ČASOPIS ZA SLOVENSKO KBA-TEVNO ZGODOVINO KRONIKA ZBIRKA MODNIH NOS V POKRAJINSKEM MUZEJU V MARIBORU SERGEJ VRIŠER Zgodovina razvoja mode je na Slovenskem še razmeroma mlada raziskovalna panoga, še mlajša pa je na področju našega muzejstva, saj s;mo odprli prvo in doslej edino zbirko modnih noš šele pred dvema letoma. Zunaj meja naše domovine je zbiranje modnih noš seveda že trden muzejski pojem, zanimanje za to zvrst kulturne zgodovine pa še vedno narašča, tako da dandanašnji skoraj ni večjega kompleksnega muzeja, ki ne bi na ta ali oni način vključeval v svoje razstave tudi razvoja mode. Poleg izrazitih kostumskih muzejev in muzejev, ki imajo v svojih kultur- nozgodovinskih oddelkih večje ali manjše zbirke kostumov (npr. Gallery of Costume v Manchestru, Victoria and Albert Museum v Londonu, Neederlands Kostuummuseum v Haagu, Musee du Costume v Parizu, itd.) in ki prikazujejo splošen razvoj mode, poznamo še vrsto stalnih specializiranih razstav, kot so npr. muzej čevljev v Šchonenwerdu v Švici Suknjae-telovnik (k justaucorpsu), druga tretjina XVIII. stoletja, 'Pokrajinski muzej v Mariboru Frak iz konca XVIII. stoletja, Pokrajinski muzej v Mariboru in Gottwaldovu v CSSR, muzej nogavic v Milanu itd. Z domačega ozemlja velja omeniti pred- vsem zbirki modnih noš v Muzeju za umjet- nost i obrt v Zagrebu in Muzeju primenjene umetnosti v Beogradu. Pozornost zasluži zla- sti zagrebška zbirka. Odlikuje jo po številu eksponatov sicer ne preobsežno, vendar iz- brano gradivo kostumov in tekstilnih vzorcev ter sodoben način razstavljanja. Kakor druga področja kulturne zgodovine na Hrvatskem se ponaša tudi proučevanje in zbiranje modnih noš s primerno tradicijo. Precej slabše pa je bilo v tem pogledu v preteklosti na Slovenskem. Nekateri slovenski muzeji so sicer hranili posamezne kose obla- čil, nobeden izmed njih pa se ni lotil sdstema- tičnega zbiranja teh predmetov. Največ obla- čil in modnih dodatkov sta imela v svojih depojih Narodni muzej v Ljubljani in Pokra- jinski muzej v Mariboru. Razen njiju so imeU manjše kolekcije še muzeji v Celju, Kopru in Ptuju, vendar pa modnega gradiva niso razstavljali. 91 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO V letu 1965 se je Pokrajinski muzej v Ma- riboru V dogovoru z drugimi muzejskimi za- vodi odločil za akcijo, ki naj bi poživila dotlej pri nas mrtvo muzejsko področje. Po- dobno kakor drugi muzeji na svetu, ki so skušali obrniti pozornost na temo moda, je mariborski muzej priredil razstavo z naslo- vom Tristo let mode na Slovenskem. Akcija je imela namen zbrati po muzejih in pri za- sebnih lastnikih vse razpoložljivo gradivo, ki priča o modnih nošah v slovenski preteklosti od XVII. stoletja dalje, domači javnosti je že- lela pokazati modo kot muzejsko panogo, obenem pa naj bi razstava pobudila tudi mu- zejske delavce k smotrnejšemu zbiranju obla- čil in slednjič k postavitvi skupne slovenske zbirke modnih noš. Razstava je v celoti iz- polnila svoj namen in ob njenem zaključku so se muzeji, ki so posodiU gradivo, soglasno odločili, da naj ostane to še nadalje kot stalna razstava o razvoju mode v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. Od otvoritve v letu 1966 do danes se je zbirka modnih noš še povečala in šteje 16 kosov moških in 18 kosov ženskih oblačil, 12 moških in 19 ženskih pokrival, 14 parov obu- val in večje število modnih dodatkov — sončnikov, ženskih torbic, denarnic, kravat itd. S pričujočim pregledom želim predstaviti samo glavne značilnosti mariborske zbirke modnih noš. Posamezna oblačila in modne dodatke opisujem v časovni vrsti in ponekod s kratkimi podatki o njihovem stilnem po- reklu in rabi. Med najstarejše gradivo v zbirki se uvršča nekaj predmetov iz prve polovice XVII. sto- letja. To so najdbe iz grobnice opuščenega pokopališča v Betnavi pri Mariboru. Ohranili so se ostanki ženske mrliške obleke iz grobe- ga rjavega sukna in nekaj nakita. Redovniški halji podobno oblačilo je bilo namenjeno pač