LETO I. MURSKA SOBOTA, 1. FEBRUARJA 1939. ob 24. uri ŠTEV. 1-365. Naročnina se plača enkrat na leto. PORGE NEGA ! CENA OGLASOV PO DOGOVORU. Uredništvo in uprava LIPIČ JOSIP, bančni ravnatelj, Murska Sobota Rokopisov ne vračamo. Izhaja enkrat na leto. Telefon številka l-loo. To je uvodnik Tisoč devetsto sedem in trideset let po Kristusovem rojstvu je v Murski Soboti, največjem mestu Prekmurja, v zelo pomembnem mestu Slovenije, nenadoma umrl Kovran, ki se je samo dve leti veselil svojega nadebudnega življenja. Kaj je bil vzrok smrti, nihče ne ve, nekateri trdijo, da mu je enostavno zmanjkalo sape, drugi, da so mu odtrgali glavo, tretji zopet, da se je hotei vsiliti med pridobitne kroge, kjer pa je prišel v takšno gnečo, da so ga enostavno stisnili kakor zrelo limono. In tako je prišel trenutek, ko je belo pogledal, iztegnil noge in peruti, obrnil glavo, odprl klun, težko zadihal in umrl. Za njegovo smrt so izvedeli šele po enem letu zato tudi ni bilo nagrobnih govorov, ne petja in žalovanje niti ne veselja dolžnikov in žalost upnikov. Skratka, tudi njegova smrt je bila takšna kakor se ptiču spodobi. Naj v miru počiva! Preostalim (pri tem misli mona njegove imenjake: kovran — krokar — krokarji) naše iskreno sožalje, saj so izgubili svoje uradno glasilo, kar znači v današnjem času, ko je že vsak stan ,,žurnaliziran “ veliko izgubo. Da se vsemu temu vsaj delno odpomore, a obenem da se razširi krog privržencev res sodobnega glasila, se je spontano rodila ideja, da se izda nov časopis. Ideja je rodila besede, besede so se spremenile v dejanja, dejanje je bruhnilo na dan v obliki pisanja, risanja, tuhtanja, kovanja, radiranja, brisanja, cenzuriranja, korigiranja, tiskanja, ekspidiranja in s tem je prišel „ Düplin “ v roke tistim, katerim je namenjen. Prosili bi pa, da bodite do njega obzirni in ne iščite njegovih slabosti tam, kjer so, raje se potru- dite, da jih najdete tam, kjer niso. Zavedajte se, da boste s tem napravili kulturno delo in vam bo to za najboljšo legitimacijo, če vas kdo nahruli: „Ta pa nikše kulture nema!“ Če se prvič sestanete z neznancem in ste prisiljeni, da se morate z njim zaposliti vsaj nekaj minut (kar pričakujemo od vas napram „Düplinu) je predvsem važno, da ga vsaj malo poznate. Radi tega dovolite kratko biografijo: Düplin je dober človek. Ni samec, ne oženjen, niti ni vdovec. Preteklosti je čiste ter ima odlično nravstveno spričevalo. Kaznovan še ni bil, niti ni bil še obsojen na smrt, pomiloščen ali deležen kakršnekoli blagodati obstoječega zakona. S politiko se ne peča pa tudi ni član nobenega društva, kjer se pobira članarina. Je brez zakonskih in nezakonskih otrok. Je brez premoženja, kljub temu da je posestnik zlate žile, od katere nima nobenih koristi niti ne dohodkov, pač pa vzdrževalne stroške, ki jih plačuje v lekarni in pri zdravniku. Vid ima dober prav tako tudi sluh. Vsi notranji in zunanji organi so v redu. Izmed vseh jezikov najbolj obvlada — svinjski jezik s hrenom. Glave je normalne, brke si striže, brado pa pušča pri miru. Lase in nohte si barva. Posebnih znakov nima. Star bo še le eno leto, kar je mnogo če upoštevamo, da je navaden „Düplin“. Skratka ,,Düiplina “ štejemo med živa bitja, med vretenčarje, k sesalcem kakor n. pr.: afne, leve, tigre, peteline, gliste, kaline, ščurke, sardine „ringlce“, polenovke, siamske dvojčke, pola žena pola riba, šmarnico, slona in peronosporo. (To so podatki po njegovi lastni izjavi.) Pripomniti moramo še to, da se „Düplin“ hrani z naročnino, z prostovoljnimi prispevki, z anonsno takso in če je vsega tega premalo pa z makulaturnim papirjem. S to zadnjo ugotovitvijo je končan uvodnik, ki ga mora imeti vsak pošten list. Duplin o nogometu Hupkaš: Dober dan gospod Düplin! Kako se počutite? Duplin : Niti ne vprašajte, ne zaslužim ničesar. H : Kaj še zmeraj nimate službe ? D: Delal sem dva dni, toda ta posel ni za mene ! H: Kaj ste pa delali ? D: Nosil sem polne vreče v Š-jev mlin ! H: In kaj ste dobili ? D: Prvi dan kilo, drugi dan pa ničesar. Vidite, kako slabo se mi godi, dočim ima moj svak tako srečo ! H : Kaj je vaš svak ? D: Nosač. H: Nisem vedel, da se godi nosačem tako dobro. D: Toda moj svak nosi že dopoldne frak in to celo dva. H : Dopoldne nosi frak ? D: Da, v zastavljalnico ! H : Z vami ne pridem do kraja. Pa pustimo te neumnosti! V nedeljo sem kupil za 15 Din karto in sem pogledal nogometno tekmo Ljubljana—Mura. D: Kaj je to nogometna tekma ? H: Nesrečnež ! Še niste ničesar sli šali p nogometu ? Povem vam, kaj je to 22 igralcev teka po igrišču. D: Zakaj ? H : Da dosežejo žogo. D : In če jo dosežejo ? H: Jo brcnejo ! D: In kaj imajo od tega ? H: Odvisno je od tega, če zadenejo v vrata, je dobro, če ne je pa smola. D: In tedaj zgubite vaših 15 Din ? H: Vi tega ne razumete! 15 Din plačam, da lahko gledam tekmo. D: Taka lahkomiselnost ! 15 Din, da vidite tekanje za žogo. Če bi mi dali samo 10 Din, bi tekel ves dan. H : Toda teh 22 igralcev je vredno gledati. Ti dobijo lepe premije in službo. D: Povejte, ne bi mogel tudi jaz igrati ? H : Pe vi nikoli niste igrali nogometa. D : Toda, kdo opazi to med 22 ljudmi. H: Vi ste idijot! Povedati vam hočem samo, da smo zgubili s 3;6. D: Mi da smo zgubili! Saj niti na igrišču nisem bil! Na koncu bom še jaz kriv! Celo popoldne sem bil v kavarni! H : Niste vi zgubili, Mura je zgubila. In veste kake šanse smo imeli. Ko je ta nesrečni Kukanja pobegnil na začetku drugega polčasa. . . D : Vidite, vedno rečem, da ni dobro če vzame občina tuje ljudi v službo ! In koliko je odnesel ? H: Vi tega ne razumete! Ž žogo je pobegnil ! D: Zaradi ene žoge pa se mu res ni izplačalo pobegniti ! H : Poslušajte, nesrečnež ! To je bilo samo v igri, preigral je nasprotnika in je bil sam pred vratmi. D : Zdaj razumem ! Izrabil je priliko in je pobegnil skozi vrata. Zdaj mi povejte samo še, ka je to 3:6? H: To znači, da je Mura zabila. 3, Ljubljana pa 6 golov. D: In so začeli takoj pri 3:6 ? H : Ne, pri 0:0. D: (preplašeno) Kje? H : Pri 0:0 ! D: I od tam so šli na igrišče ? H: Ne, začeli so na sredi igrišča. D: In na sredi igrišča je bil 00 ? H : Seveda ! Ne razumete ? D : Samo nekaj ne razumem. H : Kaj pa ? D: Kako ste mogli plačati 15 Din za to, da gledate 22 ljudi pri 00? Okrožno sodišče Kdor je prej kaj kradel, ropal, kdor se spuščal je v umor, kdor zažigal hiše, hleve, z njim so šli v Maribor. Kdor se spuščal je v tožbe, kjer drobiž bil tisočak, kdor je rad trebuhe paral ta je moral tud’ na vlak. Kdor je bil pretežka riba za sodnike sreske naše, moral daleč je čez Muro, če mu paše al’ ne paše. Delikventi, malkontenti in žandarji, advokati in pa pričam bilo mus je se v Maribor peljati. Pa se dvignil glas je ljudstva: Kaj pa Štajerce to briga, če pri nas kdo kaj napravi, da recimo hiše vžiga ? In za kazen naj plačuje dragi vlak — to je krivica ! V Soboti se naj v bodoče grešnikom deli pravica. Je prisluhnil sam minister pa je rekel trikrat ja Tak je pisal: „Prostor dajte Sud okružni se vam da!