planinci leta 1896 postavili turistično kočo, ki pa jo je leta 1907 uničil plaz. Zato je Slovensko planinsko društvo že naslednjega leta postavilo na Okrešlju Frischaufov dom ( imenovan po znamenitem ljubitelju naših planin dr. Frischaufu). Podružnična cerkev sv. Duha se omenja prvič leta 1631, sedanja cerkev je bila zgrajena leta 1891. Na slavoloku je lesen relijef svete Trojice iz 15. stoletja. Znamenitosttega znamenja je vtem, da sveti Duh ni upodobljen s simbolom, pač pa v človeški podobi. Na Oljševi so ruševine kapelice, zvon hranijo v gradu Hageneggu pri Železni Kapli. Kapelica Kristusa Kralja v Logarski dolini je bila postavljena leta 1931. V prihodnji številki bomo objavili najpomembnejše podatke tedanje občine Šmartno ob Paki, kije pred drugo svetovno vojno spadala pod srez Gornji Grad. S tem bo poročanje o podatkih iz Krajevnega leksikona Dravske banovine (1937) zaključeno. Pripravljamo tudi nekaj demografskih primerjav za posamezna obdobja, želimojih objaviti, da bi bili bralci vsaj malo seznanjeni z gibanjem prebivalstva v naših krajih. Solca Va - Sul j b a c 1} . . - / „ (JC ^ «s iebüs fay Razglednica Solčave iz leta 1903. Izvirnik hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. Nasveti v________ KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Kako zaščitimo svojo družino oziroma družinske člane Vsaka družina kot osnovna celica družbe za svoje normalno delovanje oziroma preživetje potrebuje dohodke. Slednje običajno zagotavljata starša kar pomeni, da v primeru smrti enega aii obeh partnerjev nastane problem preživetja otrok ali pa še koga, kije bil odvisen od pokojnikovih dohodkov. Družine z majhnimi otroci potrebujejo praviloma višjo zaščito kot družine s starejšimi otroci, najeti krediti pa še povečujejo potrebo po tovrstni zaščiti. Pravilno zaščito družine oziroma družinskih članov ustvarimo z življenjskim zavarovanjem. Če pride do smrti zavarovanca, zavarovalnica izplača upravičencu (lahko jih je tudi več) odškodnino, kijoje treba nato produktivno kapitalsko investirati, dobiček iz te naložbe pa mora pokrivati izpadli družinski dohodek. Dr. Janez Balkovec, avtor knjige POLONA ŠPORIN, socialna delavka Domača opravila so za odrasle delo, za otroka, ki priskoči na pomoč, pa so lahko tudi igra, saj otroci ne razumejo razlike med delom in igro. Zanje je pomembno zgolj to, da je naloga zabavna. ČISTILNE DEJAVNOSTI Pomivanje posode je za triletnika čudovita zabava. Otroci in voda gredo odlično skupaj. Otroka pred pomivalnim koritom primerno zaščitite in mu omogočite, da sprva pomije svoje posodice, kasneje pa tudi kakšno »odraslo« in ne preveč Skrb za osebno premoženje, opozarja na pomembno dejstvo, da klasično življenjsko zavarovanje vsebuje dve komponenti: zavarovanje in varčevanje. Višina zavarovalne vsote se izračuna glede na premoženjski položaj posamezne družine, praksa pa kaže, da so družine v Sloveniji v velikem številu primeru premalo ali preveč zavarovane, kar je največkrat posledica nestrokovnega svetovanja zavarovalnih zastopnikov. Varčevalna komponenta klasičnih življenjskih zavarovanj s predvidenimi letnimi donosi okrog štiri odstotke ne pokriva niti realne rasti inflacije, zato se vzadnjem času vse bolj uveljavljajo naložbena življenjska zavarovanja, pri katerih zavarov- dragoceno posodo. Otroci obožujejo tudi loščenje, ki pa zaradi preostrih vonjev loščil ni primerno za malčke. Bolj primerno je brisanje prahu s pohištva. Takšna opravila gradijo v otroku občutek lastne vrednosti, ker jim je bilo zaupano delo odraslih. POSPRAVLJANJE IGRAČ Pospravljanje igrač čestokrat sproži slabo voljo. S spodbujanjem za pospravljanje igrač začnite zgodaj in otroku jasno pokažite, da pričakujete njegovo pomoč in ga po opravljenem delu vedno pohvalite. Z glasbo lahko spremenite pospravljanje igrač v igro. Smiselno je določiti čas, ki ga imate na voljo, sicer se otrok med pospravljanjem hitro zamoti s čim drugim. Spodbudite ga na primer z besedami: »Ali bova uspela vse pobrati, preden bo konec pesmice?« Da bo naloga bolj vznemirljiva, lahko uporabite zvijačo:« Na mesta, pozor, še trenutek alnice v zavarovančevem imenu investirajo na trg kapitala. Na ta način zavarovalne hiše pomagajo zavarovancem, da svoj denar, ki ga načrtno odvajajo v ta namen, čimbolj donosno naložijo. Najpogostejša oblika investiranja pri naložbenih življenjskih zavarovanjih so odprti vzajemni skladi, ki so se v preteklosti v tujini, v zadnjem desetletju pa tudi pri nas, izkazali kot varni in donosni. Število tovrstnih finančnih produktov v Sloveniji narašča, zato je z vidika zavarovancev smotrno, da so odprti za nove informacije in primerjavo, koliko in kajjim prinaša posamezna oblika zavarovanja. Življenjska zavarovanja še danes marsikdo smatra kot nadstandard, ... Zdaj!« Pospravljanje igrač uči otroka, da je pripravljen pomagati in ustreči drugim, medtem ko se sam zabava, omogoča mu socialne stike in ga uči reda. POMOČ PRI KUHANJU Otroci radi kuhajo in pomoč pri kuhanju jim omogoča, da razvijejo in se učijo raznih spretnosti. Naj vam otroci pomagajo pripraviti sendviče, namažejo kruh z maslom, operejo krompir, narežejo banano ... Če le imate čas, dajte otroku priložnost, da pripravi končni izdelek. Tudi pogrinjanje mize in pospravljanje po kosilu so opravila pri katerih lahko sodelujejo otroci. Ko otrok sedi in meša sestavine, vadi ročne spretnosti. Tehtanje in merjenje učita otroka razumeti matematiko. Vse to pomaga otroku razvijati spretnosti razvrščanja in ujemanja, kar je osnova matematičnih sposobnosti. ki si ga lahko privoščijo samo bogatejši. Z izgovorom »imam že toliko mesečnih stroškov, da si tega pri sedanji plači ne morem privoščiti« ljudje dokazujejo svoj neodgovoren odnos do sebe in svojih najbližjih. Nekateri najdejo svoj izgovor v slabih izkušnjah s posamezno zavarovalnico ali posameznim zavarovalnim zastopnikom. Dejstvo je, da se višina zavarovalne premije velikokrat določi na podlagi vprašanja zastopnika »koliko bi lahko plačevali na mesec«, ne pa na podlagi izračuna, koliko znaša zavarovalna vsota, ki bo v primeru smrti zavarovanca predstavljala osnovo za izplačevanje nadomestila pokojnikovega dohodka v družinskem proračunu. Prav zara-ditega in zaradi velikih razlikvpriča-kovanih donosih med klasičnimi in naložbenimi življenjskimi zavarovanji se bomo v prihodnje na to temo še vrnili. Franci Kotnik Prihodnjič: Kako poskrbimo za lastno nepremičnino POMOČ PRI NAKUPOVANJU Za mnoge starše je nakupovanje skupaj z otrokom pravo breme. Za opazujočega