Jubilantu Janku Lebanu
Brezkončen vrt, brezkončne so daljine,
kjer tvoje so pomladne rože klile,
kjer misli tvoje so se porodile                 
iz tajnostne opojnosti globine.              
Kaj mladih src v njih zibelke je našlo, kaj mrtvih duš življenja zadobilo, nikdar ni upa solnce zatonilo, nikdar temačno za bregove zašlo.
Po beli cesti skozi tihe šume, visoko k nebu — čez sveta nizkoto rmladine naše verno vodiš trume,
ki s tabo vživa najdeno lepoto. Resnico kdor kot ti iskati ume, ta najde v tvojih vzorih vso vrednoto!
J. Klanšek