“ So začele se selitve, grád je bruhal meb’lne spet ga štrihali, gladili v enem letu drugič že. Nove táble pritrdili zvon in uro v turn dali, Ko je bilo vse gotovo so se sodniki pripeljali. Otvoritev so imeli guči so se kar vrstili! Eni z delom so začeli, Drugi na dopust krenili. Mar povzroča to težave? Kaj še! saj je prišlo v modo tam, kjer ni, tam se pač vzame na obroke, na posodo! Zdaj sodnikov primanjkuje težko je v Prekmurje priti. Ekstra so za njih v Petanjcih most začeli jim graditi. Je Prekmurje zadovoljno kdo bo radi tega hud? Roke vsak si svoje mane da je le „Okrožni sud“. Stran 2. »DÜPLIN« 1. februarja 1939. Gospod in njegov avto Neki gospod je trgovec. Visok funkcijonar. Požarnik. Ima lepega psa. V zadnjem času tudi avtomobil. Ta je za eno glavo večji od psa. Po barvi si nista podobna. Tudi glasove imata različna. Dolžina psa znaša od repa do gobca 1 meter 14 cm in 3 milimetre. Dolžina avtomobila, od znaka BMW do evidenčne table 1 meter 17 cm in 8 milimetrov. To je mnogo. Avtomobil je rjave barve. Ima štiri kolesa, po katerih se vozi. Če gospodar hoče se vozi tudi po dveh kolesih. Ob cestnem jarku se da to napraviti. Večkrat obstane voz če gospod hoče ali noče. In to sredi ceste. Takrat gospod izstopi in se praska po pleši. To nič ne pomaga. Pomaga samo dober mehanik. Potem zopet frči po cesti. Vmes skače kot sedemnajsetletna deklica v lepem mesecu maju. Kdor ga vidi je vesel. Kdor je vesel se smeje. Kdor se smeje se rad tolče po kolenih ali se pa praska po hrbtu. Voz ne žre mnogo bencina. Ima majhen želodec, ki se rad pokvari. Takrat se gospod spet praska po glavi. Tudi tokrat to ne pomaga. Z gospodom je vozilo kakor eno: če zakašlja v vozu, voz pomaga in se pripogiba naprej. Če gospod kihne, se voz požene naprej kakor bi ga kdo piknil v „auspuf“. Če se zasmeje se odprejo vrata sama na stežaj in se spet sama zapirajo. Tem pojavom se reče: popolno soglasje ali — automatična transmisija vidnih in nevidnih funkcij od individuma na mehanizem in retour. Voz ima tudi rodovnik. V dobi „poreklosti“ je to važno. Oče mu je bil čistokrvni Lasal, mati pa iz rodu Frkašev. Za botra mu je bil voz tipa „Ede“ z rdečim izrastkom na hrbtu. Taki izrastki so nevarni in lahko povzročajo mednarodni konflikt. Radi privlačijo nemške avtomobile in jih enostavno nabodejo. Za odškodnino zahtevajo 8000 dinarjev. To pa ne spada več v gornje poglavje. S tem se začne že drugo, ki je bolj žalostno in ni tako resno kot prejšnje. Düplin in sabljanje Düplin: Kje ste bi g. Hupkaš ? Hupkaš: Na sabljaški akademiji. In kako lepo so se sabljali! D : Strašno! Kaj ijh niste skušali pomiriti ? H: Toda, Düplin, te se ni dalo pomiriti ! D : Kaj so bili tako razkačeni? H: Düplin, to ni dvoboj, to je šport! Tu odločajo tuši. (Op. ur.: dogodek s sabljo.) D: Kaj odloča ? H: Tuš! Kdor dobi več tušev, zgubi. D: In se sabljajo v kopalnici? H: Zakaj pa v kopalnici ? D: Kje bi pa sicer dobili tuš? H: To ni tak tuš ? Te dobivajo s sabljo. D: In potegnejo za sabljo? H: Ne zmejšajte pojmov. Pri sabljanju zmaga, kdor se boljše brani pred tuši. D: Potem je moj mlajši sin sabljaški prvak! H: Zakaj ? D: On se tako brani tuša, da je cela kopalnica mokra le on ostane vedno suh. Avto vožnja Danes v modi je deviza Opel, Ford in Chevrolet. To je znak, da ljuba kriza zapustila je ta svet. Vsak z avtom se že pelje Vsak svoj lastni je šofer vmes pa mlin usode zmelje marsikomu kak’ maler. Touring klub drži tečaje za dirkače in vozače. Tam se naučiš igraje voziti bencin smrdače. Bil med temi nek gospod je, ki udal se avto strasti ker mu bila ta v napotje v tečaj je šel se pasti. Tam se naučil je vsega kar vozaču treba znati: kdaj na bremzo se podrega kak’ se folgas mora dati. Kak obračati na levo da ne zvrneš se na desno. Skratka on je vso zadevo k srcu si jemal prav resno. Pa je prišel dan izpita se zbrala stroga komisija, limuzina je pokrita sfrčala kakor svet’ Ilija. Bil je komisijon z njim kontent lepo je vozil kot le kaj, šoferski v žepu ’mel patent ko peljal nobel se nazaj. A smola, oh kaj se zgodilo saj ta v napotje je povsod naenkrat se je z vso silo zaletel v leseni plot. Se to zdrobilo, to je hin gospod se za ušesi drega: Avto toči drag bencin Kaj bilo treba vsega tega? Oh žalostna je zgodba ta so drage bile avto želje, tud’ njemu šlo je do srca, da od takrat se več ne pelje. Kako dolgo štejemo do bilijon? Ali si je kdo že vzel čas in potrplenje šteti do bilijon ? Poizkusite! Vzemite uro v roke in začnite! Hočemo Vam olajšati delo — štejte samo enkrat od 1—100, potem začnite vedno znova. Od 1—100 doštejete v normalnem tempu, rečijpo ravno v 1 minuti. Torej v 10 minutah do 1000 v 1 uri do 6000. Vzemimo, da štejete dnevno 24 ur, koliko let bi šteli do 1 bilijon? Da ne bi zastonj računali, pokloni društvo denarnih zavodov v Prekmurju praktično darilo onemu, ki izračuna gornjo nalogo in jo napiše na polovico priloženega RUMENEGA kupona, katerega naj vrže v nabiralnik, dne 2. februarja 1939 zjutraj do 3 ure. Razglasitev rezultata ob 4 uri! Drugo polovico kupona shranite, radi kontrolne številke. Začnite! Poštni autobus. V nabito polni autobus se hoče vriniti človek, ki nosi pod pazduho bas. Sprevodnik ga zavrne: — Zelo mi je žal, toda za vaš veliki bas v autobusu ni prostora. Med tem mu eden od sopotnikov reče s sožaljem: — Vidite! Zakaj se niste raje učili igrati na flauto! Radio. Stari Janoš vstopi v trgovino z namenom, da kupi radio aparat. — Na koliko žarnic naj bo aparat, ki ga želite kupiti ? — ga vpraša trgovec. — No, na čim več žarnic, — odgovori stari Janoš — ker sem namreč močno kratkoviden. V šoli. Profesor: Kdo je rekel oni izrek: ,,Minuli“ so lepi dnevi. Dijak: To je rekel moj oče, ko se je mama vrnila iz letovanja. Enostavna rešitev. — Bodi tako prijazen, posodi mi do prvega 500 dinarjev. Sicer bi lahko dobil to tudi od Kovača, toda ta prosi takoj 30 dinarjev obresti. — Tu imaš 30 dinarjev za obresti in raje prosi ostalih 500 dinarjev Kovača. Brez „DÜPLIN“-a ste le pol človek! Ker izšel bi Düplin drugo leto rad, zato že letos dajta sa tiskovni sklad Vsakemu človeku je »Düplin« potreben sicer pride povsod prepozno in zamudi marsikatero dobro priliko! 1. februarja 1939. »DÜPLIN« Stran 3. „Halo kdo tam?u Tu Sobota 38! „Prosim začnite!“ Uvod. Eno leto, dolga doba. Mnogo se zgodi! Düplinu kot letopiscu, dela to skrbi. A dogodke pa ne sme se pustiti v nemar, za potomce jih ohranit, mu je važna stvar. V potu svojega obraza jih grebe iz noči, pero škriplje, nohte grize in Vam govori: Do kolodvora: „Ceste leto dan kopali, skale so vozi in kanale dobrih vonjev v rore so zavili. Kolodvorska zdaj je nobel in se strašno štima, vse napravili so z njo že, le asfalta nima. V zgornjem delu je ravnina, tam so tud' svetila, spodaj pa je vsa zorana ta prometna žila. V sredini svoj okras je steptala v tla, tam kjer vila slamnata je tujce strašila. Bolnica bo tudi kmalu izginila od tam, na pomlad baje odnesli bodo jo drugam. Manjše bo zgrajena nova — bolni to želé! Hec je v postelji ležati, če so v njej trije. Posebno kar se zime tiče, je lep tak’ holadrijo, je v poletju tud’ ugodno — drug drugega sušijo. Vozila z grbom. Se en dokaz je tudi tu še, da smo postali mestni, pred meseci je pribrzel novi valjar cestni. Vse zdaj poje: „Nek se valja... “ se valja res od sile, vzdignit njega ne poskušaj radi gvišne — kile. Soboto bo vso potlačil, to je že dognano, kar se tiče pa hitrosti: Tri leta v Ljubljano! V isto vrsto tudi spada sivkasto vozilo, ki v poletnih mesecih nam ceste je škropilo. Voz motorni z mestnim grbom slastno prah požira, da izgleda bolj uradno, ga policaj šofira. Prej so konji vlekli vodo, včasih vmes škropili. In efekt? Ubogi konji z nami se potili. Zdaj pa vsem naenkrat dana vodna bla- godat je kar se praha vode tiče: Vsi smo zdaj si bratje! Grajščina v parku stoji.. . Park je do kosti zraziran, spredaj plešo nosi: v dežju pa naš ljubi „Hauptplac“ plava v temnem zosi. Da pa ta ne nadleguje soboške meščane So napravili okvire, trdne — izklesane. Vzdolž se vije