malčka so zlasti trgovine z živili zelo zanimive. Spodbudite otroka, da vam pomaga pri iskanju posameznih artiklov. Nakupovanje izostruje otrokove spretnosti opazovanja in razvijanje občutka za podrobnosti, kije pomemben del priprave na branje. Opazovanje drobnih malenkosti v okolju pomaga graditi otrokovo sposobnost koncentracije. Razvrščanje nakupljenih predmetov vskupine in podskupine mu pomaga razumeti, kaj imajo skupnega, hkrati pa pomaga razumeti tudi pojem števila. Dovolite otroku, da pospravi stvari v svojem tempu. Vse navedene dejavnosti otroka učijo k načrtovanju dela in časa. »Pomoč« vključuje zaporedje neke dejavnosti, ki ima svoj začetek in konec. Enako kot šolsko delo mora biti otrokova pomoč strukturirana in imeti mora cilj. Domača opravila so lahko igra za otroke Varčevalna komponenta klasičnih življenjskih zavarovanj s predvidenimi letnimi donosi okrog štiri odstotke ne pokriva niti realne rasti inflacije, zato se v zadnjem času vse bolj uveljavljajo naložbena življenjska zavarovanja, pri katerih zavarovalnice v zavarovančevem imenu investirajo na trg kapitala. TURISTIČNO DRUŠTVO LUČE Z novim vodstvom do leta 2009 Letošnji občni zbor lučkega turističnega društva, ki je potekal v prostorih gostilne Kmet v Lučah, je v prvi vrsti zaznamovala izvolitev novega vodstva društva, kjer je dosedanjo predsednico Blaženko Bezovnik zamenjal Andrej Rose, ki so mu - kot tudi novoizvoljenemu upravnemu odboru društva - prisotni zaupali mandat za vodenje društva do leta 2009. Andrej Rose, novi predsednik Turističnega društva Luče (foto: Franjo Atelšek) Razprava o delu v preteklem ob-dobju in predvidenih aktivnostih v prihodnje je pokazala, da Lučkim turističnim delavcem še zdaleč ni vseeno, kakšna je zunanja podoba njihovega domačega kraja in kakšen je turistični utrip v kraju in njegovi okolici skozi vse leto. Problematike na temo turizma v kraju in izven njega seje v razpravi dotaknila tudi Simona Ger-melj-Šumah, predsednica novoustanovljenega Društva za promocijo in trženje turizma v Lučah, ki naj bi v sodelovanju s turističnimi delavci iz Logarske doline skrbelo za promocijo in trženje na področju turizma za celotno območje od Luč do Logarske doline. Predstavnik jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda, ki že petindvajset let skrbi za Snežno jamo na Raduhi je pohvalil sodelovanje s TD, istočasno pa kritično opozoril na aktualno problematiko na področju turizma, vse od pomanjkljive gostinske ponudbe, do slabih cestnih povezav, ki sta še vedno med najbolj odločilnimi faktorji pri pridobivanju in ohranjanju gostov. Luče z okolico po prepričanju prisotnih imajo določeno turistično ponudbo, ki jo je potrebno gostom samo pravilno predstaviti in prodati. Franjo Atelšek PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Članstvo v upadu Planinsko društvo Ljubno ob Savinji že več kot pol stoletja združuje ljubitelje planin in gora, ki skrbijo za Joškov razgledni stolp na Tumovki in kočo na Travniku. Od začetka junija do konca septembra ju obiščejo številni planinci, za katere poskrbijo dežurni člani ljubenskega planinskega društva. Ljubenski planinci se lahko pohvalijo s podmladkom, ki deluje ob pomoči mentoric, poskrbijo pa tudi za izobraževanje na različnih področjih planinstva - od marka-cistov do vodnikov in gorskih stražarjev. Po besedah predsednika Alojza Mikeka pa je v društvu opaziti upad članstva zaradi visok- Po besedah Alojza Mikeka je opaziti upad članstva zaradi visokih zneskov članarine (foto: Marija Sukalo) ih zneskov članarine. Kljub temu je bilo delo ljubenskih planincev v preteklem letu plodno. V Šoštanju so se udeležili okrogle mize o problematiki ohranjanja Smreko-vškega pogorja in srečanja markacistov v Mozirju. Njihovi vodniki so sodelovali na izletih in pohodih. Ljubenski ljubitelji planin in narave so se udeležili Arničevega pohoda na Raduho, bili so na Peci, se skušali na občinskem smučarskem tekmovanju na Lazah, tekmovali v ligi Smrekovec v Bočni in v Vinski gori, preizkušali svoje znanje na tekmovanju Mladi in gore v Šoštanju, se podali na Matkov škaf. Markacisti so poskrbeli za čiščenje in označitev planinskih poti. Uspešno so pripravili že 25. planinski pohod na Travnik, ob Flosarskem balu pa že peti nočni pohod na Rajhovko in sodelovali v povorki ob omenjeni prireditvi v domačem kraju. Marija Šukalo SAVINJSKE NOVICE ZA ZGORNJESAVINJSKE GASILCE Prijateljstvo, ki se kali v ognju, je večno V soboto zvečer je bila kino predstava v nazarskejn Domu kulture obiskana kot že dolgo ne. Savinjske novice so namreč zgornjesavinjskim gasilcem omogočile brezplačen ogled ameriškega filma Brigada 49. Odziv gasilcev je bil odličen, vtisi obiskovalcev po ogledu filma pa prav takšni. Gasilke in gasilce iz vseh petnajstih zgomjesavinjskih gasilskih društev je uvodoma pozdravil urednik Savinjskih novic Franci Kotnikin izpostavil pomen plemenitega poslanstva gasilcev po vsem svetu. Članom in članicam prostovoljnih gasilskih društev je čestital ob bližnji 50-letnici Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline in jim zaželel nadaljnje uspešno delovanje. V akcijski drami Brigada 49 je prikazana zgodba predanega poklicnega gasilca iz Baltimora, ki v eni izmed hrabrih intervencij izgubi svoje življenje, toda njegovo poslanstvo reševati življenja drugihje kljubtemu doseženo. Film na ganljiv način prikazuje tudi pristno prijateljstvo med operativnimi gasilci, ki ga ne more premagati nobena sila - niti smrt. HK Gasilci so zapolnili kino dvorano v Nazarjah skoraj do zadnjega kotička ---\ 15 v___y Robi Tajnšek (foto: Nastasja Kotnik) V Nazarjah seje pred časom po dolgih letih znova prebudila dramska dejavnost. Robi Tajnšek je skupaj z nekaterimi bivšimi sošolci iz osnovne šole ustanovil mladinsko dramsko skupino, ki se je v mesecu kulture že predstavila s prvim javnim nastopom. Zanimalo nas je, od kod Robiju Tajnšku ideja, da ustanovi dramsko skupino? V bistvu seje vse začelo s tem, da sem bil pred pol leta doma z longeto na nogi in sem premišljeval, kaj naj delam. Dobil sem noro zamisel, da bi ustanovil svojo dramsko skupino. Koje bilo z mojo nogo vse v redu, sem se odpravil k starim prijateljem iz osnovne šole, s katerimi smo že igrali na različnih prireditvah, in jih vprašal, če bi sodelovali v moji mladinski dramski skupini. Vsi so se strinjali s tem in tako seje vse skupaj začelo. - Kako ste zbirali gradivo za igro? Gradivo za prvo igro smo morali izbirati zelo pazljivo, saj smo potrebovali takšno, da smo se v vlogah