samo za pokop, saj je bila sicer v tem času tudi pri nas v veljavi razkošna španska noša, kakršno nam nazorno kažejo portreti fevdal- cev. Nakit — prstani, uhani in zapestnica — je razmeroma skromnih oblik, vendar izde- lan z umetniškim okusom. V zvezi z modo okoli tridesetih let XVII. stoletja sta nadvse pomembni dve ženski lo- banji (prav tako iz grobnice v Betnavi), na katerih so se ohranili lasje v domala nepo- kvarjenih pričeskah. Lasje prve ženske so spleteni v kito in poviti okoli glave, glavo druge pokriva majhna avba. Po času nastanka sledi moški spodnji suk- njič, verjetno iz druge tretjine XVIII. stolet- ja. Tak suknjič, v bistvu telovnik (fran. ve- ste), so nosili možje pod vrhnjim suknjičem (fran. justaucorps), ki je prišel v modo v drugi polovici XVII. stoletja in je segal sprva približno do kolen. Spodnji suknjič je bil po- gosto bogateje okrašen od vrhnjega. Dolžina in izdelava našega oblačila, ki ga krasi raz- košna zlata vezenina, govori za modo. kakrš- na je vladala v Franciji okoli začetka XVIII. stoletja, pri nas pa še pozneje. Najverjetneje gre za svečano oblačilo iz plemiške posesti. Iz zadnjega četrtletja XVilI. stoletja izvira suknen frak temnorjave barve, okrašen s svileno cvetlično ornamentiko. V bistvu ima suknjič prehodno obliko med justaucorpsom in frakom, kakršnega poznamo v moški modi še danes. Suknjič ima visok ovratnik in je v Vezenina na telovniku (detajl) iz konca XVIII. stoletja, Po- krajinski muzej v Mariboru 92 CASOPISZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Frak iz konca XVIII. stoletja, Pokrajinski muzsj v Mariboru merah izredno ozek. K fraku te vrste so nosili možje kratke svilene telovnike in hlače do- kolenke. Tudi po bogatih okraskih tega obla- čila smemo sklepati, da ga je nosil za slovesne priložnosti kak plemič. Frak smo pridobili za muzej iz garderobe mariborskega gledališča, oblačilo iste barve in s sorodno ornamentiko pa hrani graški deželni muzej. Izrazitejšo obliko fraka ima suknjič iz pro- gastega zelenkastega tafta z visokim ovrat- nikom in dolgimi škrici. Gre za značilno modo iz konca XVIII. stoletja, ki se je pod vplivom angleških vzorov naglo razširila po modnem svetu. Frak je v tem času nekajkrat spreme- nil svoj kroj; podobno kot justaucorps ga niso zapenjali, marveč so nosili k oblačilu te vrste še bolj ali manj okrašen telovnik. V času nastanka obeh frakov v naši zbirki sodi tudi pet svUenih telovnikov, ki se odli- kujejo po izredno kakovostni vezenini. Pozor- nost zbudi zlasti telovnik z všitima medaljo- noma, ki ju krasita na svilo naslikana figu- ralna motiva. Kakor fraka tako so tudi te- lovniki sestavni del svečane moške noše, ki se je bistveno razločevala od oblačil nižjih družbenih slojev. Kakor drugod po svetu so ta oblačila tudi pri nas zadnji zastopniki luksuzne mode, ki jo je z nastopajočim XIX. stoletjem pričela vse bolj spodrivati smotr- nejša in preprostejša noša. Žensko modo poznega XVIII. stoletja nam približajo trije životci in par čevljev. Zivotci so iz blaga s cvetličnimi vzorci in imajo na- ramnice, na spodnjem koncu pa nastavke, ki so služili za nameščanje krila. Že iz bežnega opisa je moč razbrati, da so bUi ti oblačilni ^ Pahljača in praskalo XVIII. stoletja, Pokrajinski muzej v Mariboru 93 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Moška pokrivala iz prve polo- vice XIX. stolet.ia, Pokrajinski muzej v Mariboru kosi sestavni del meščanskega in polkmečke- ga oblačila, kakršno se je kot ljudska noša ohranilo v alpskih predelih vse do naših dni. Ženski čevlji iz zelene svile z vezenino in nizko peto so edino obuvalo iz XVin. stoletja v naši zbirki. V primeri s čevlji iz prve po- lovice stoletja, ki jih spoznamo po visoki, strmi obliki in razmeroma tanki peti, je obu- valo proti koncu stoletja dobilo plitko, smo- trnejšo obliko, dokaj podobno sodobnim žen- skim nizkim čevljem. Razen nekaterih vzorcev tekstila zbujajo pozornost tudi modni dodatki iz KVIII. sto- letja, tako