avenija, ravna kot linir ob straneh gorijo buče žarko vsak večer. Spodaj pa so razcveteni, rožnati grmički vestno jih vrtnar zaliva, včasih tudi psički. Zadaj pa šopiri grad se, stari naš očak, drob mu ves so premetali pa je le junak. Magistrat so mu na šinjek obesili lepo in še davkarijo našo stisnili v črevo. V eni roki pa kataster prav krepko drži, v drugo mu okrožni sud so pritisnili. Poleg tega razne stranke, silile v globino, a zdaj mu še na pleča dajo novi Grajski kino. Zdaj še manjka, da mu dajo le tramvaj remizo in naš stari grad dobil bo gvišno paralizo. Če pa zunaj ga pogledaš, nobel je gospod table kot medalje nosi. sveti se povsod. Ura mu je oživela — prednost ima eno vedno bije kot bi h’tela popravitʼ zamujeno. Smo gradili. Vile, hiše in barake zrastle so iz tal. Mnogo se je res gradilo, da ne štejem štal. A najlepši in največji dom trgovcev nov, škoda le, da strehe nima in ne dimnikov. To nobenega ne moti v teh modernih dneh, letos ga bo še otvoril gospod Franjo Čeh. Kdo v prostorih bo prebival je uganka daljna eno pa je prav gotovo, da ne bo — Nabavljalna . . . Tudi šoli so zgradili lepo letovišče, kdor je radoveden kje je, naj jo pa poišče So napravili tako-le: Les na les na les, šipe, pleh in late, kavlji, pa še žeblje vmes. Tu cement, tam spet opeka, malo barve-laka in žlebovje — križ in amen — fertik je baraka. Zdaj smo našo mladež dali med selilke — ptice furt a furt se zdaj selijo, radi zime — hice. Enkrat sem in enkrat tja, kufre dol in gor, med barako šolo treba zidat’ koridor. Med stare invalide spada slavni naš štacijon, ki v prevratnih markah vreden je točno en milijon. Mnogo apna že požrl je in to spred’ in zad’ vsak se čudi, da še more toliko prestat’. To bi bilo prav in lepo glede peronskih scen: Ijudi puste naj tam na miru, stacijon pa naj gre ven. Ob vrelcu kulture. Za umetnost smo se vneli letos tud’ seveda. Mnogo v Soboti je bilo dramskega vsporeda! Gogolja „Ženitev“ dala drama iz Ljubljane par eksempel naj povem Vam, kaj nato nastane: Najprej otrok — je Snegulka— treba preigrati. H koncu pa sledi „Pokojnik“ več ni treba znati; Šla sokolska drama je na „Božjo pot“ - juhej, ker je režiser obhajal stoti jubilej. Neodvisno gledališče, dalo je predstavo, stari oče, stara mati migala sta z glavo. Marsičesa tam smo vidʼli kar nam dobro dene, jezno z očmi sršele zakonske so žene. Prišli pevci so iz krajev, daleč preko Mure, Kondor pa s seboj prinesel je karikature Mussolini, Hitler, Stalin — druge še može v kavarni stari — Kondor jih obesil je. Kar ostalo še praznine, na kulturni njivi cirkusi so jo mašili in ringlšpil vrtljivi. Vstopnina in številke. Akademiki plesali v začetku — koncem leta, Murina reduta bila z maskami nadeta. Aiznpon se tud’ vrtel je kakor leto vsako, je drugi dan vsa Murska jedla gulaš in omako. Tombole kar tri so bile, vse v velikem stilu, eden se domov odpeljal je v automobilu. Ena — eden — pa motorja sta posestnika, drugim dali so kolesa, kjer so manjkala. Vsi smo lepo zadovoljni pa le jezik šviga: k trem motorna sreča pride, — k drugim — kusta figa. Je kmetič vesel. Rakičan se Murski bliža, bližje vse prihaja nam nevarna konkurenca prav zares postaja. Zdaj imajo višjo šolo, kjer se kmečki sini nauče kak’ mora biti čeden pri živini. Pa še druge vse modrosti vlivajo jim v glavo, bo Prekmurje enkrat pelo Rakičanu slavo. Pridobitve. „Dobra vaga pot v nebo je“, je pregovor znan’, tega se povsem zaveda Hartner, naš župan. Tam pred Cörom so zgradili novo tehtnico, sama vaga, sama piše točno in lepo. Kar poznana ta novost je ali bolje — hiba, vsaka ženska težkih kil se vage izogiba. Ustanove ene tudi bili res potrebni, lani slednjič mi dobili, zavod smo pogrebni. Murska naša res poganja se v krepko rast, zdaj umreti bo užitek, biti hin bo slast. Mnogo res napredka vidiš, kar poglej okoli saj bandero so dobili tudi že saboli. Gol — s kejem — mat itd. Nedeljo vsako so igrali fusbal prav lepo, gospod je na tribuno šel, cigan pa na drevo. Večkrat tekme bile vroče, da bilo veselje, posebno ko sodnika dalo je počasno Celje. „Čevlje sodi naj kopitar", tudi tu drži, za debele, suha družba nikdar vneta ni. In še bilijardisti naši so se spoprijeli, nad zelenim prtom so švicali in kleli. Pa šahiste vidli smo mi tudi enkrat zbrane z vsemi se je spoprijel Vidmar iz Ljubljane. Poštni avto v Rankovcih je z pasažiri vsled starosti in slabosti izvršil harakiri. Težko je v sončnih dneh ujeti že metulja, klobuke vsi pred Čehom dol, on je ujel kragulja. 3x3. Kjer nekoč bil magistrat, tam je zdaj veselo, tam dobiš zdaj alkohol in pa kavo belo. Kjer nekoč so bile seje, tam so tudi zdaj še le da bile so takrat, mnogo, mnogo krajše. Korakamo v 1939! Veliki, stoletni vedno ponavljajoči se družinski koledar. Člcvek dela koledar, ljubi Bog pa vreme. Kdor veruje, da vreme in zvezde ne vplivajo na rojstvo človeka, se moti. Točno je, da so imela razna znamenja živali in meseci vedno na dečke in deklice močan vpliv, kar dokazujejo stara izračunavanja planetov. Sledeča sestava, na kateri so sodelovali najslavnejši adepti, čarovniki in proroki kakor: Theophrastus Paracelsus, Albertus Magnus, Baco in še danes živeči Mister Roxy v Londonu, je predvsem najpopolnejša na svetu. JANUAR Gospod, rojen v januarju, ima pri obilnem talentu malo ponosa. Je delaven, se smeji kadar je vesel, nosi ščipalnik, ali, ako je iz boljše rodbine koščenoobrobljena očala, smrči, dobi v juliju solnčne pege in ima v zakonskem stanu mnogo sreče. Rad vozi avtoskijöring. Velja v splošnem za neumnega, kar pa še od daleč ni res in bo radi tega dočakal visoko starost. Dama, rojena v januarju, ima kljub trdosrčnosti cel ducat častilcev. Ako se bogato omoži, napravi dobro partijo, pogosto škili radi male očesne napake, nagiblje se k debelosti, izgubi zgodaj zobe, dobi v zakonu več deklic kot dečkov in bo zelo stara. FEBRUAR Gospod, rojen v februarju, je duševno in telesno zelo gibčen. Rad igra poker, nagiblje se k rdečici, plešavosti in neprestani žeji. Navadno je površen in lahkoživ, osrečuje dame z neprestanimi obljubami, vozi rad avto in bo v splošnem zadovoljen. Dama, rojena v februarju, ljubi nad vse knjige, čita pa bolj malo iz njih, rešuje rada križanke in nima druge želje, kot biti poročena. V zakonu ne bo vedno srečna ker je preveč zaverovana v svojega moža. MARC Gospod, rojen v marcu, je zelo nestanovitne narave in pride sploh težko do kake odločitve, vsled česar se bo dal z lahkoto „ujeti“. Nagiblje se k mršavosti, ima mnogo neprilik v denarnih zadevah in sploh mu ni z rožcami postlano. Če bo dolgo živel, bo zelo star, a največkrat umre le za spoznanje prej. Dama, rojena v marcu, zelo ljubi moške, vendar ima dovolj moči in lahko prepreči, da njena slabost ne postane močnejša. Je zelo babjeverna in se nagiblje vratnim boleznim. Naj bi si dala izrezati mandlje. Ne bo vedno stara, kadar pa bo, bo to v obilni meri. APRIL Gospod, rojen v aprilu, je šaljiv, komičen in zabaven. Navadno je globoko zamišljen in je navdušen za sončne in zračne kopeli. Če ga vržete v vodo, gre hitro pod vodo, če ne zna plavati, radi česar ne bo dočakal starosti. Dama, rojena v aprilu, je zelo godrnjava, stavi vse upe na zakon in se uči zgodaj plesat. Kurja očesa, kratkovidnost, in močna nezaupljivost napram moškim ji zagrenjujejo življenje, tako da doživlja tudi v zakonu mnogo razočaranj. Pogosto se večkrat poroči. Bo zelo stara, o čemer pa sama vedno dvomi. MAJ Gospod, rojen v maju, je marljiv, ampak nespreten, zato pa vedno vesel. Če ga dovolj