počutili čimbolj sproščeno, hkrati pa je moralo besedilo imeti učinek na publiko. Igro mi je predlagal režiser leponjivske gledališke skupine Aleš Podrižnik. Tako smo pozneje dogajanje črpali iz knjige Piknik na bojišču avtorja Fernanda Arrabaia s prevodom Bruna Hartmana, ki sem si jo sposodil v knjižnici. - Kako so stekle priprave za igro? Na začetku je bilo s pripravami malo problemov, saj smo vsi člani v prvih letnikih srednjih šol in nismo imeli kaj preveč časa za vaje. A sčasoma smo se temu privadili in tako začeli z malo bolj intenzivnimi vajami. POGOVOR Z ROBIJEM TAJNŠKOM, VODJO MLADINSKE DRAMSKE SKUPINE V NAZARJAH »Rad bi se posvetil igranju, ki me še posebej veseli« - Si režiser in igralec hkrati. Kako se znajdeš v obeh vlogah? Za to vprašanje je le en odgovor: zelo težko. Po eni strani je zanimivo, ker imam kot režiser velik vpliv na dogajanje v igri, a ko stopiš na oder kot igralec, ne vidiš več celotnega dogajanja iz režiserske perspektive. Raje bi imel, če bi bil režiser nekdo drug, ki bi imel že nekaj izkušenj, jaz pa bi se posvetil le igranju, kar me še posebej veseli. - Kdo vse sodeluje v igri? Osvald Šverc - Zapo. Najbolj se razjezi, ko ga pokličemo po pravem imenu, zato naj bo kar po domače Obi. Rojenje 2. maja 1989 v Celju. Hodi na srednjo zdravstveno šolo v Celje. Njegova velika ljubezen je košarka, s katero se ukvarja že kar nekaj časa. RobertTajnšek-gospod Tepan. Pravijo, da sem glava skupina, rojen pa sem 31. marca 1989 v Celju. Obiskujem srednjo računalniško šolo v Velenju. Zelo rad imam glasbo in igranje na odru, včasih kolesarim, ukvarjam pa se tudi z lesnim in plastičnim modelarstvom. Tamara Podkrižnik - gospa Tepan. Njeni hobiji so drsanje, kolesarjenje, tek, pa še kaj bi se našlo. Je zgovorna, nasmejana in zelo iskrena. Na svet je pokukala 12. novembra 1989 v Slovenj Gradcu. Jure Plaznik - Zepo. Obiskuje tehniško gimnazijo Lava v Celju. V prostem času rad kolesari, igra odbojko in košarko ter plava. Kdaj pa kdaj se v njegovih rokah znajde tudi trobenta. Rodil se je 9. junija 1989 v Slovenj Gradcu. Tamara Remšak - prva bolničarka. Rojena 22. maja 1989 v Slovenj Gradcu, obiskuje gimnazijo Lava v Celju. V prostem času rada bere, posluša glasbo, včasih pogleda kakšen doberfilm, najrajši pa je v družbi svojih prijateljev in prijateljic. Maja Časi - druga bolničarka. Maja je tista, ki nas lahko brani v vsakem trenutku na vsakem kraju, kajti že kar nekaj časa trenira karate. Po srcu je sicer prijazna, vedno nasmejana in vedno za šalo. Obiskuje ekonomsko gimnazijo v Celju. Rodila se je 2. aprila 1989 v Slovenj Gradcu. - Scena je izgledala zanimiva, bi jo lahko na kratko opisal? Povedati moram, da smo imeli prav s sceno največ dela, ker smo jo postavljali sami. Iz gozda smo nosili vejevje in drevje, da bi izgledala čimbolj prepričljiva. V bistvu scena predstavlja bojišče sredi ničesar. Na desni strani odra je velik bunker, obkrožen z goščavo. Zamisel za sceno je prispeval Jure Plaznik. - O čem govori igra? Vse skupaj se dogaja na 47. odseku v Sloveniji. Za varovanje tega odseka je zadolžen Zapo, ki ima zelo strogega poveljnika. Iz dneva v dan se dolgočasi in poseda v svojem bunkerju. Neko nedeljo prideta na obisk njegova starša, malo kasneje pa pride še Zepo, vojak iz sovražne vojske. To vse postavi na glavo. Na koncu vse odkrije vojaška patrulja in strojnica jih vse pokosi. - Se vam tema zdi primernejša za mladino ali starejšo generacijo? Lahko rečem, da nismo pričakovali tako številčnega obiska v dvorani. Igro smo v bistvu pripravljali za mlade in stare, se pravi za vse generacije, ki se želijo malo nasmejati ob pogledu na smešna dogajanja. Tema, ki smo jo izbrali, je po mojem mišljenju primerna. Odziv publike je bil zelo pozitiven, saj so med igro ploskali tudi takrat, ko nismo pričakovali. - Kdo vam je pri vsem tem pomagal? Med drugimi Ivan Purnat, župan občine Nazarje, ki nam je odstopil prostor za vaje, pomagala pa nam je tudi Nataša Bele, naša nekdanja učiteljica slovenščine, ki je naša mentorica. Ivana Žvipelj namje pripomogla stem, da smo sodelovali v sklopu meseca kulture, seveda pa moram omeniti tudi naše starše, ki nas vsakodnevno podpirajo in vzpodbujajo. - Kaj nameravate v prihodnje? V aprilu nameravamo dvakrat ponoviti igro Piknik na bojišču, in sicer na Ljubnem ob Savinji ter v Mozirju. Za naprej pa že iščemo novo igro, s katero bomo presenetili in nasmejali občinstvo. Kdorkoli pa bo potreboval dramsko skupino za kakršenkoli skeč, bomo z veseljem stopili na oder. Pogovarjala se je Nastasja Kotnik Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. MOBILNA ENOTA REŠEVALNIH PSOV SLOVENIJE Preizkus usposobljenosti psov in vodnikov Matej Špeh, vodja Mobilne enote reševalnih psov Slovenije (foto: Ciril M. Sem) Na Okrešlju so se v iskanju preživelih pod plazom preizkušali trenutno najboljši vodniki reševalnih psov v Sloveniji (foto: Ciril M. Sem) Kako dobro so štirinožci in njihovi skrbniki usposobljeni za iskanje zasutih v ruševinah, izgubljenih v naravi, sledenje pogrešanih, v vrvni tehniki, prvi pomoči, orientaciji in drugih veščinah, so na dvodnevnem usposabljanju na Okrešlju preizkušali trenutno najboljši vodniki reševalnih psov v Sloveniji. Vodja Mobilne enote reševalnih psov Sloveni- je Matej Špeh je pozitivno ocenil usposobljenost psov in vodnikov, ki so morali pokazati precejšnjo mero kondicijske pripravljenosti in iznajdljivosti v snežnih razmerah. Enota, ki sodi pod Civilno zaščito Slovenije, je v osnovi odgovorna za reševanje izpod ruševin. Poleg elitne enote so se preizkušnje na Okrešlju udeležile tudi regijske enote, skupaj okoli štiride- set vodnikovs psi. »Ponavadi se usposabljamo v rudnikih, tokrat smo se spopadli z nevarnostmi, ki prežijo v gorah. Vsako leto pripravimo dve preizkušnji in na podlagi rezultatov določimo republiško petnajstčlansko mobilno enoto reševalnih psov,« je po prihodu z Okrešlja povedal Matej Špeh. Savinjčan FRIZERSKI NOVA STIETÄ Oven zn Boštjan Rihter iz Nove Štifte seje dolga leta ukvarjal s kravami in mlečno proizvodnjo, dokler ni presodil, da krave premalo »namolzejo«. Medtem je poskrbel, da se bo kmetija ukvarjala tudi z dopolnilno turistično dejavnostjo, piko na i pa je postavil z nakupom ovac, ki bodo poslej namesto krav popasle trave hribovske kmetije. Temu ni kaj oporekati, samo obilo uspeha mu lahko zaželimo, tako kot so storili njegovi, sedaj že nekdanji »mlečni« kolegi, ki so mu podarili več kot sto kilogramov težkega plemenskega ovna. Celotno zadevoso speljali na nekoliko