v
Železnica iz Koroškega na Hervaško.
Mi živimo v stoletji, ktero bode našo potomstvo prav za prav stoletje m a ter i j ali z m a imenovalo. Znanosti večidel na to težijo, da se naravnih moči pooldastujejo in jih v korist človeštvu rabijo. Poglejmo kamor koli hočemo, povsod vidimo človeka se z naravo boriti in njene ostraho-vane moči v svojo korist, v ugodneje življenje obračati. Tukaj hlaponi rožlajo , — tam v fabriki klepeče od zora do mraka, od mraka do dne; globoko pod zemljo kladvo se čuje; — tamkaj sopet se verti in verti neprenehoma jezero in jezero vreten; — tukaj, glej! potoki raztopljene kovine curijo iz fužin; — ogromni parobrod zaničljivo odmetuje valove nepokojnega morja itd. Še nekoliko let — in naša etara Evropa bode v železno mrežo ulovljena, — ali da bolje rečemo, ker že v prilikah govorimo, upeljale se ji bodo železne žile, da tem lajše bode njeni sok protekal od iztoka do zapada, od juga do severa.
Jedna taka železna žila se zdaj tudi iz Ti rola v sredini čez Koroško in Južno-štajarsko na Hervaško upeljava #). Na zapadu bode na Parsko , Švajcarsko in Talijansko , na iztoku v Banat in tje do belega Carigrada segla; pa kaj Le! — Kalkuta in London bodeta s časom v Goratanu si vzajemno roke podajala. Že njeni pravec od jugo-iztoka proti ecvero-zahodu kaže, da ne bo naj manjša, naj zadnja izmed železnic evropejskih, temveč gotovo enakoverstna vsem drugim glede njene koristi. Obertniški izdelki iz Švabije in Švajca In dalje iz Francozkega, Belgije in Angležkega se bodo tukaj na naj   bližjem   potu   zamenjavali   za   sirovo   naravno
I*) Po nekem dopisu v „Triest. Zeit.u hočejo Tiroljci železnico čez Koroško naravnost v Ljubljano peljati, da tako pride bKže Tersta,                                                                 Vred.
288
blago posavskih, podravskih in doljno-donavskih dežel in s časom tudi za azijatiško-indijansko bogastvo.
Nas Slovence pa zanima pred vsem mesto, pri kterem bode ta železnica v našo teržaško-dunajsko tekla. Vsakega domoljuba je gotovo razveselilo slišati, dajeCelje ta sreča zadela. Jaz sem bil mnogo let v tem prijaznem mestu in sem se dobro z vsemi razmerami njegove okolice soznanil; dovolite mi tedaj, da smem tudi svoje mnenje o tem predmetu izreči.
Celjska okolica je posebno zadnje leta na obertniškem polji krepko napredovala, ker ima v zemlji in uad zemljo ueizcerpljive množtva kurjave. V Štorah. komaj pol ure od mesta tikoma železnice, je v malo letih fabrika izrastla. kteri jih je malo v Avstrii par. \aj jasneje se da nje velikost izraziti, če rečem, da dan na dan čez 200 centov oglja sožge. Zelo tudi sluje predivna fabrika v Št. Pavlu in nova oljarija blizo Zidanega mosta, steklarnica v Libojan; tikoma mesta v Savodni so lani osnovali fabriko za čiso vinskega kamna itd. Gotovo bi te fabrike ne napredovale, ako bi kurjava v taki obilnosti tu nagradjcna ne bila. Premog se skor povsod koplje , pa tudi lesovje ni tako čisto strebljeno , kakor marsikod drugod. Kdo pa potrebuje več kurjave kakor železnarnice na Koroškem, in od kod je hočejo ceneje dobivati, kakor po železnici iz celjske okolice? Ali kam drugam hočejo svoje obertniške izdelke prodajati, kakor na Turško ali v Azijo? Javalne na Švabsko, kjer že iabrika na fabriki čepi!
Kar se Mariborske okolice tiče, nima skor nobenih velikih fabrik, razun nekoliko steklarnic v Pohorji; tudi kurjave ni narava tam tak obilno nakladala, kakor okoli Celja, kamor tudi staro- in novolaške in dobernške toplice in Slatina vsako poletje jezero in jezero stranskih bogatinov privabijo. In tudi „Huda Luknja" ni tako huda in gerčevita, kakor so jo nekteri v časopisih černili.
Gotovo bode železnica iz K a n i ž e čez Va r a ž d i n, K r a-pino, Slatino v Polčane ali morda se nižje v Gro-beljne med stajama Št. Jurja in Ponikve v teržaško-dunajsko tekla, da se veje Celje-Celovec, Celje-Dunaj, Celje-Ljubljana-Terst, Celje-Zagreb in Celje-Kaniža temveč vsredotočijo; ker bi zlo nerodno bilo, n. pr., blago iz Koroškega čez Celje in Maribor v Kanižo prevaževati alipa narobe; severo-germanska roba že lahko na Dunaji ali čez Požuu, ali čez Šo-pron proti iztoku okrene. Slovenci! veselite se, vi ste za vezilo zapadne omike in iztočnega bogastva odločeni; delo in bogastvo vas čaka ; le leni ne bodite, in skerbite, da vam druge prebrisane glave oči ne otarejo.
V Zagrebu 26. augusta 1856.                K. Žavčanin.