Jubilantu Janku Lebanu Brezkončen vrt, brezkončne so daljine, kjer tvoje so pomladne rože klile, kjer misli tvoje so se porodile iz tajnostne opojnosti globine. Kaj mladih src v njih zibelke je našlo, kaj mrtvih duš življenja zadobilo, nikdar ni upa solnce zatonilo, nikdar temačno za bregove zašlo. Po beli cesti skozi tihe šume, visoko k nebu — čez sveta nizkoto rmladine naše verno vodiš trume, ki s tabo vživa najdeno lepoto. Resnico kdor kot ti iskati ume, ta najde v tvojih vzorih vso vrednoto! J. Klanšek