šaljiv način, ki pa Boštjana ni moia in tudi oven seje brez problemov vživel v novo ovčjo čredo. Savinjčan ms Se želite sprostiti, odmishti vse probleme in bolečine, rertaftarati in povrhu tega ozatoViti lase in lasišče? SO PURE: masaže lasišča iz 100% naravnih rastlinskih izvlečkov. Vzemite si vsaj pol ure vašega prostega casa in pridite v avtomatizirani frizerski studio MITJA. Trgovski center Tus Na trgu 53, Mozirje Tel.: 03/58 31 430 Oglasi © + ©V ©2+ (^) + O = ŠkodaFabia Clever+ prihranek do 409.409 SIT* PSC Praprotnik, Šaleška 15, Velenje, tel.: 03 898 32 20 *Velja za za Fabio Combi 1.4 74kW. - PVC okna - vhodna vrata - senčila MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 3342 Gornji Grad TeL /faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 PROIZVODNJA IN MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT SVETUJEMO VAM: Kakšna naj bo poletna obutev Piše: Igor Pečnik Vse več voznikov se odloča za nakup platišč iz lahke litine, na kratko jih imenujemo alu platišča. Navadna jeklena platišča imajo samo še osnovni modeli avtomobilov, čim pa sežemo malce bolj globoko v žep, dobimo pri večini prodajalcev avto opremljen z alu platišči. Slednja so seveda takšna, kot jih izbere proizvajalec, vendarje običajno na seznamu dodatne opreme še nekaj izbire. Kajpakzadoplačilo. V letošnjem letu so moderna dvodelna platišča. Vsaj izgledajotako. Bolj ko so svetleča ali polirana - bolj ste v trendu. Trend pa seveda udari po denarnici. Veliko je voznikov, ki se odločijo za menjavo platišč na rabljenem vozilu, ker mu s tem dajo nov izgled. Cena je pomemben faktor, saj po izkušnjah tudi tukaj velja: malo denarja - malo muzike. Cenejša platišča so običajno manj atraktivnega izgleda, bolj občutljiva na vremenske vplive in poškodbe. Torej malce več denarcev ne bo odveč, saj se bomo s tem izognili prehitrim popravilom. Optika in izgled sta bistvenega pomena, saj so platišča pri avtomobilu kakor čevlji pri človeku, vendarje treba paziti tudi nato, da so platišča in gume ustrezne dimenzije za naše vozilo. Dimenzije morajo biti vpisane v ho-mologacijo ali pa jih moramo z ustreznim A-testom vpisati naknadno, sicer lahko imamo probleme pri zavarovanju. Poleg platišč je pomembna tudi izbira pnevmatik, ki prispevajo bislven delež k voznim lastnostim avtomobila hkrati pa kot dobra obutev prispevajo tudi k boljšemu izgledu našega vozila. Pri menjavi je treba upoštevati kotalni obseg pnevmatike. Za dimenzijo 195/65-15 so kompatibilne dimenzije 205/55-16 ali 225/45-17. V primeru napačne izbire se spremeni kotalni obseg, stem pospeški vozila, zavorna pot, pa še merilnik hitrosti ne kaže več pravilno. Večkrat smo že opozorili na potrebo po rednih kontrolah tlaka v pnevmatikah. Prenizek tlak povzroča poleg večje porabe goriva tudi večjo obrabo pnevmatik ter možnost poškodb zaradi pregrevanja. Slabše so tudi vozne lastnosti, saj pnevmatika ne nudi dovolj bočne stabilnosti. Priporočena je kontrola tlaka vsakih 14 dni ali pri vsakem drugem točenju goriva. Tlak je lahko do 0,2 bara višji od predpisanega, nikakor pa naj ne bo nižji. V primeru puščanja tlaka najprej preverimo ventil na pnevmatiki. Če nanj kanemo malo milnice, bomo hitro ugotovili, če pušča. Če se izkaže, da je razlog drugje, se napotimo k vulkanizerju, ki bo najbolje rešil nastalo težavo. Seveda ob vsem tem ne pozabimo, da je za varno vožnjo pomemben tudi profil. Manj ga je, slabše so vozne lastnosti v dežju, ko lahko pride do »plavanja« vozila. Menjava pnevmatik je priporočena že pri treh milimetrih profila, čeprav je zakonsko šesprejemljiva. Ne pozabimo: za našo varnost gre! Skupina Power dancers se vrača z novim singlom Dvigniva malo prahu. Pesem je plesna pop skladba z primesmi Orienta, ki se kot rdeča nit vije skozi vse pesmi z zadnjega albuma Šakalaka. Spočite in polne energije že pripravljajo koreografijo za prve nastope (po Matejinem porodu). Čeprav Štajerke trenirajo že od januarja, bo to prva nova koreografija od izdaje albuma v novembru 2004. Pripravile jo bodo same, idejo zanjo pa so našle že oktobra 2004, ko sta bili Špela in Cvetana v Londonu na treninigih (workshops) pri plesnih učiteljih različnih zvrsti od street hiphopa, popa do r ' n ' b grooves... Skupina Power dancers se zaveda, da k celotni promocije nove skladbe spada tudi nov izgled. Kakšen bo, nam bodo pokazale šele na promociji pesmi na televiziji, bo pa čisto nasprotje njihovega izgleda v videospotu Šakalaka. Tinkara Kovač je posnela videospot za svoj aktualni single Spezzacuori z albuma 0-Range na različnih lokacijah v Ljubljani in okolici. Spezzacuori ima seveda izredno zanimivo besedilo, ki ga je v originalu napisal italijanski kan-tavtor Massimo Bubola, v slovenščino pa ga je prevedla sama Tinkara. Zgodba videospota se tako deloma naslanja na samo besedilo, zagotovo pa bo presenetila vse gledalce. Videospot si boste lahko premierno ogledali na velikem Tinkarinem koncertu v Cankarjevem domu, 12. aprila, že v naslednjih dneh pa bo seveda možen ogled tudi na vseh slovenskih TV postajah in kmalu tudi v sklopu MTV World Chart Expressa. Alenka Irska pevka Sinead O’Connor, ki je spomladi leta 2003 dejala, da se ne bo več ukvarjala z glasbo, snema na Jamajki. Irska diva je potrdila, da je podpisala pogodbo z založbo Sanctuary, in da pripravlja kar tri albume. Prvega izmed njih snema na Jamajki. Pri tem ji pomaga nekaj vrhunskih in najbolj cenjenih tamkajšnjih glasbenikov. Med njimi sta tudi legendi, bobnar Sly Dunbar in basist Robbie Shakespeare, ki tvorita zagotovo najboljšo reggae ritem sekcijo vseh časov. Pri njeni nekdanji založbi Capitol, s katero je pevka sodelovala vrsto let, pa bodo 21. junija objavili album Collaborations, na katerem bodo njene skladbe, posnete v sodelovanju z vrhunskimi izvajalci. Colonia podpisala novo ekskluzivno pogodbo z Menart Records. in Tomislav predstavili na letošnjem že devetem Hrvaškem radijskem festivalu. Kot na vseh prejšnjih albumih bomo tudi na najnovejšem našli zbranih 13 skladb v prepoznavnem slogu. Med njimi boste poleg že omenjenega sodelovanja našli še nekatere druge zanimive duete in angleške različice izbranih novih skladb. f Matična kronika, Oglasi ) / MATIČNA KRONIKA ZA MESEC MAREC 2005 ROJSTVA: Rodilo seje 6 dečkov in 2 deklici. SMRTI: Marija Čretnik iz Bočne, Alojzija Kaker iz Krnice, Anton Coiner iz Ljubije, Rudolf Vres iz Mozirja, Antonija Riga iz Kokarij, Štefan Riga iz Nazarij. SMREKA SMREKA d.o.o. Podsmrečje 20, 3342 GORNJI GRAD PRODAJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA: parcela št. 816/2 in del parcele št. 814/3 k.o. Gornji Grad s poslovno stavbo - žaga v izmeri 720 m2 in dvoriščem cca. 4000 m2 primerno za poslovno dejavnost. Vhod na to stavbno zemljišče je ločen od ostalega industrijskega kompleksa. Interesenti naj ponudbe pošljejo do 15. maja 2005. Informacije na telefon: 03/83-93-600. 