pogosto na gotovo stvar opozarjaš, ni pozabljiv. Rad leži na tre- buhu in tudi v januarju ne nosi klobuka. V zakonu napravi svoja izkustva, ki ga pa temeljito nikdar ne izuče. Poje rad, čeprav navadno nima posluha in v splošnem izgleda starejši kot je v resnici. Dama, rojena v maju je ravno tako vedno vesela. Pridobiti si zna mnogo prijateljev in pije rada ,,šmarnico“. Da bi postala bogata, za to nima talenta. Nagiblje se k dalekovidnosti in se rada jezi, kar se pa z mirnim pobožanjem po licu lahko prepreči. Bo podedovala in doseže po sedemdesetem letu še večjo starost. JUNI Gospod, rojen v juniju se malo in nerad uči. Nagiblje se k srbečici in influenci, je vnet nogometni druker in se zelo zgodaj poroči, ker je zelo radoveden. Bo pa radi pomanjkljivega razmišljanja zelo srečen. Njegovi otroci ne napravijo nikdar tega, kar on želi, radi tega tudi navadno umre visoko prileten. Dama, rojena v juniju, zna ostro nastopati in sicer z gotovo fineso. Žensko nežnost zna združiti z moško ostrostjo nosi ,,reform“ perilo, daje prednost predvsem surovi hrani in zelo ljubi denar. Pije rada odvajalne čaje, ima močan „Puls“ ter si mora poleg številnega otroškega blagoslova od svojega moža še marsikaj pustiti dopasti. Polagoma pa se privadi tudi jezi in bo zelo stara. JULIJ Gospod, rojen v juliju, ima velika ušesa in velike načrte, kateri se pa ne dado vsi izpeljati. Govori mnogo o svojem junaštvu katero pride navadno čisto na skrivnem do izraza. Bogata partija mu je ljubša od revne. Rad trpi na premočnem krvnem pritisku, ima zelo razširjeno srce, rado mu je slabo in se nagiblje k solnčarici. Ni posebno zanesljiv v ljubezenskih zadevah, a kljub temu bo postal star. Dama, rojena v juliju, je zelo uka- željna, | uči se mnogo, samo ne kuhati. Do te napake je dobra gospodinja in njen mož vživa na njej mnogo veselja, če je ni doma. Rada spi na hrbtu in takrat ne smrči, je 'bledična, nagiblje se k pomanjkanju apetita in galantnim doživljajem in sedi rada v parni kopelji. Umre, objokovala po številnih vnukih izvanredni pozno. AVGUST Gospod, rojen v avgustu ima močno nagnenje k ljubosumnosti, ima pa po navadi tudi dovolj vzroka za to. Radi tega doživi v zakonu mnogo razočaranj, vendar pa vedno po lastni krivdi. Pri nežnem spolu ima malo sreče, če še ni, postane rdečelas, rad keglja, nagiblje se k žolčnim kamnom, lahko pa — če medtem ne pride pod vlak, ali se na ženske do smrti ne razjezi — postane zelo star. Dama, rojena v avgustu, je zelo globoko-čuteča in usmiljena ter zaide radi tega pogosto v nesrečo. Nagiblje se k angleški bolezni in hodi rada v kino, kjer se, kakor tudi tu in tam v življenju rada predaja prepovedanim strastem. Je zelo ljubka in marsikateri gospod zaide radi nje v neprijetnosti, na kar je zelo ponosna. Rada se prestraši in bo zelo stara. SEPTEMBER Gospod, rojen v septembru, je lahko zelo pameten, je pa nad vse prepirljiv. Nasvete in opozorila zelo malokdaj upošteva in si naprti mnogo sovražnikov, vendar si radi tega ne beli glave. Svoji ženi je vzoren soprog, vsled tega se tudi zelo redko poroči. Tu in tam ima kak se- stanek v večernih urah, katerega pa vedno utaji. Bolj slabo sliši in pri plezanju na cerkvene stolpe in gorske grebene ga muči naduha. V visoki starosti, katero po navadi doseže, nad vse rad „šnofa“ in je poleg tega nagnjen k melanholiji. Dama, rojena v septembru, si dela brez vzroka velike skrbi. Je velika ljubiteljica živali, radi česar dobi že v zgodnji mladosti trakuljo. Enega moža bo zelo Osrečila, včasih tudi več ker ima za vdovo prav poseben talent. Po navadi je zelo suha in jo rada zgaga peče. Kljub vsem tem nagnenjem bo zelo stara. OKTOBER Gospod, rojen v oktobru, je zelo vesele narave in kaže napram damam že zelo 'zgodaj posebno naklonjenost. Ker mu nohti zaraščajo, ima vedno polno neprilik. Je velik filatelist, pleše slabo, kljub večkratnim ženitvam ne postane pametnajši in umre zelo star. Dama, rojena v oktobru, ima večje nagnenje do civilistov, kot gasilcev. Tudi vdovcu brez otrok ni naklonjena. Je zelo sprejemljiva za „Hexenschuss“, hripavost, vedno je lačna, bo pa kljub vsemu zelo srečna in doseže neverjetno visoko starost NOVEMBER G o s p o d, rojen v novembru, ima velik smisel za deklamacije in življenja ne vzame resno. Tudi v zakonskem jarmu se te lastnosti ne more otresti, vsled česar se mu žena navadno z drugim zaroči. Dobro vozi kolo, rad ga „cuka“ in v spanju govori. Smrči nenavadno močno in ne bo vedno dočakal nad osemdeset-letno starost. D a m a, rojena v novembru, se zelo rada lišpa in šminka, se zgodaj poroči in ne da možu niti za „žeparac“, kaj šele ključ od hišnih vrat! Ima slabe živce in mnogo kiha. Je pa še v visoki starosti jako podjetna in srečna, vsled šesar umre navadno zelo zadovoljna. DECEMBER Gospod, rojen v decembru, ima srečo pri vsakem podjetju, kjer sam nič ne riskira. Stremi za višjimi cilji, pleše rad, le bolj slabo in ni vedno zadovoljen s svojo boljšo polovico. Ona z njim pa še manj. Nerad mnogo misli če gre za neprijetne stvari, nagiblje se h gihtu, je strastan pilot in smučar, vsled česar ne bo postal ravno star. Dama, rojena v decembru, se nagiblje k debelosti in koketeriji. Izpostavljena je opazovanju hudobnih laskačev, ponaša se pa z vzgledno vstrajnostjo. Ljubi jed in pijačo, mir in spanje, trpi na krčnih žilah in se navdušuje za glasbo. Sama ne igra, posluša pa tudi ne, če drugi slabo igrajo. O svojih sosedah mnogo govori in (prav zares !!!) samo dobro in umre visoko priletna. Stan 4 »DÜPLIN« 1. februarja 1939. Kjer se delal proračun je resno in brez Smeha, danes vse je tam narobe, proračun je ceha. Kjer nekoč župan sedel je, ves od dela moker tam še danes znoj se lije, a ta znoj da poker. , Faflik je za Mursko zbrusil krasen res kristal zunaj znotraj ves žari se naš hotel ,,Central“. Je „Krona“ pa ostala krona, to ve v Murski vsak, izmed vseh pa najbolj svest si tega je Vučak. Zdaj kavarne tri imamo, kaj še Murska hoče? Po treh stézah blodijo nam naše želje vroče. Če povsod le čaje spraviš tri, štir’ na tapeto, pa zamenjaš svojo ženo za preljubo teto... To so pa že epizode, rabijo kuliso, tja kronista pa pogledi zdaj še prišli niso. Adijo! B’lo vse bi polovično, pustiti v nemar, one, ki so šli od nas, ali pred oltar. K zadnjim spada gospod Stanko, ki je sin Sušáka kar čez noč in Dr. Odon, tud’ za njim koraka. V roke vzemi čssopise tamkaj samo beri, da z veseljem se poročil Kemeny je Feri. Društvo, zakoncev dobilo v Murski nove glide, nihče na tem ljubem svetu usodi ne uide. Ko je bilo že na najgi prazno leto lansko, Horvat kufre je naložil in odšel na Vransko. Slednjič so se izpolnile strašno vroče želje, šel Jereb z visoko šaržo je v zeleno Celje. Dolga leta tu vdihaval zrak je naš dolinski, zdaj je Gulič v Marenbergu doktor banovinski. Neko jutro kar na tihem šel na kolodvor je Pertot ter odselil se v ljubi Maribor. Herman pa začutil je po samoti žejo noč in dan on inspicira zdaj madžarsko mejo Eden pa je res uganka in kako velika! Kam, oh kam je le odšel naš preljubi Fika? Komaj ga penzijon objel je, krog srca trebuha ni o Nemcu več sledu in ne duha, sluha. Je ravnina ta prekmurska velika — obširna, potegnila v skrajni konec je sodnika Cvirna. Hajdinjak je šel v Lotmerk, tam zdaj ordinira. Vsem selilcem mnogo sreče — srce naše svira. Pika. S tem končamo reportažo našo raznoliko, še dovolite da damo h koncu vsega — piko. Česa je Soboti še potrebno ? Za najboljši odgovor je razpisana lepa nagrada — dar Tujsko-prometnega društva v Soboti. Napišite odgovor na priloženi zeleni kupon. Kontrolni listek si obdržite. Odgovore je treba oddati do 3. ure zjutraj dne 2. februarja v pripravljeni nabiralnik. Razglasitev rezultata ob 4. uri. Člani razsodišča: župan g. Hartner industr. g. Benko ravnatelj g. Lipič Po dolgem in težkem bolehanju, kljub vsem možnim in nemožnim operacijam, se je odselil od nas, naš spoštovani, ljubljeni in od vseh izrabljeni ter porabljeni Fr ka š posestnik štirih in pol cilindrov in neštetih izrabljenih konjskih sil itd. Dočakal je lepo starost 20 let. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ga priporočamo v trajen spomin. Murska Sobota, 36. januarja 1939. VESEL LASTNIK. Op. ur.: Srce se nam trga ko moramo - javiti cenj. občinstvu gornjo vest. Mi se ji v polni meri pridružujemo. Novemu lastniku naše sožalje ! Domovinski občini pa mnogo potrpljenja ! Slaba družba. Mož pride do skrajnosti pijan domov. Žena ga sprejme z očitki. — Ne huduj se draga moja, v slabo družbo sem zašel. Štirje smo bili. Popili smo samo eno steklenico konjaka; toda veš, ostali trije so bili abstinenti... Za pijance. Dva pijanca trčita zarana pred hotelom Central drug ob drugega. — Opro . . . Oprostite ! — se opravičuje prvi, — hotel sem samo priti skozi med vama dvema. — Ali ne vidite gospodje, da sem sam, — odvrne drugi. Tunči. Tunči kupuje čevlje. Pomočnik mu da par čevljev, ki si jih Tunči z vso muko obuje. —Tišči! — izjavi Tunči. — Cenjeni gospod, najbrž vas čevelj radi tega žuli, ker je ostal jezik notri. Tunči izplazi jezik v celi njegovi dolžini iz ust, na to pa stresajoč z glavo reče: — Zanimivo! Še sedaj tišči. Skrben mož. Mož: Draga, v slučaju, da ne bi mogel priti na večerjo, ti bom to pravočasno sporočil po slugi. Žena: Ni potrebno dragi! Pismo sem že našla v tvojem žepu. Računstvo v Soboški okolici. Sobočanec je bil na izletu v bližnji vasi. Ko si je ogledoval posestvo nekega tamkajšnjega kmeta, vpraša : — Koliko litrov mleka daje.ta krava na dan ? — Osem. — In kaj delate z njim ? — Torej, dva litra mi sami porabimo, dočim ostalih deset litrov prodamo. Vic o „frkašu“. Mali frkaš vozi po cesti. V precejšnji razdalji za njim dirja velika limuzina. Naenkrat opazi šofer velike limuzine; da frkaš vsakih 10 do 15 m čudno poskoči. Šofer opazuje ta nenavaden dogodek in, ko dohiti frkaša, vpraša : — Kaj je to, ali ima mogoče vaš auto kako napako ? — Ne, — odvrne vozač frkaša, — samo kolca se mi V šoli. Brus je prepozno prišel v šolo. Učitelj ga pokara : — Zakaj si zamudil, Brus ? — Prosim, gospod učitelj, štorklja nam je prinesla sina. — Tako? ... To je drugo. Potem tvoja mamica gotovo v postelji leži ? — Ne, gospod učitelj. Mamica nima časa v postelji ležati, ker je ravno danes veliko pranje. Zato pa namesto nje leži moja starejša sestra. 1. februarja 1939. ,,DÜPLIN“ Stran 5. Knjige lepe in koristne, pariške modne liste pristne, otroške igrače, pa tudi šah za ceno prav nizko lahko dobi vsak, kdor HAN-u pogleda in kupi, seveda. Tako je prav! Tujsko-prometni podmladki, ki imajo svoje sedeže v vseh vaseh našega Prekmurja, so nam dostavili sledečo resolucijo, z ozirom na debato o slovenski Sibiriji, ki se je razvnela po naših dnevnikih prinašamo v celoti. Zbrani zastopniki tujsko prometnih podmladkov v Prekmurju so na svojem izrednem občnem zboru, ki se je vršil 31. januarja v vseh prostorih hotela ,,Mautner“ sprejeli sledečo Resolucijo 1.) Ogorčeno ter z vsemi možnimi in nemožnimi sredstvi -protestiramo vpričo vse poštene javnosti, da bi našemu Prekmurju odvzeli ime Sibirija, ki je po dvajsetletnem tituliranju postala naša nesporna last. 2.) Nihče nas ni vprašal ali se sme rabiti ime „Sibirija“ za kraje, ki jih ne poznamo in ki nimajo z nami ničesar skupnega. 3.) Pripominjamo, da si ime ,,Sibirija nismo sami izbrali, temveč nam je bilo dodeljeno, kakor se delijo medalje za izvestne zasluge. 4.) Radi navedbah v točki 3 smo upravičeno smatrati, da bi imenovanje kakega drugega kraja z imenom ,,Sibirijaʻʻ značilo za nas - degradacijo, skratka rop lastnine, ki nam je bila dodeljena. Takšno postopanje lahko ima kazenske posledice. 5. ) V mnogih krajih onstran Mure je bilo Prekmurje znano pod spornim imenom. Sedaj se nam lahko zgodi, da ostanemo brez imena kar bi silovito otežkočilo našo tujsko prometno propagando. 6. ) Smatramo, da so navedeni podatki dovolj tehtni, da se z vsemi silami zoperstavimo gornji nameri. V nasprotnem slučaju bomo prisiljeni, da pozovemo geografe vsega sveta, da nam dajo novo ime, ker brez krepke označitve naših krajev je ogrožena naša dobra zavest, do katere pa ima vsak človek pravico. Slede podpisi 436 po številu s prav tolikimi pečati. MURA 1938. Mura je sportni klub. Njeni člani so športniki. Tudi njeni odborniki so športniki. Oni tekajo, zlasti ob nedeljah po tekališču, lomijo dežnike, trenirajo hitro hojo do Tišine in nazaj, si pulijo lase in kar je pri športu najvažnejše — se jezijo. Če moštvo , zmaga razmišljajo o možnosti igranja v državni ligi, če zgubi, so prepričani, da izpadejo v drugi razred. Lansko leto so se odborniki često jezili, toda v glavnem so se le veselili. Poglejmo lanskoletno bilanco: JANUAR: najuspešnejši mesec. Mura je ostala v tem mesecu neporažena, njen vratar ni dobil nobenega gola. Tega kolosalnega uspeha prav nič ne zmanjša dejstvo, da klub ni odigral meseca januarja nobene tekme. FEBRUAR: Zelo uspešen mesec, prav tako, kakor prejšnji: nobenega poraza, nobenega gola. Prvi dan tega meseca je bil naravnost sijajen (7000 Din čistega.) MAREC: po občnem zboru so nogometaši popili 35 I. vina, plačali so odborniki. Mura je do 20. še vedno neporažena, tedaj pa mora zaradi zelo pristranskega sodnika, na slabem igrišču, pod terorjem publike prvikrat kloniti v letu 1038. Pod temi okolnostmi je smatrati poraza 1:6 v Celju za ogromen uspeh. APRIL: Gostoval je pri naš Hašk, Mura je podcenjevala svojega nasprotnika ter je bila na koncu vesela neodločenega rezultata. MAJ : Lahkoatletski miting Mure. Rapid je poslal 28, Maraton 9, Mura pa 2 atleta. Eden od obeh Murašev se je odlično boril, naporno progo 100 m je do konca zdržal in je prispel kot peti popolnoma svež na cilj. JUNIJ : na odličnem igrišču, pod vodstvom najboljšega sodnika, pred objektivnim občinstvom je Mura zmagala v Mariboru proti Slaviji v razmerju 8:1. JULIJ : Ker je bila vročina zelo velika, so se Muraši kopali. AVGUST: tudi v Varaždinu so športne prilike odlične, sodnik objektiven. Mura—Slavija komb. 2:1. SEPTEMBER: Slavija je prišla v Soboto, da »izkopa krompir iz žerjavice". Pošteno ga je izkopala, po številu sedem. OKTOBER: Mura—Maribor 1:4. Pomembnejši dogodki na tekmi: predsednik Mure je v 34 mm. drugega polčasa zlomil svoj dežnik, isto je storil podpredsednik v 42 mirt. Sodnik je bil po mnenju najobjektivnejših gledalcev pod vsako kritiko. NOVEMBER: Mura — Železničar 2:1 (po, mnenju LNP 1:1). Tekmo je vodil sodnik, ki je baje odličen uradnik. DECEMBER: prvi dan je bil pravi praznik (Mura—Rapid 4:1), vsi odborniki so zrasli vsaj za 10 cm, vsi so imeli v roki prvenstveno tabelo ter so računali. Nekateri so prišli do lige, drugi celo do državnega prvaka. Toda tudi v decembru lahko pride tuš, kar je dokazala Slavija. Le sreča, da je bil tuš tako hladen, da Murinega tajnika ni mogla zadeti kap. Kleparska dela najcenejše in solidno izvršuje, to je pokazala že praksa delavnica, ki JUG se imenuje, kjer je tudi autotaksa. Soboški vlak in Düplin Düplin: Povabljen sem na maškerado. Hupkaš: In boste šli? D: Da ! Maskiran bom kot soboški