npr. pahljača z rokokojskimi figu- ralnimi motivi in vrečica za ključe — pom- padura z mariborskim mestnim grbom. Zanimivost zbirke je koščeno praskalo (grat- toir). V drobno ročico na dolgem ročaju iz- rezljani predmet je zgovoren dokument dobe, ki je sicer izpričala v oblačenju visoko mero okusa in ubranosti, a je močno zanemarjala higieno. Iz konca XVIII. ali začetka XIX. stoletja je črn moški klobuk dvorogeljnik. Njegova uslo- čena obUka spominja na modo >^incroyable- sov«, francoskih modnih elegantov v času direktorija. Klobuke modela »a Tandrosma- ne« so nosili tedaj k civilnim oblekam in uniformam. 2e v Napoleonovem času pa se je pričel dvorogeljnik umikati cilindru in je slednjič postal izrazito pokrivalo uniformi- rancev. Iz začetka XIX. stoletja je tudi par ženskih čevljev. Colničasto zašiljena oblika obuvala z okraski na konici in stopalo brez pete bi go- vorila za čas, ko je prevladal tudi pri nas modni okus empira. Sorazmerno zelo šibko je v naši zbirki pri- kazano obdobje bidermajerja, torej dobe, ki je sicer zapustila v kulturni zgodovini mnogo zgovornih prič naše dejavnosti. Iz tega časa premoremo samo dva para ženskih čevljev in nekaj torbic ter denarnih mošnjičev. Prvi par čevljev je plitko, copati podobno obuvalo iz črne svile z vezalkami, ki so si jih ženske zavezovale okoli gležnjev. Drugi par so beli svileni visoki čevlji — škorenjci (Stiefeletten) z vezalkami ob straneh. Čevlje te vrste za- sledimo v modi še v drugi tretjini XIX. sto- letja, le da so jih po sredini stoletja izdelo- vali iz trpežnejšega materiala in z nizko peto. Iz obdobja poznega bidermajerja ali bolje >>drugega rokokoja« hranimo v mariborski zbirki šest ženskih klobukov. To so pokrivala, katerih značilna oblika s širokimi, obraz ob- krožajočimi krajci je kar simbolična za bider- majer (nemški izraz za to vrsto klobukov je Schutte). Klobuki so okrašeni s pentljami, ženske pa so si jih zavezovale pod brado. Značilna modna silhueta druge tretjine XIX. stoletja je bilo krilo na obroče — kri- nolina. Zdi se, da sta se na Slovenskem ohra- nila samo zgornja dela — životca dveh takih oblek, žal brez krinoline. Prvi, iz bele svile, še dokaj spominja na modo bidermajerja, drugi, iz rjavega tafta s čipkami, pa je ver- jetno sodil k obleki iz sredine XIX. stoletja. Iz druge tretjine XIX. stoletja utegnejo bi- ti tudi nekateri oblačilni kosi moške noše: visoko zapet črn frak z dvema vrstama gum- bov, nazobčanima zavihkoma pri ovratniku in z ravno prirezanimi škrici, svilen telovnik z okroglim ovratnim zavihkom in rjav ciUn- der z ravnimi krajci in proti vrhu zožujočim 94 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ženski klobuki iz druge tretji- ne XIX. stoletja, Pokrajinski muzej v Mariboru Zgornji del ženske obleke iz druge tretjine XIX, sto- letja, Pokrajinski mi^ej v Mariboru se valjem. Kakor znano, sta frak in cilinder v tem času še vedno prevladovala v vsakda- njem oblačilu. Boljše kakor v prvi polovici XIX. stoletja je pričevanje o razvoju mode od leta 1850 da- lje. Kakor že poprej imamo seveda tudi za ta čas skoraj izključno dele prazničnih noš. V zbirki so tri ženske obleke (izdelane iz ripsa, tafta in moareja) iz obdobja, ko je oblike ženskega telesa poudarjalo oblazinjeno seda- lo, tako imenovana tournure. Ta moda je tra- jala razmeroma dolgo, vse do konca osemde- setih let. Naše obleke pripadajo zgodnejšemu obdobju, ki ga spoznamo po modelu širših kril in kroju tournure. K oblačilom te dobe sodi tudi klobuček s cvetličnimi okraski in dolgimi, do hrbta padajočimi trakovi (fran. capote). Z manjšim časovnim presledkom sledijo obleke iz konca XIX. in prvih dveh desetletij našega stoletja: žalna obleka iz črnega atlasa s paletojem in kepom iz vezenine in čipk, dvodelna svilena obleka z vlečko, poročna obleka iz rumenega brokata, obleka iz rožna- tega volnenega blaga s čipkastimi aplikacija- ^ 95 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Frak iz druge tretjine