1 M H v*l—x Poslušajte nas vsak dan od 5*30 do 10.00 in 14.00 do 19.00. Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold Na podlagi 10. in 11. člena Odloka o priznanjih Občine Ljubno (Ur. glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče št. 1/98), objavlja komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Ljubno RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE LJUBNO ZA LETO 2005 1. Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Ljubno za leto 2005: NAZIV ČASTNI OBČAN Občine Ljubno ZLATO PRIZNANJE Občine Ljubno SREBRNO PRIZNANJE Občine Ljubno BRONASTO PRIZNANJE Občine Ljubno SPOMINSKO PRIZNANJE Občine Ljubno DENARNA NAGRADA. 2. Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo: za NAZIV ČASTNEGA OBČANA Občine Liubno se predlaga posameznika za njegov izjemni prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo Občine Ljubno; za ZLATO PRIZNANJE Občine Liubno se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za izredno življenjsko deio ali za vrhunske uspehe ali dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Ljubno; za SREBRNO PRIZNANJE Občine Liubno se predlagajo posamezni-ki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za pomembne dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo; za BRONASTO PRIZNANJE Občine Liubno se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo; za SPOMINSKO PRIZNANJE Občine Liubno se predloaaio zaslužni vidni znanstveni, kulturni, športni in drugi javni delavci, ki obiščejo Občino Ljubno; za DENARNO NAGRADO se predlagajo zaslužni vidni zdravstveni, kulturni, športni in drugi javni delavci, ki so s svojim prostovoljnim delom in osebnim angažiranjem omogočili organizacijo in razvoj posameznih prostovoljnih aktivnosti ali prireditev, ki so javnega pomena. 3. Predloge za podelitev priznanj Občine Ljubno lahko podajo občani, podjetja, zavodi, politične in druge organizacije, županja ter občinski svetniki. 4. Pisni predlog mora vsebovati: osnovne podatke o predlagatelju podatke o predlaganem kandidatu za priznanje vrsto priznanja, ki se predlaga za kandidata utemeljitev predloga in predlaganega priznanja podpis predlagatelja 5. Predloge za podelitev priznanj pošljite v zaprtih kuvertah komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Ljubno, najkasneje do 20.6.2005. Komisija bo proučila prispele predloge in obrazložene predloge posredovala v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. Priznanja bodo podeljena ob praznovanju občinskega praznika v petek 05.08 2005. Predlogov, ki bodo prispeli po razpisanem roku, komisija ne bo mogla obravnavati in upoštevati. KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA 0FF-R0ÄD KLUB WHITE TIGER IZ MOZIRJA Zgornjesavinjfani ponovno med najboljšimi Off-road klub Maribor je 2. in 3. aprila priredil veliko mednarodno srečanje terenskih vozil. S tem se je začelo tudi državno prvenstvo Slovenije 2005. Tekmovanje se je začelo z kategorijama soft trial in spretnostna (hitrostna) preizkušnja. V spretnostni vožnji (dizel) sta se ponovno dobro izkazala David Lesjakzdmgim in Mišo Hanžekovičstretjim mestom. Spretnostna vožnja (dizel) Za branilcem naslova državnega prvaka sta zaostala le nekaj sekund, kar je odličen rezultat glede na uvrstitve Davida Nanuta na državnem prvenstvu 2004, kjer je osvojil kar štiri prva mesta. Sledila je nočna preizkušnja v hard kategoriji, kjer sta po prvi etapi vodila Andrej Peciga (Mozirje) in sovoznik Marjan Lesjak (Prihova). Naslednji dan sta sledili še dve etapi, kjer pa omenjena nista imela sreče. Tik pred koncem druge etape sta imela težave z vozilom, ki so ga v zadnji minuti še lahko pripravili za zadnjo etapo. Na koncu sta zasedla tretje mesto. Sezona 2005 se je tako za člane Off-road kluba White Tiger iz Mozirja začela zelo vzpodbudno. Če se bo tako dobro nadaljevala, pa bomo izvedeli že na naslednji tekmi, ki bo v začetku maja na Pohorju. KN Na stopničkah spretnostne preizkušnje (dizel) so stali (od leve) David Lesjak, David Nanut in Mišo Hanžekovič (foto: Gregor Šestir) ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Danes nadaljevanje malega nogometa S tekmami 10. kroga se nadaljuje spomladanski del medobčinske lige malega nogometa. Prva tri kola nadaljevanja se bodo najprej odigrala na Rečici ob Savinji, nato se liga seli v Šmartno ob Dreti, za zaključek pa še v Solčavo. Po jesenskem delu so v vodstvu »Rančerji« iz Veniš, katerim nevarno dihajo za ovratnik Rečičani in Razborčani, na dnu razpredelnice pa bo tudi zelo zanimivo, saj se kljub »ničli« Solčave, v njihovo ekipo vrača udarni trio Metulj-lpavec-Funtek. Pari današnjega kroga: 17.30 Davidov Hram : Žekovec, 18.20 ŠD Rečica : Razborje, 19.10 MC Lipa : ŠD Mozirje, 20.00 ASC 2000 : Černivšek s.p,-Pizzerija Planinka 20.50 Solčava : Ranč Burger. Franjo Pukart ____________I____ : ____________S_____!________________________P ŠPORTNA ZVEZA LJUBNO Skupščina v okrnjeni zasedbi Skupščina Športne zveze Ljubnega, ki je pred časom potekala v prostorih ljubenske občine je postregla z izvolitvijo novih članov v izvršnem odboru zveze, predstavljen pa je bil tudi finančni načrt sofinanciranja športnih programov v občini Ljubno za letošnje leto. Predsedovanje je bilo še za en mandat zaupano dosedanjemu predsedniku Danilu Do-bovičniku, ki je tudi v prejšnjem mandatu uspešno povezoval niti sedaj dvanajstih aktivnih športnih društev v občini. Primož Piki je prejel priznanje za uspehe v skakalnem športu (foto: Franjo Atelšek) Predstavitve dveh odstokov od občinskega proračuna namenjenega kolača finančnih sredstev za športna društva na Ljubnem se resnici na ljubo niso udeležili vsi predstavniki društev, ki so jim ta proračunska sredstva namenjena. Na skupščini so bila kot vsako leto podeljena priznanja za najus- pešnejše ljubenske športnike preteklega leta, med katerimi izstopajo skakalci in načrtno delo v ljubenskem skakalnem klubu, saj sta bila med tremi nagrajenci kar dva uspešna ljubenska skakalca, Primož Piki in mladi Matevž Slat-inšek. Franjo Atelšek NOGOMETNI KLUB LJUBNO PODKRIŽNIK Ljubenci navdušujejo še naprej Prvi spomladanski nastop članske ekipe Ljubencev z vodilnim Malim Šampionom v Žalcu je