vlak. H : Kako ste si pa zamislili to masko? D : Zelo enostavno ! Čakali me bodo ob 8 ur, prišel pa bom ob 12 uri. H.: Zakaj se pa norčujete iz soboškega vlaka? Kaj, gre res tako počasi ? D.: Pa še kako. Sinoči sem se peljal z večernim vlakom iz Ljutomera v Soboto. Že pri Veržeju sem hotel vzeti spalni voz, ker ponoči ne morem sede spati. H : Pa zakaj niste rekli kondukterju ničesar? D: Saj sem mu rekel! Šel sem k njemu ter sem ga vprašal, če ne bi mogel iti hitreje? H.: In kaj vam je odgovoril? D.: Da on bi že mogel, vendar pa iz vlaka ne sme izstopiti. Duplin in njegova noga Duplin: Moram k zdravniku! Hupkaš: Zakaj pa? D.: Ugotovil sem, da so moje noge prekratke. H.: In kdaj ste to ugotovili? D.: Ko sem jih hotei oprati in mi niso segale do vode. H.: Kje ste pa sedeli? D: Na ledavskem mostu. Teorija. — Prosim te, povej mi, kaj je to pravzaprav Einsteinova teorija? — Torej poglej, vzamiva recimo to opeko. Če hočeš iz nje zgraditi hišo, je to vsekakor premalo. Če ti pa pade na glavo, je preveč. Svetovni rekord Znan soboški športnik zboli. Pokličejo zdravnika. Ta mu izmeri temperaturo. Pogleda na termometer ter zaskrbljen pristavi: — Devetintrideset tri. Športnik dvigne glavo ter z radovednim pogledom vpraša: — In koliko je svetovni rekord ? Če si zemlje zaželiš ali pa kopico hiš. Če imel bi rad poslopje za živino in za snopje vinograde in gozdove Ti vsikdar posreduje za nakup Š. Kerčmar. Rute in klobuki Včeraj še je ženski svet imel na glavi čudno zmes : kape, fese in baret in klobuke brez peres. Okrogli, šilasti oglati barv stoterih in oblik, pa ploščati in rogati bil je zadnje mode krik. Zdaj se vse je spremenilo, šli klobuki so v pokoj; je prišlo nadomestilo in še kakšno — o joj joj! Pa ne veš več kdo je dama, glava v ruti ji sedi. Zadaj vse je stara mama, spredaj pa nič videtʼ ni. Sobota je polna Mick zdaj, polna je dolenjskih Bar, le parfumi še količkaj izdajajo nam mestno stvar. Svet preživlja silne muke in na glavi ves stoji, kmečki folk je za klobuke, mestni pa se rut drži. Hahn natiska, kar želiš, samo če k njemu pohitiš. „Lep si“ ti bo rekla ženka, če ti obleko dela salon Štefana Benka. Mestni, deželni trgovci al' znate za zaloge cenene, zaloge bogate, modnega blaga za moške in ženske letne, pomladne, zimske, jesenske, ki Vam jih nudi HAHN PAVEL veletrgovina v Murski Soboti. Če po dobrem ’maš skomine k BANFIJU marš na koline! Kajti za te težke čase pašejo le še klobase! Čé si športnik ali civilist preživi popoldanske ure, ób nedeljah, ko bijo se boji na stadionu naše ,,Mureʻʻ Stran 6. »DÜPLIN« L februarja 1939. Po Sloveniji se širi glas, da od Benkovih boljših ni klobas, da sveže meso prav odlično, dobi, kdor obišče njegovo mesnico. Izdelke odlične, a zraven poceni, dobite pri Benku če niste preleni! Na svetu je znana pijača, ki zgubljeno zdvavje ti vrača, ki z radenskih vrelcev priteka, od nje ni boljšega leka. Če ti po kroku slabo postaja, če ti kislina v želodcu nagaja, kupi si slatino, v čašo nalij, za zdravje preljubo, redno jo pij! Dobro hrano ti nudi Horvat J. brez alkohola, tja se potrudi dokler ne bo zmanjkalo stola. Kdor dobro vino rad le pije, ta k Benkiču vsak dan zavije; Komur pečenka odlična ugaja pri Benkiču se lahko naslaja. Premog in drva, da te zeblo ne bo, žeblje, posode, mešano blago, KÜHAR FRANC dobavi, cene nizke stavi. MIZE, POSTÉLJE VSE TI ODPELJE, ŠPEDITER ZNAN KUHAR ŠTEFAN. Po nizkih cenah mešano blago dobiš pri Kohn Leopoldu lahko. Specerijo različno, kavo odlično prav poceni dobi vsak v trgovini t. Debelak Če kupiš kaj za družino, vedi: Brata Brumen ma špecerijo fino. Vso špecerijo, apno, les, in materijal ostali ves, kar rabiš, ko si zidaš dom, potrudi le se k S.-U KOHN. Za želodec če skrbiš v gostilno TURK pohitiš, tam dobiš za ceno nizko gulaš,. ribe, raco, piško. Največja živina na suhem je slon, ki v Soboti tudi ima svoj rejon. Pečenke okusne, vino različno, sobe prav čiste, meso odlično v hotelu tem čaka vas, njegov lastnik je Ludvik Bac. Smodnika, železa veliko zalogo in tudi drugih stvari zelo mnogo ima trgovec soboški znan na Lendavski cesti HEKLIČ ŠTEFAN. Če kupil novo si obleko, še čevlje kupi firme „PEKOʻʻ. Če napaka je v lepoti, sredstev onih se le loti in jih vedno s sabo nosi, ki jih da ti ANDERSCH JOISIP. Železo, apno, druge reči pa tudi peči, mešano blago Brata Heimer’ma vse to Kdor h Kukʼlu zavije, temu on lepo obleko zašije. Na Goričko vspni se kvišku, v gostilni Šalovski se ustavi pri Žižku! Če fante želite s klobukom ujeti, pri ŠAROLTI REHN ga morate vzeti! 1. februarja 1939. »DÜPLIN« Stran 7. „Po modi oblečen rad bi bil in si prištediti denar?“ „Seveda sosed; A kam naj grem ?“ „Na Lendavsko, kjer je „TIVAR! “ Bonbone različne, torte prav lične, sladkosnednež dobi vsak pri Sidoniji Novak. Prav lepe kravate, srajca, klobuke, ostalo blago izbereš brez muke, seveda, če nisi ti slepec ppl tirni solidni V. Klepec. Film danes je deviza staro mlado navdušuje, kdor z časom hoče iti naj le kino obiskuje. Kar zaprtim amnestija, kar dekletu čari majski, kar potrtim melodija, to naj vsem bo KINO-GRAJSKI. Uro raznih velikosti, prstane za mladi par, kratkovidnim pa očala nudi DITTRICH Van vsikdar ! Tujske soba z mrzlo in hladno vodó Kavarna - opremljen je nobel lokal izbrana jedila po dnevi, ponoči nudi, ponuja HOTEL CENTRAL. Na najvišjem klinu, ki ga meso po svežini doseza pa tudi druge mesene zadeve nudi v Soboti VUKAN GEZA. Vse kar rabi gospodinja: kavo, riž, sladkor in moke, šmirgl, paste, sveče, žajfo in sladkorčke za otroke za na pot, popotne kovčke in servise za spomin če drugači ni na obroke daje tvrdka ASCHER-SIN. Kaj klobuk in kaj obleka srajca dela le človeka! Posebno srajca, ki jih danes izdeluje Cvetič Janez. So trpežne in so nežne pa so močne in priročne Prsa grejejo in križ! Cena? Rabiš le drobiž! Ali že veš da je človek brez radia, kakor lonec brez pokrova? da je mati brez modernega otroškega vozičika. kakor hiša brez strehe? da je gospodinja brez Šivalnega Stroja, kakor banka brez denarja? da je dekle brez kolesa, kakor nevesta brez ženina! Vse to dobro veš in znaš, vsa ta dejstva so ti znana zato čimprej oglasi se pri tvrdki E. ŠTIVAN-a. Prvo jo preljubo zdravje Enkrat so samó živi To prevažno je poglavje A povzroča nam skrbi Nihče noj ne obupuje le na svetu še zdravilo Slatino naj osah kupuje Ki v Petanjcih se redilo A naslov in brzojav ? Da bo prav! Na lastništvo piši, tam so tud’ studenci Josip-lvan Vogler p. Slatina Radenci. Če hočeš biti prav po modi, k Lajčiju po srajco hodi, ne rabiš več kot uri dve, in srajca že gotova je. Zatorej zdaj v zimi hudi k Šiftarju se le potrudi. Kje kupil boš radio, to je vprašanje? Tam, kjer trgovec jamstvo ti daje! Zato obišči le strokovnjaka, da nagajala ne bo ti vsaka napaka ! Radio Orion, Minerva, Siera, kolesa odlična, a zraven cenena, firma solidna NEMEC prodaja, njena postrežba vsem nam ugaja. Stan 8. »DÜPLIN« 1. februarja 1939. Vso manufakturo, ki jo želiš, po ceni dobiš, pri Kr. Hirschl -novih. Dosti mleka piti to me veseli, a kruh namazan s putrom, še boljše mi diši . . . Horvat Geza, mlekarna. Če hočeš biti ,,elegantʼʼ pri Karčiju si kupi gvant, blago odlično, kravato lično, gumbe različne, svile prav mične, šale po modi, volneno blago, K ŠIFTARJU hodi, žal ti ne bo! Moške srajce, damske hlačke, klobuke in denarnice za vse, Ebenšpanger Šalamon prodaja le. Režö furt ma fajn pijačo, če si skrokan, golaš ti ponudi zraven dober šör k njemu se potrudi FLISAR. Da hiša traja ti vse veke, sezidaj