XIX. stoletja, Pokrajinski mu-' zej v Mariboru i mi in črn kostum. Posebej pritegne pri teh oblekah kakovost izdelave. Vrsto ženskih oblačil dopolnjujejo bluze iz časa pred prvo vojno, nadalje zbirka različnih ženskih čev- ljev in sončnikov. Med slednjimi velja ome- niti »parazol« iz idrijskih čipk in miniaturni sončnik z zložljivim držajem. Med modnimi dodatki iz druge polovice XIX. stoletja so nadalje stezniki, svilena ogrinjala, ročne tor- bice, nekaj nakita, npr. zapestnica, spletena iz las, in kolekcija okrasnih glavnikov. Tudi v zbirki moških oblačil pogrešamo vsakdanjo nošo, muzej hrani samo kratek cutway, inačico fraka za vsakdanjo rabo iz konca XIX. stoletja, in dve salonski suknji (nem. Gehrock), ki sta bili v modi v času pred prvo vojno. V zbirki moških pokrival so trije modeli cilindrov, med njimi zložljivi »claque<<, rjav polcilinder, nadalje plitek slam- nik »girardi«, športna čepica itd. Od modnih dodatkov k moški modi naj omenimo še kra- vate, tobačnice, žepne ure in podobno. Razvojni prikaz mode zaključuje nekaj oblačilnih kosov iz časa med obema vojnama — cutway z dolgimi krajci iz tridesetih let, zbirka ženskih klobukov in slamnikov iz iste- ga časa, razen tega še nekaj manjših modnih dodatkov. Ob koncu bi še omenili, da je v mariborski modni zbirki večje število starih fotografij, barvnih litografij in modnih listov iz pre- teklega stoletja. Kot smo povedali že v uvodu, smo se odlo- čili za ureditev slovenske zbirke modnih noš zelo pozno in v primerjavi z drugimi narodi z veliko zamudo. Prav nič čudno torej ni, če je prikaz o razvoju mode na naših tleh več kot pomanjkljiv. Zlasti občutne so vrzeli za starejša obdobja. Kljub temu pa je maribor- ska zbirka, takšna, kakršna je, prepotrebna osnova za nadaljnje delo na tem področju. Predvsem bi se morali prizadevati, da bi dopolnili zbirko z nekaterimi nošami in pred- meti, ki so še v zasebni lasti. Večinoma so to, Ženska obleka (s tournureo) iz druge polovice XIX. stoletja, Pokrajinski muzej v Mariboru 96 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 2enski čevlji z konca XIX. in začetka XX. stoletja, Pokra- jinski muzej v Mariboru oblačila iz preteklega stoletja. Kakor na dru- gih področjih muzejskega zbiranja pa bi mo- rali že danes skrbeti za to, da bi našli svoje mesto v muzeju tudi novejši modni izdelki iz obdobja med obema vojnama in tudi že moda iz dveh povojnih desetletij. Pozornosti pa ne bi smeli usmerjati samo na praznično nošo, kot je bila to navada pri zbiralcih v preteklosti, marveč tudi na različne kroje v vsakdanjem oblačenju, delovne, športne in druge. Akcijo za zbiranje sodobnih oblačil bi mo- gle učinkovito podpreti tudi gospodarske or- ganizacije, zlasti tekstilna industrija, izdelo- valci domače konfekcije in drugi, ki obliku- jejo našo modo, s tem da bi že danes dopol- njevali zbirko s svojimi izdelki. Zamisel ni povsem nova; na podoben način so si poma- gale že mnoge zbirke kostumov v tujini. Zbiranje modnih noš, ki smo jo v letih 1965 in 1966 skušali poživiti z razstavo mode v Mariboru in Ljubljani, je rodilo doslej za- i dovoljive rezultate. Vsekakor zadostne, da je mariborsko zbirko modnih noš vredno spo- polnjevati in razvijati naprej, saj nam zgo- dovina mode osvetljuje zanimive strani naše preteklosti in se v njej pogosto neposredno zrcalijo odločilne družbene menjave. LITERATURA: C. Kohler, Die Trachten der Volker in Bild und Schnitt, 1871. — H. Miitzel, Kostiimkunde fiir Sammler, 1921. — F. Hotenroth, Deutsche Volkstrachten vem XVI. bis zum XIX. Jh,, 1923. — E. Siohart, Praktische Kostiimkunde, 1926. — M. Tilke, Kostiimschnitte und Gevvandformen, 1948. — E. Thiel, Geschichte des Kostums, 1963. — M. Braun-Ronsdorf, Modische Eleganz, 1963. — F. Boucher, Histoire du Costume en Occident de rAntiquite a nos jours, 1965. — L. Kybalova, Das grosse Bilderlexikon der Mode, 1966. — E. Klepper, Galerie der Moden 180O—193'0, 1967. — S. Vrišer, Tri sto let mode na Slovenskem, 1965. j 97