postregel z dopadljivo igro Ljubencev. Nesrečno prejet zadetek favoriziranih domačinov le dve minu-. ti pred koncem je preprečil zmagoslavje gostov. Velika točka, ki je vsekakor dobra spodbuda pred naslednjimi tekmami, najprej v so- boto doma z Laškim. Kadetska ekipa Ljubencev pa še naprej navdušuje. Na razmočenem igrišču v Šentjurju so zanesljivo ugnali domačo ekipo z 1:0. Za Ljubence je gol dosegel Rok Golt-nik. To je že enajsta zmaga Ljubencevvtem prvenstvu ob dveh porazih in enem remiju. Jože Grčar Mali šampion : Ljubno Podkrižnik 2:2 (1:0) Žalec, gledalcev 50, sodnik: Tomaž Lotrič (Podplat). Strelci: 1:0 Dragomir Railič (34), 1:1 Andrej Kos (74), 1:2 Matej Plesnik (83), 2:2 Dejan Vukosavljevič (88). Ljubno Podkrižnik: Podkrižnik, Preskar, Atelšek, Suhoveršnik, Retko (Plesnik), Zajšek, Naraločnik (Pisanec), Kugler, Vajngerl, Kos, Omladič (Poličnik). ---\ 21 __J Pobalinsko dejanje, Spoštovani! Tu povem za stvar, ki je sicer »mala«, a v nekem mislu velika, predvsem pa zelo grda. Primerilo seje pri meni. Par dni pred »Gregorjevo«, ko pravimo, rečemo, da se ptički ženijo. Bilo je v tem, tekočem letu. Tedaj je bila tukaj še zima s snežno odejo. Pa tudi mraz je bil... Ko sva z ženo kot običajno, vsakodnevno, šla na jutranji sprehod ... Sva pred hišo opazila, odkrila, da nam je (preko noči) nebodigatreba, na našem, le par metrov od javne poti, (ki vodi iz zgoščenega naselja Mozirja, v smeri osnovne šole in vrtca v Mozirju), razbil, uničil leseno krmilnico za ptiče. Razbil jo je tako, da je v njo metal, odvrgel več za (moško pest debelih) okroglih rečnih kamnov ... In več kosov po (par pedi) dolgih lesenih iver... Kar vse je jemal, pobiral ob sosedovi hiši in iz skladovnice ob njihovi hiši... Po dejanju, je vse tisto (kamenje in iver) ostalo tam razmetano... (pod da se človek zamisli našo malo brajdo, vrtu in zelenici - travniku), kjer seje nahajala krmilnica. Ob videnem razdejanju so se ženi orosile oči in mije šepnila: »Dejanje idiotije!« Seveda, sem ji pritrdil. Kdo neki bi pa lahko tako ravnanje kar hladno prenesel. Še posebno, tembolj, daje to storjeno v zimskem času, ko je bil sneg in mraz ... Ko so ptice, (te drobne, ljubke, prijazne živalice) ...nikomur nič žalega hoteče, bile v največji stiski... V boju za preživetje. Iskanju skromne hrane - za svoj obstoj. Pa seje pojavil tisti paglavec pobalinski. Grdoba! Brezsrčen grobijan. Da je, kot je, brez vsake trohice sramu, vesti in razuma, njih krmišča razdejal... Res, daje moral biti totalno odtrgan od realnega, stvarnega sveta - življenja. Odtujen. Da rečem, najbrže »zadet« s čim »norim«!... Da je uničil, sicer tisto »malo«, a za ptiče še kako veliko in pomembno stvar, tj. krmilnico s hrano, ob njihovi stiski... ČRNA KRONIK • PREDČASNO SPRAVILO LESA Ljubno ob Savinji: Iz gozda v Primožu je neznani storilec okoli 4. aprila odpeljal okoli 60 kubičnih metrov posekanega lesa. Lastnik je les, ki je bil vreden okoli 900.000 tolarjev, posekal že sredi lanskega leta. • KLOBASE V ŽEPU Mozirje: 4. aprila popoldan je varnostnik v hipermarketu Tuš v Mozirju med krajo zalotil storilko iz okolice Ljubljane. V žepe bunde si je nadevala klobase, margarino in tri tablice čokolade. Če ne bi bila odkrita, bi imel lastnik 3725 tolarjev škode. • GLASBENI KRITIK Solčava: 5. aprila popoldan je bilo ugotovljeno, daje neznani storilec v gostinskem lokalu v Solčavi razbil glasbeni avtomat. Lastnik ima s tem vandalskim dejanjem za okoli 300.000 tolarjev škode. • PREVEDRIL IN NIČ ODNESEL Rečica ob Savinji: 6. aprila popoldan je občan iz Home ugotovil, da mu je neznani storilec razbil vrata na drvarnici. V notranjosti je imel več kosov orodja, ki pa so ostali nedotaknjeni. • POŽAR V ŠMIHELU Mozirje: 8. aprila popoldan je zagorel poslovni objekt v Šmihelu nad Mozirjem. Ugotovljeno je bilo, daje začelo goreti med strešno kritino in lesenimi oblogami v bližini dimnika za centralno kurjavo. Požarje očitno zanetila iskra, gasilci pa so pravočasno intervenirali in preprečili nadaljnje širjenje rdečega petelina. Škoda znaša okoli 300.000 tolarjev. • DRUŽENJE S CIPRESAMI Nazarje: 10. aprila zgodaj zjutraj sta dva znana storilca izpred gostinskega lokala v Nazarjah iz betonskih korit izpulila dve cipresi. Eno sta odvrgla takoj, drugo pa sta nekaj časa nosila s sabo. Ko se človek nad takim dejanjem zamisli, ga sprva skorajda »zgrabi bes«... Da se najde in drzne tak nebodigatreba in se gre tako podivjanost. Avanturo. Vandalizem. Kakšna surovost. Neotesanost, Hladnost. Grobost. Brutalnost. Nečloveško, idiotsko ravnanje... V gnusu nad tem dejanjem, se ve, sem tedaj pogledal po tukajšnji bližnji soseski... In ugotovil, da je bilo očitno, da si je vandal izbral in se znesel ter uničil le našo krmilnico za ptice. No, takšen podatek da človeku zopet misliti... Npr., da koga tako močno moti tisto, da imam, da rečem, z nekaterimi vrstami drobnih ptic v tukajšnji okolici »stkano sožitje«... Tako,da priletijo kdaj, (pa NAZARJE Sobota, 16.4., ob 20.00 Nedelja, 17.4., ob 17.00 ELEKTRA - fantastični triler Režija: Rob Bowman Igrajo: Jennifer Garner, Terence Stamp, Will Yun Lee, Goran Višnjić Skrivnostni red plačanih morilcev oživi skoraj umrlo Elekro in ji da nalogo ubiti Marka in njegovo najstniško hčerko. Toda Elektra kmalu spozna, da vpletene osebe obdaja temna skrivnost in še preden se dobro zaveje vpletena v neusmiljen boj z nindžami, ki obvladajo številne smrtonosne trike in magijo. OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI Cesta v Rastke 10 3333 Ljubno ob Savinji VPISUJE OTROKE V VRTEC LJUBNO za šolsko leto 2005/2006 Prijavo za vpis otroka v vrtec pošljite na zgornji naslov do 31 .maja 2005. Podrobnejše informacije in obrazce za vpis dobite v tajništvu šole (telefon 839-15-70). I___________________________________/ kar pogosto!) mi prav blizu - na obisk. Dobesedno k meni. (Npr., ko sedim ob mizi na balkonu ali pod vrtnim paviljonom - poleti). Ob moji navzočnosti, se z mize tudi »poslužijo« z grižljajem mojih jedi, pijač - dobrot... Martisto, z okolice koga moti - tako močno? Pa da’ bi bil na tak »zloben« način pripravljen poizkušati tisto »sožitje« zmotiti, preprečiti, oz. ustaviti. Kaj pa vem. Ugibam. Vem pa, da je v ljudeh toliko različnosti (dobrih in slabih lastnosti) kolikor je ljudi samih. Nič ne izključujem. Marje mogoče, daje koga tako močno motilo pri meni tisto ..., da kdaj od svojega kosa vsakdanjega kruha - namenim kakšno drobtinico še drugim. Lačnim! V hudi stiski za preživetje... (Pa naj bo to človek ali živalica..., kot so v tem primeru - drobne ptice)... Katere so, nenazadnje, še kako tudi koristne ... Npr. tudi v kmetijskem gospodarstvu - sadjarstvu. Meni in ženi (upokojencema) in še mnogim - pa tudi prekrasno, čudovito lepo dopolnjujejo popestrijo - »leta« -tega življenja..., z vsakdanjim »korom« raznolikega žvrgolenja... ptic Tudi poslej, kot doslej, bom tako ravnal ..., da bom v hudi stiski pomagal. Pa naj boto človek ali žival. Tistemu pa, ki ga to moti, pa naj le »bog« pomaga. Z najboljšimi željami. Pa lepo pozdravljeni. Vlado Parežnik Levstikova 9 Mozirje V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, zdaj v grobu spiš, vedi, da z nami še naprej živiš. V SPOMIN 11.4.2005 mineva 20 let, odkar nas je zapustil dragi mož in oče Ivan HRIBERŠEK iz Lepe Njive (25.11.1932 - 11.4.1985) Hvala vsem, ki postojite ob grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ... Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Ko pošle so ti moči, pa za vedno zaprl trudne si oči. Čeprav sedaj v grobu sjtiš, z nami dragi ata kakorprej živiš. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in pradedka Štefana RIGA (15.10.1927 - 27.3.2005) iz Nazarij Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, podarili sveče in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se duhovnikom za opravljen obred, zboru Nazaret, praporščakom, gospe Marinki Napotnik za poslovilne besede in soborcem Šercerjeve brigade. Žalujoči vsi njegovi Nekdo, ki ga imaš rad, ne umre, le daleč je... Po zahrbtni bolezni je za vedno zatisnil oči naš ljubi mož, ati in dedi Franček KOLŠEK iz Šmartnega ob Paki (11. 2.1941 - 1.4. 2005) Ni besed, s katerimi bi se lahko zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč v težkih trenutkih, izrečeno pisno in ustno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in drugo. Hvala gospodu župniku Ivanu Napretu in pevcem, govorniku Marjanu Knezu in pogrebcem ter praporščakom. Posebna zahvala velj a vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Elza, hči Vesna in sin Gregor z družinama ter ostalo sorodstvo MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ZAHVALA 23 __ Oh, kako sem nepazljiv! Vsa juha se mi je polila po predpasniku. Človek si to želi, da nekaj spomina m sabo pusti Brane in Lojzka praznujeta 60-letnico zakona. Ogledujeta si številčno družino, Brane pa poskuša ugotoviti: "Ženka, koliko otrok sva midva že imela?" "Ne spomnim se več dobro, preštejva vnuke in poskusiva ugotoviti, čigavi bi lahko bili..." Hugo Mušnik Brihten otrok je kakor breceli "Zakaj si mi rekla osel?" se Jošt začudi nad ženino izjavo. "Ker te dovolj dolgo poznam!" Judita se v nagli jezi odloči, da bo še bolj udražila moža: "Ti povem, da Tinček včasih postavi bolj pametno vprašanje kot ti odgovor." "Kaj pa je takega vprašal?" "Nekaj časa te je gledal, ko si smrčal pred televizorjem, nato pa je rekel: "A je ati res moj očka?" Tugo Mernik Kaj si moreš, smo vsaj našli Nejčkove kotalke. Kjer ie volja. je tudi pot Anže si ogleduje precej postavno Tončko. "Kaj ti še vedno hujšaš med obroki?" jo vpraša slednjič. "Čedalje bolj!" se ta priduša. "Kaj to pomeni?" "Da sem povečala število obrokov." Kdor prei pride. p rei melje "Marta se je prišla zahvalit za kos potice, ki si ji jo včeraj prinesel," začne mama pogovor, ki Mihcu ni všeč. "Kam pa sta izginila druga dva kosa, ki sem jih dala zanjo zraven?" "Mama, saj veš, da Marta stanuje precej daleč od nas. Gotovo jih je izgubila iz spomina, preden je prišla do nas." Za srečo še ni tablet Tri nesparjena dekleta se pogovarjajo o željah, ki jih gojijo do bodočih moških. "Jaz si želim moškega, ki bo imel smisel za ljubosumje," reče prva. "Kako pa to deluje?" "Od mene bo naganjal samo tiste ljubimce, ki se jih bom naveličala." Druga se namuzne in izda svoj namen: "Jaz pa iščem zelo nepotrpežljivega tipa." "Zakaj pa nepotrpežljivega?" "Ko ga bom vneto prosila za denar, hočem, da se me hitro naveliča in mi ga da." Tretja je najbolj zahtevna: "Moj bo moral pa imeti smisel za barve." "Zakaj?" "Zadnjič sem bila priča prometni nesreči. Tovornjak se je zaletel v drevo, s katerega je padel sadjar, ki je imel ročaj od klešč takšne barve, kot si jaz želim obleko, ampak se zdaj ne morem več spomniti odtenka." Blenda Tavrl Mlada kri mirno ne stoji "Nje se pazi!" Urh opozori brata na deklino, ki jo osvaja. "Že v osnovni šoli se je poljubljala samo zato, da je prišla dožvečilke!" g} Cvetite in koprive MESOJEDI VEGETARIJANCI Pred dnevi se nam je odprlo nebo in postalo nam je jasno, kje tiči vzrok, da se vse več ljudi navdušuje nad brezmesnim načinom prehranjevanja. Med njimi so v prvi vrsti ljubitelji vegetarijanskih pic, ki naj bi bile po logiki posla narejene brez mesa. Da temu ni povsem tako, smo se v eni od zgornjesavinjskih picerij prepričali na lastna usta, saj je iz navidez zelenjavne italijanske specialitete pokukala obilna in lepo zaobljena šunka. Krivda je povsem na naši strani, ker nevedneži ne ločimo mesne od zelenjavne šunke! (NEJEVERNI TOMAŽI PRESS) ZA LJUBI KRUHEK Novinarka Urška Selišnik: »Vsakdanji kruh si moramo največkrat prigarati iz šankovske zasede, krivi pa ste politiki, saj se najraje shajate prav po gostilnah.« Dolgoletni diplomat iz Rečice ob Savinji Jože Jeraj: »Veš, Urška, stari Rečičani se nimamo za politike, se pa radi spominjamo dobrih starih časov, ko te še ni bilo na Rečici.« (PRIJATELJSTVO NAD DIPLOMACIJO PRESS) ŠOFERSKA ŽALOST Predsednik ZŠAM Zgornje Savinjske doline Franc Tkavc (prvi z desne): »Jožek, ti si pomemben mož in naš človek, zato računamo, da boš primaknil parstojurjevza finalizacijo našega doma v Mozirju.« Direktor gornjegrajske komunale Jože Poznič (drugi z desne): »Če zamižim, vidim, da sem sprejemljivtudi za spodnji del doline, samo tega ne vem, kje naj nastržem toliko sekancev, pardon, jurjevza vse potrebe.