jo le iz opeke, da voda ne curlja ti preko, pokrij si streho tud' z opeko, ki dobiš jo najceneje, a zraven tudi najhitreje pri dobro nam vsem že poznani PUCONSKI le OPEKARNI. Vse kar rabiš za obleči, naj bo tebi ali deci, v Soboti na glavni cesti tam je trgovina WEISS Hitro, hitro notri idi v obleki novi ven spet pridi kar si penez za njo dal ne bo tebi nikdar žal. Prav lepo je res živeti, a zdaj tud’ težko ni umreti, odkar imamo mi DOMANJKA, ki preskrbi ti vse kar manjka: krsto, venec, šlar in križ, da brez skrbi lahko zaspiš. Odlično pecivo, torte, banane in vse to prav malo te stane, če ne greš po njih na Vič, ker najcenejši je Zečirović. Lase ostriže, ondulira, brade brije, manikira, da lep postane mlad in star, za to skrbi naš Gumilar Odprta noč in dan so groba vrata, pa prišla k nam je znana firma BATA in zdaj že ve to vsaki ata, da smrti var’je čevelj Bata. Tam na kükli, tam pri „Kroniʻʻ tam prijetno je. Se zadaj toči dobro vino spredaj pa kofe. Tam na kükli, tam pri ,,Kroni“ je postrežba prima. Pojdi tja, da se prepričaš, da našteto Štima. Gotove obleke imam na zalogi toliko, da jih nudim v prodaj kdor enkrat bo kupil bo pribežal gvišno k Majerju nazaj. Danes v teh težkih dneh ko je še vedno kriza, v veljavi je deviza tja mi gremo kjer je ČEH! ČEH nam daje specerijo, za kaditi in za piti, ČEH nam nudi marsikaj! Velika izbira v špeceriji velika v manufakturi ! Artikel je sleherni skrbno izbran ki Vam ga nudi SAMUEL KAHN. „V vinu je resnicaʻʻ stara je modrost in pa zdravje to bi še dodali. Kdor bi rad dočakal vêliko starost ni mu treba iti na otok Somali. Za gostilne damo dober ti nasvet: Vino ti zahtevaj, ki ga nudi klet Nadai J. Vse kar rabi čevljar pri meni dobi se vsikdar Da usnje pri meni pocen’ je zares naj vsak se prepriča v trgovini K. PRESS Po dobrem vinu glava ne boli in Banfi toči tako medicino. Banfi vedno toči dobro pristno vino Banfiju rad vsak hiti. Razna svetila s stropa viseča in tudi takšna na mizi stoječa. Pa še trpežne trebuh ogrevače, lične priprave za peglati hlače. Piskre, kastrole na žico in tok vse skuhano v njih je res naednok Ob takih izdelkih vsak človek prevzet je in vse to Vam nudi — ELEKTRO-PODJETJE Murska Sobota. Če hišo zidaš, da okove, če zebe te, dobiš peči, železo, pluge, kotle nove in tem vsem slične ti reči, Josip Kardoš le dobavi, najnižjo ceno ti stavi. Sveže meso vsaki dan od mladih krav in telet. Župa od takšnega blaga se pije kot cuker in med. Slanina, ki se v ustih topi pa mesó povojeno, se vedno dobi v mesnici KEMENY MARKO Brezalkoholna restavracija! Tisk Prekmurske Tiskarne v Murski Soboti. Za tiskamo odgovoren Hahn Izidor. 1. februarja 1939. „DÜPLIN“ Stran 9. Je šel na lov opremljen ves: puške, termos, piške vmes. Ob gozdičku si je jed izbasal in nar’dil obed. In baš ko pilil je kosti, po polju zajkla pribeži. Poskoči lovec — pa za njo, a ko je hotel Šrotov sto spustit’ po zajkli brzoskoki imel je termos v svoji roki.., II. Pes je bil rjavkaste barve. Njegov gospodar je bil lovec, zato je bil lovski pes. Ime mu je bilo Sultan. Namreč psu. Ker je rad migal z repom so mu rekli, da je bister. Šel je na lov. Gospodar in pes. Pes je šel spredaj, gospodar pa zadaj. Morilna puška je bila pripravljena. Sultan se podi in išče. Ves izmučen se vleže v grm. Tudi psi so zmučeni. Gospodar ga najde. Samo njegovo rjavo dlako vidi. Pravilno sklepa: Če je rjavo in leži v grmu, je lisica. Nameri in sproži. Sultan je težko ranjen. Ko zopet Ozdravi hodi za gospodarjem. Če prideta mimo grma vgrizne gospodarja v usnjene gamaše. Lovec zakleje ter žalostno skloni glavo. Življenje je težko. IIII. I. zajec: ,,Že grejo?ʻʻ II. zajec: »Že." I. zajec: „Od kod so?ʻʻ II. zajec: ,,Iz Sobote.ʻʻ I. zajec: „Ne boš bežal?ʻʻ II. zajec: ,,Ne!“ I. zajec: ,,Samomor?“ II. zajec: ,,Da!“ I. zajec: »Radi ljubezni?" II. zajec: ,,Nel Radi starosti.“ I. zajec: »Adijo!" II. zajec se vleže na hrbet. Pol ure za tem: Mnogo strelov. Tragedija je končana. Jezni lovec Je zapustil hišni krov Adalbert in šel na lov. In zažvižgal je od sile, se napele vratne žile. Priskakljal je od nekod črni Huki prav kamot. Videl lovsko je opremo lajati začel je z vnemo. Adalbert je ljubil ptice, šli lovit so jerebice. Huki s svojim repom miga sem ter tja po polju šviga. Jerebic se ni ustrašil, Huki jih je vneto plašil. Adalberta lomi gnev nič ne pride mu pred cev. On kriči, besni, razsaja — pridni Huki glasno laja. ,,Vsaka sila do vremena“ Adalbert je ena pena! In naenkrat psa pokliče, ki mu splašil je vse ptiče. Pa nameri — puška poči ! Huki pravočasno skoči. V drugo puška se zablisne! Huki rep med noge stisne. Tudi v tretje besni strel, med krtine je odšel. Ker ne more psa zadeti mora puško v roke vzeti. Pa zamahne kar se da: puška šla na dela dva. To je Hukiju zadosti razočaran in v bridkosti, tužno laja: ,,Hov, hov, hov!“ pa odteče sam domov. Pregovori Rana ura — zlata ura. Če bi bilo to res, bi bile naše kavarne vzrok marsikatere obogatitve. Ni vse zlato kar se sveti. Podpišemo! Marsikakšen cigan je že planil pod obločnico, da bi pobral denar pa je nenadoma strašno zaklel in si obrisal mokro roko ob hlače. Zlat ključ odpre vsaka vrata. Ne drži! Če greš na dolgotrajno sejo in se vračaš ves ,,izmučen“ domov, ter s ključem v roki čakaš, da pridejo prava vrata že slednjič mimo tebe, tudi zlat ključ ne more rešiti tega zamotanega vprašanja. Drevo se naslanja na drevo, človek na človeka. Od polnoči naprej se začne uresničevati ta izrek. Osel je vodo nosil pa je za žejo poginil. — Če človeku na hrbet privežeš sod vina ga tudi ne more izpiti. Mnogo psov — zajčja smrt. Soboški lovci imajo mnogo psov. Dober prijatelj je boljši od denarja. V trenutku ko boš dobil za svojega dobrega prijatelja vsaj eno črno kavo ali ,,barack“ bo izgubil denar svojo vrednost. Kar te ne peče, ne gasi! Žeja peče torej gasi. Srednja pot — najboljša pot. — Pojdi po Kolodvorski cesti pa se drži tega, če se upaš in moreš. Stole omare, mize, kredence, postelje, okna, štelaže in pod okvire in vrata, mizarska vsa dela izvršuje ob cenah solidnih le TOTH mizar v Grajski ulici. Vsak človek imel bo teka, ki ve, kje Žmavčeva je apoteka; tam dobiš ti take leke, da živel boš na vse veke. Kifli, pecivo in žemlja, na katere je ponosna zemlja, nosilci hišne so sreče, če jih pek Šalamon peče. Če blago pripelje ti vlak, na vozu ti dostavi Pollak, Kar odpelje in odnese, to se prav nič ne pretrese. Tudi Vas, ki šli od tod ste Duplin se spominja — in pošilja svoj žurnàl Vam. Skromno pripominja. Ček je na notránji strani po črnilu žeja, kar se tiče pošiljatve je tri din spodnja meja. Od rute lepši je klobuk, izbereš lahko ga brez muk, da vsakemu ugaja v trgovini Király-a. Düplin in motor Hupkaš: Kje ste bili včeraj, gospod Duplin, da vas ni bilo v kavarno ? Düplin: Bil sem na izletu s svojim motorjem, ki sem ga kupil za 857 Din. V 4 urah sem bil v Beltincih. H : V 4 urah ? Jaz pridem peš v dveh urah. D: Peš že, toda tedaj ne porivate motorja. H: Kaj, ste porivali motor ? Ali se niti vsedli niste na njega? D: Pač. Ko sem se utrudil, sem položil motor na cesto ter sem se vsedel. H: Pa vi se razumete na motor ? Ga znate razmetati ? D: Kaj razmetati! Celo sklopiti ga znam in to celo tako, da tri ali štiri dele niti ne uporabim. H: Vi se spet šalite! Povejte mi rajši kaj je novega. D: Slišal sem, da vsa pisma, ki pridejo iz Nemčije odpirajo. H: Res? In zakaj ? D: Ker jih sicer, ne bi mogli prebrati. H: Vi ste pa vedno razpoloženi za take neumne šale! D: Saj nisem razpoložen . . . Veste kak strašen dogodek sem doživel danes dopoldne. H: No? Kaj pa se je zgodilo? D: Pomislite, peljal sem se s kolesom v Ljutomer. Na dokležovskem mostu sem opazil, da je boljše oblečena dama skočila v Muro. H: Strašno... In kaj ste storili? D: Skočil sem za njo ter jo rešil. Ko smo prišli na breg, se je dama obesila na drevo. H: Pa je umrla? D: Seveda. H: Če ste vidli, da se je obesila, zakaj pa niste prerezali vrvi? D: Mislil sem, da se hoče posušiti. Hišo graditi, talka je stvar dala da mnogo in mnogo skrbi. Si tega prihrani pa tudi denar kdor pred zidavo ta sklep naredi: Opeko iz Nemšavske bom opekarne kupil za zid, da lepa bo hiša in trdno zidovje. To ho profit! Pomni! Nemšavska opekarna. Stran 10. »DÜPLIN« 1. februarja 1939. Tüdi edna politična... Kak je znáno, mi športniki se dosta nebrigamo z politikov, ali da či že ednok dönok vodimo edne prestrane novine, teda končibár eden političen zgodotek tüdi lehko obvêstimo. Oda se je v Bombay vároši v Ažiji zvedilo, ka se štiri glávne držáve v Müncheni za krátki čas med sebom poglihajo, je rádioja direktor prisebi goridjao, ka to on po rádioi zvőnrédno razglási. Té zgodotek je preci tüdi on sam šetüvao doprinesti, naj občinstvo to, kak nájhitrê na znánje dobi. Je sam záčao telefonêrati k ništernim klubom i hotelom, od šteri je mislo i znao, ka je vékša vnožina goripoišče. Hallo! Što guči ? X hotel ? — je pitao pri ednoj. Tak je! Z direktor gospodom bi rad gučao. Zvolte, jas sem pri teletom. Eti je All Indie Rádio. Vaše gosté de Zagvüšno zanimalo, ka Vam za nisterno minuto naš rádio naznani, ka bode v Müncheni skončano. Prosim Vas, tô razgláste. Odpüščenje prosim, ne sem Zarazmo, ka se je zgodilo? Glavne držáve se v Müncheni zglihajo! Žali Bôg . . . ali . . . Prerazmite, moj človek! Hitler ! . . . Chamberlain !.........Mussolini !.. . Daladier! ... Škoda, samo ka tej gospodje nestanüjejo v našem hoteli! Tou je pa za nás! Dobra küjarca (Receptuške). Torta Düplin: Vzemi 13 dni stári pörkölt; zmejšaj ga s frigašom, deni notri malo šunke, malo zmoučaja, či ščéš tüdi cukra (švércani saharin je falejši) pa ešče nikaj ka dober žmaj má, tou ešče ednouk zmejšaj, deni v rour, pa čákaj ka ogen vgásne pa cejlo gráta kak torta. Glazuro napravi etak: 41/2 l sédenoga mlejka od Čarne krave telko časa mláti, ka gor stáne. K tomi zmejšaj malo bougše žájfe i štérke. Tou namaži na torto. Gda trda gráta, püsti torto cejlu nouč státi. Drügi dén ob trijfrtále sedem zglancaj torto s sidolom, ka de se svejtila. S tintastim kalabajsom napijši ka ščéš, ka de bole fájn vövijdia. Torto lejko tüdi pojejš (či se vüpaš). Brüjsovi vugnjenci: 25 dkg zmlejtuga brüjsa, 2 kg pecilnuga prája (či nemaš, je pükšeni práj tüdi dober), 2 falata groždjiča (rozine), 1 kg šrouta (2 mm), pou litra piva dobro vküper zmejšaj, tak dugo, ka ti lejva nouga zaspij. Gda se prebidij, pálik mejšaj tak dugo, ka ti desna nouga zaspij. Gda se tüdi tá prebidij, enjaj! Vse vküper deni na dobro spucani šparat, probaj zaköriti. Či nede gurelo, fudaj, dokéč te nede pajšlin bolo. Gda je vse vküper spečeno, daj bougšim gouston. Či njim ne šmeka, receptuš nej dober. Drága Trejza! Trnok te lipou pozdrávlan pa ti želen vse nájbougše. Mi smo nouvoga vučitela doubili. Čeden človik more biti, ka je ešče ščista mládi, pa že okule noši. Kumaj je prišu, nás je že pouzvu v šoulu. Čiglij smu že stári, smu šli. Vučiteo nan je puvedu, ka od pijáče vméra slovenski národ. Včasi san si mislu, ka laže, ár ka držij v človeki düjšu, či nej pijača? Liki zátu nikaj nej san pravu. Ešče tou je puvedu, ka je v vijni nikši kohol, kohol pa je prej čemér. Pálik sam si mislu, mugouče je, ka je kohol čemér, liki ka vijno nej čemér, tou je gvüšnu. Na tou je vučiteo pitao, ka što ešče nej občüjtu, ka človik od vijna nouri gráta. Na té noure rečij san gorstanu pa san puvedu, ka eden nouri gráta, drügi pa čeden, kakšu naturo má človik. Vučiteo me je pitau, či gjes ne grátan pijan, či . dosta pigjen. Puvedu san njemi, ka pijan že grátan liki tou nej ud kohola, nego ud toga, ka je vijno dobro. No vijdite, je pravu, tou je kohol, tou je čemér, zátuk pa je v vsákšon vijni čemér. Lejku je, san pravu, ka je v varaškim vijni čemér, liki na vesnici v vijni nega čeméra. Tü pa tan je čemeren samo tisti, šteri vijnu pigjé. Zavolo toga smo včasi šli v oštarijo, ka bi vöprobali, či je istina v vijni čemér. Za pou vöre smu. vsi veséli bilij pa smu tak pupejvali, ka je vesélje bilou coj poslüšati. Vsi smu gorprišli, ka je vučiteo lagu, ár v drügom vijni je lejku, ka je čemér, liki v našem nej ka bi biu čemér, nego v njen je pesen i vesélje. Drügo nedelo nikši vrág več nej šou vučitela poslüšati. Vse dobrot ti želé tvoj Düplin Števan. Lübléni Števan! Prlé kak ti začnem pisati te trnok lipou pozdrávlan. Pitan te ka je nouvoga? Ka je istina, ka je prej Brüsova Kata sama odišla v nemški orság, pa je dupliška nazáj prišla. Znaš, lübléni Števan, eti v Soboti tou je nouvu, ka su gospon Artner nouvi kino (mozi šteri troubi) gor ofnoli. Gjes san tüdi tan bijla. Liki nikša falinga gjeste. Gda je té kino že tak lübléno lipou špilau, san včasi švicati začnula, pa san si kaput dojslekla. Odzajaj je začnu eden črváti moški gospoud kavuliti na mené, či je prej moj oča glážar biu. Právla san ka tou njemi nika an nejde, pa san se ščela doli sejsti. Liki stouca nej bilou več, nikši vrág ga je spodmekno. Ka odzajaj nebi več mrnjavili san doli poküčnola pa san se dvej vöri tak mantrala, ka me ešče gnes vse čunte po nugaj bulijo. Ka štéč du gospod Artner špilali, gjes več nemu šla. Lübi Števan, zmenof su že vözušpilali. Ešče tou ti man puvedati, ka zaj krščák nosim. Krščák so mi dali moja milostivna, gjes san njin pa dála svoj roubec. Tak sve zaj obej pu soboškoj moudi. Tüdi tou ti man za puvedati, ka san vu veliki nevouli bijla. V nedelo, gda san na špancèr. Šla, san trüjdna grátala, pa san ščela na Aleksandrovoj vilici doli sejsti na nouvo kloup. Liki té klupij su tak špajsno naprávlene, ka se Človik ali nemre nasloniti, ali pa more nugé vujškar držati kak na ringlšpili. Probala san se etak pa ovak sejsti, pa nikak nej šlo. Te san si mislila, ka de bougše, či se na trato sédnen, kak sva tou vsigdár miva včinola, gda sva Šla v loug. Liki komaj san se dolisédnola, pa je že prišu policaj i me je odégnau na varaško ižo. Pláčati san mus mogla dvajstipét dinarof. Zaj razmin, kak su mogli gospon Artner püngrad küjpiti za naše dráge pejneze, či morejo pošteni lüdjé tak pu nedužnon pláčati. Pri Báci su nikšo svinjo kázali. Gjes san njou poglédnola za 2 dinára. Liki nej bilou vrejdno, svinja niti vüja nej mejla. Právla san gospoudi, šteri je pejneze pubérao, naj mi dá pejneze nazáj, liki on tou nej ščöo. Vidiš Števan, tak san gorpláčala zavolo té svinje. Dosta bi Ti ešče pijsala, liki zaj moren svinje nakrmiti. Tüdi Tebi želén vse nájbougše Tvoja vörna Ščáp Trejza. Či v želoudci ščipanje máš: lejko tou brez špajsa znáš, vrástvo dubiš tam na eki vu Bölčovoj apoteki. Hojer Lajči dá Vam cuker, Zmoučaj, likör cejli liter. Srečni, ki šče gnes bežijo, k Hojeri po špecerijo. Kama Števan, kama Vanči? v kaféhauz k Sočič Franci ! Či ščéš, ka de Sobota fájna i gizdáva na njou Slovenska krajna, ka vövidla de kak váraš lejpi, ka de takša kak su kejpi, notri stoupi za kotrigo v soboško olepševalno ligo. Štera se zové: Tujskoprometno in olepševalno drüštvo. Što vesélje preveč rad má, po nedelaj on ide tá, gde Mura svoje čajanke má, ár tam vesèlo je, tou zná. Záto po nedelaj vsákši na čajanko k Vučáki!