« (ČUDEŽI SO MINULO DELO r SESTAVIL PEPS VRSTNI RED ODDAJ NIČVREDNI, MALOVREDNI LJUDJE (SLABŠ.) LOČILO, KI OZNAČUJE VRINKE V STAVKU KRONIČNO VNETJE NOSNE SLUZNICE OREL V GERMANSKIH GRBIH REKA NA ŠVEDSKEM SLOVENSKA IGRALKA- ITA IVAN OMAN CERKVENO IZOBČENJE AMERIŠKA IGRALKA- ERIKA (OBALNA STRAŽA) LADJEDEL- NIŠKA NAPRAVA MAKEDONS- KO KOLO NAJLAŽJA OBLIKA KAZNI ZA KRŠITVE SLOVENSKI PISATEU- SIMON PRETEP, PREPIR ANGLEŠKA ŽENSKA GLASBENA SKUPINA OKRAJŠAVA IMEN IZ ZAČETNIH ČRK ALI ZLOGOV ŽOGA, VRŽENA IZ IGRIŠČA AMERIŠKA IGRALKA- LINDA REKA V RUSIJI STARO IME ZA MESTO KRANJ VOŠČENA PLOŠČA IZ SATU ŽIVEC (ZAST.) PISANA TROPSKA PAPIGA ŠVICARSKI SLIKAR GRAFIK- HANS ZMAGA PRI ŠAHU ROMAN EMILA ZOLAJA 4V SREDIŠČE VRTENJA DEKANOV URAD DOTIK ŽOGICE NA MREŽI GLINA, ILOVICA AMERIŠKI IGRALEC (ZIERING) NOBORU TAKEŠITA BREZBAR- VEN, VNETLJIV OGLJIKO- VODIK DIVJA SLIVA HOMERJEV EP O TROJANSKI VOJNI ENAKI ČRKI IVO BAN RIMSKA ŠTIRI ENKA, ENOJKA MINI SLOVARČEK: OZENA- kronično vnetje sluznice MANN- Nemški pisatelj- Thomas CREINA- staro ime za mesto Kranj VJATKA- reka v Rusiji ONATAS- grški kipar (5. Stol. Pr. N. Š.) OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE Na trgu 20, Mozirje, Tel: 03 5832 725 Obveščamo vas, da bomo tudi letos organizirali "dneve odprtih vrat" v Skladišču z oblačili za vse tiste, ki oblačila in obutev potrebujete, in sicer v torek, 19. aprila, in sredo, 20. aprila, od 8. do 16. ure. V ostalem času pa je Skladišče z oblačili odprto vsako 1, in 3. sredo v mesecu od 14. do 16. ure. Za vse informacije smo vam na voljo na tel: 5832 725 Vljudno vabljeni! Napovednik • Ob nedeljah in praznikih od 14. do 18. ure, do 2. maja. Dvorana zadružnega doma Solčava Razstava Filcamo ■ klobučevinamo • Petek (15. april), ob 16.00. Kulturni dom Gornji Grad Ci ci do - 46. območna in medobčinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov • Petek (15. april), ob 19.00. Galerija Mozirje Predstavitev knjige Stanislave Borovšak: Ko sva bili še čisto majhni • Petek (15. april), ob 19.00. Galerija Mozirje Otvoritev razstave likovnih del Cvetke Kravos • Sobota (16. april), ob 17.00. Ljubno - Foršt Nogometna tekma - Ljubno Podkrižnik : Laško (člani) • Sobota (16. april), ob 19.00. Dvorana gasilskega doma Luče ob Savinji Koncert Godbe Zgornje Savinjske doline • Ponedeljek (18. april), ob 18.00. Dvorana kina Metropol Celje »Otroci Ukrajine« - predavanje mariborskega antropologa Anderja Natererja • Ponedeljek (18. april), ob 17.00. Knjižnica Ljubno Predstavitev knjige in predavanje Ozdravimo bolečine tutta, avtorja dr. J.E. Sama. Predava Miran Šubej Sagmeister • Ponedeljek (18. april), ob 19.00. Knjižnica Mozirje Predstavitev knjige in predavanje Ozdravimo bolečine hrbta, avtorja dr. J.E. Sama. Predava Miran Šubej Sagmeister • Torek (19. marec), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Ljubljanski muc ŽIVALI - PRODAM DRUGO - PRODAM Mlado kravo za zakol, staro 3,5 leta Ugodno prodam silažne bale, in menjam za kravo molznico, tel. 03/ Yugo 55. Gsm: 051/207-273. 584-76-09. Prodam cestno kolo CULT, do- Prodam kravo sivko po izbiri, tel. bro ohranjeno, gsm: 041/844- 584-40-29. 212. Prodam 10 čebeljih družin s panji ali brez; gsm 031/737-933 Prodam 6 šestsatnih panjev z dobrimi čebeljimi družinami. Gsm 041/823-122. Prodam teličko sivorjavo, staralo dni. Tel. 03/583-51-85. Prodam kobilo norik b rodovnik z žrebičko, staro 1 mesec; gsm 041/ 516-186. ŽIVALI - DRUGO Večje število telic vzamem v pašo - lahko takoj; tel. 839-18-11, gsm 051/355-787. ŽIVALI - KUPIM Kupim bikce in teličke do 100 kg sive ali mesne pasme, gsm 041 /857-908. Zelo ugodno prodam prsno črpalko AVENT ISIS. Gsm: 041/354-693. Prodam suha metrska drva, mešana, gsm: 041/686-633. Prodam gorsko kolo scott, cena 115.000 sit in prtljažnik Punto, cena 15.000 sit. Gsm 041/783-669. Avtoojačevalec blaupunkt 2x100 W, 1x400 W, woofer v škatli pioneer 800 W in nokia 5110, ugodno, gsm 051/365-148. Prodam silažne bale; gsm 041/ 793-742. Prodam seno; tel. 584-13-48. Dve prikolici kvalitetnega sena v Solčavi prodam, tel. 584-61-76. Prodam sušilnico za les. Gsm 041/ 437-712. AVTOMOBILI - PRODAM Subaru J 12justy4WD,letnik 1989, prodam. Gsm 031 /695-208. Prodam ford fiesta, 5 vrat, bele barve, letnik 1996. Gsm 031/650-509. Prodam yugo 55, prevoženih 4200 km, letnik 89; tel. 584-12-91. Prodam golf 1, dobro ohranjen, vlečna naprava euro. Tel. 583-51-15. OSEBNI STIKI Spoštovane, če si želite resnega življenjskega partnerja pokličite! Gsm 031/836-378. IŠČEM Iščem delo - pospravljanje ali kakšno drugo delo. Tel. 584-42- 13.__________________________ Iščem delo; gsm 031 /602-075 -Andreja. NEPREMIČNINE Najameva stanovanje v Mozirju ali okolici. Gsm 031/289-626. PODARIM Podarim lepo ohranjen kavč, raztegljiv za posteljo. Gsm 031/518-814. Podarim dekliško prvoobhajilno obleko, gsm 041 /324-390. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o. Loke 33,3330 Mozirje. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Vrata,senčila,vitražna stekla, zasteklitev balkonov, polikarbonat stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla, temnenje stekel. Tel. 031/ 305-532, faks:03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s. p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... GSM 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. INŠTALATERSTVO centralnega ogrevanja in vodovoda. Ivan Šturbej s.p., tel. 03/705-03-70, faks 03/705-03-71, gsm 041/653-287. Ivan Šturbej s.p., Polzela 143/b, 3313 Polzela. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje. OPRAVLJAMO VZDRŽEVANJE NA STROJIH za obdelavo kovin in lesa, tel. 051/205-492. Žagar s.p., Loke 34, Mozirje. £ RENAULT IZREDNA PONUDBA SALONSKIH IN TESTNIH VOZIL (megane, laguna) Prihranek do 1.000.000,00 SIT • VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL • MOŽNOST PLAČILA NA KREDIT, LEASING IN POLOŽNICE um LEVEC Prodaja vozil 03/425-45-00 Rabljena vozila 03/425-45-24 Servis 03/425-45-52 www.rsl.si ,.^T. _ °0 cc !o co 5 “° CO o T— »O 05 CO _£5 o o Q_ Q_ Q_ >C/5 «A O «A CO co co « 'a. t> >m>' *' ’•vVv'-'■ - , '335^1? , sJMRfer V .... A UrUu 'A :y- \ -/-m Ä V ;t^stalih gozdnih asortimentov. L. ' . yAs:' . : * . . * ' ' - Zagotavljamo vam zanesljivo plačilo in korekten prevzem lesa. 'A 1 * : 1 AAŽ.-A. :; ..v ? /: : ' tl -^krajsan plačilni jok, z možnostjo, predčasnega plačila. Za krojen les po navodilih kupca, doplačilo k trenutno veljavnemu ceniku. VAt ' -z 1 v> 'Fise informacije v zvezi /odkupom lesa, vsak delovni dan od 7. - 15. ure na tel.#3)S3-07-7|t' toGSM 041/512-838 in 041/698-265. •';r' _■«- *v., V»., v. ■’**'.ff ‘ *~- sam Celje - skladišče D-Per 7/2005 Za male in velike m 5000016195,15 COBISS 0 Vse za vrt in dom po akcijskih cenah v trgovinah SAM od 18.4. do 30.4.2005 Mojstri odličnih cen, široke ponudbe blaga, svetovanja, dostave in ponudbe izvajalcev. www.topdom.si SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, 1235 Radomlje TRGOVINA Z GRADBENIMI MATERIALI “SAM” NAZARJE, Lesarska 26, 3331 Nazarje tel.: 03/83 92 760, 83 92 761, fax: 03/83 92 765 PRODAJNI CENTER “SAM” LATKOVA VAS, Latkova vas 84, 3312 Prebold WWW cam Ql tel: 03/70 32 700, 70 32 704; fax: 03/70 32 710 WWW.adlll.Ol OSREDNJA KNJ. CELJE