Glasilo »Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Slovenili" v Ljubljani VH Izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18‘—. = Posamezna številka stane Din 150. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana VS. Vsem čfanom zadrugarjem žefi vesefe 6ožične praznite in srečno fer zadovofjno 7?ovo fefo Zlpravni odBor Tagore in zadružništvo Slavni indijski pesnik Tagore se je izrazil ob priliki mednarodnega zadružnega kongresa na nekem zadružnem zborovanju v Kalkuti sledeče: Bili so enkrat časi, ko je bila produkcija in razpečavanje blaga, kakor tudi vnovčevanje kulturnih dobrin za človeštvo zelo enostaven proces. Blagostanje se je odmaknilo od osrčja človeške družbe. Zrušenje družabnega ravnotežja in napredek pridobitnega gospodarjenja je nastopilo v vseh panogah javnega življenja, ki je imelo za posledico, da je nastopila krivica v vsej svoji nagoti, ki je grozila uničiti duševno moč človeka. Človeštvo se je zavedlo potrebe, po-magati si z lastnimi močmi in otresti se nesreče, ter preprečiti kopičenje velikanskega premoženja v rokah poedincev. Zavedlo se je tudi, da ozdravljenje ni mogoče izvesti s kakim poskusom nasilnega preobrata, dobro vedoč, da tak poskus ne more voditi do uspeha. Zato so se ljudje jeli oprijemati samopomoči na gospodarskem polju, da z delom na gospodarskem polju začrtajo kroženju blaga in vrednosti naravno smer. V tej smeri učinkuje zadružna misel, ki je v resnici temelj vseh kultur. V tej ideji leži največja vrednost v tem, da pride človek do spoznanja, da zna ceniti fundamentalna načela skupnosti, ker ga svet kot celota sili, da jih usmeri za korist poedinca. Zadružno gibanje neprestano povdarja eno največjih resnic, da so si vsi ljudje nerazdružljivi med seboj in ustvarjeni za skupnost. Ta resnica tvori edino pot, ki vodi k ljudskemu blagostanju. Gospodarska pridobitnost mora učinkovati na množico, kakor na poedinca na ta način, da sleherni posameznik spozna, da je sramota zbirati bogastva za posameznika in da je treba v medsebojnem zaupanju in združevanju ustvarjati blagostanje za celoto, od katere bo imel enak delež tudi poedinec. Barbari stanujejo vsak za se v raznih jamah in zasekah in ker so si medsebojno nezaupljivi, so stalno pripravljeni za medsebojen boj in obrambo. Oni so ozkosrčni in duševni reveži. Tudi hotenje posameznika, združiti in nakopičiti si bogastvo v svoje roke je barbarsko. Človejr je kultiviran v pravem pomenu besede šele takrat, kadar se zaveda svojih moralnih nalog in dolžnosti do dela za skupnost in kadar se bo sramoval nenaravne dobičkaželjnosti na škodo drugih in boja vseh proti vsemi, iz katerega se črpa dobiček. Tak boj je za izkoriščenje kulturnih bogastev, za korist splošnosti ovirajoč, ker pušča problem obubožanja ljudskih mas nerešen. Žena in zadružništvo Šestdeset odstotkov vsega, kar človek porabi, gre skozi roke žene. Žene so voditeljice potrošnje. V rokah žene leži vsled tega velika gospodarska moč. Vendar se žena te svoje pomembnosti še jii zavedla. Ona mora priti do zavesti, da so njeni nakupi velike važnosti za ljudsko gospodarstvo, ker ji bo s tem omogočeno privatno kapitalistične koristi omejevati v njeno in v splošno korist, da bo z načinom gospodarstva, s katerim zastopa koristi kon-■zumentov, krepila svojo lastno gospodarsko silo in bo mogla uplivati na normalizacijo modernega gospodarskega vprašanja. Žena bi bila lahko voditeljica, danes pa je le služabnica tuje volje. Vse to moramo danes še le pojasnjevati. Ne samo radi golega udejstvovanja žen, marveč zato, da bo bolje pronikla zadružna misel v gospodarskem življenju. Skrajni čas je že, da pristopimo k delu. Naše gospodarsko življenje je bolno že pri korenini. Vse eksperimentacije in poskusi od zgoraj navzdol, zajeziti neugodne pojave v gospodarskem življenju, so ostali brezuspešni. Ozdravljenje gospodarskega življenja mora pričeti od spodaj navzgor. Mi moramo nazaj k zadružni misli v narodnem gospodarstvu, k gospodarski formi, katere najvišja zapoved je, »korist splošnosti«. Naše žene morajo vstopiti v ta krog, ne radi lastnih materijelnih ugodnosti in prednosti, marveč zato, da s svojim sodelovanjem izzovejo hitrejši tempo v svetovnem zadružnem gibanju. Zadružna ideja naj bo našim ženam zvezda vodnica, ker bo brez sodelovanja žen zadružno gibanje nepopolno. Zato se naj žena zaveda svojega dostojanstva, izrabi naj svoje gospodarske praktične izkušnje, vstopi naj v zadružni krog, da bo enakopravna z enakimi vstvar-jala predpogoje, ki vodijo k ozdravljenju. Žene naj ne ostajajo spodaj, marveč se naj povzpnejo kvišku, ker jih zadružna misel kliče k delu za korist splošnosti. Lastnina in nadlastnina Gospod Planinšek Fran, vodja Gospodarske poslovalnice je izdal dne 21. XI. 1927. letak, v katerem trdi, da ima »Savez Nabavljalnih zadrug v Beogradu že od vsega početka nekako nadlastnino nad premoženjem svojih Nabavljalnih zadrug, češ, za slučaj likvidacije take zadruge, zapade njeno premoženje v dobro »Saveza Nabavijačkib zadruga«. Proti tej »nadlastnini« navaja neomejeno lastninsko pravico svoje ustanove, ki jo misli ustvariti. Ali jo že ima? Cela okrožnica je v tem poglavju prekratka in premalo jasna, ter izgleda ten-dencijozna. Kdaj likvidirajo v praksi zadruge? — Kadar so v otvorenem ali prikritem kon-kurzu! Kdo se tepe zato, da bi podedoval (deficit) falitne zadruge? Nihče! V resnici pa je ravno Savez Nabavljalnih Zadrug že večkrat pobral imovino zadrug, kadar so likvidirale z deficitom, ali kadar so bile pred konkurzom. Ravno oni Savez, pred katerim svari g. Planinšek, je z darilom 709.000.— in celo 2 milijona dinarjev rešil že marsikatero zadrugo pred konkurzom, njih člane pred izgubo deleža in njih upravni odbor pred zatožno klopjo. In ravno oni Savez je zadnja rezerva, da bo posodil denar nasledniku Gosp. poslovalnice. Ne napadajte! Zapečenega kruha se največ poje. V tem smislu je Savez nekak nadlast-nik, da krije deficite Nabavljalnih zadrug in jih finansira s svojim premoženjem, ki znaša nad 120 milijonov dinarjev. Dobrodošla taka nadlastnina, kjer so zadruge lastnik ogromnega premoženja. Vse evropske zadruge imajo v svojih pravilih določbo, kaj se zgodi s premoženjem za slučaj likvidacije. Premoženje naše Železničarske hranilnice« podeduje za slučaj likvidacije »Podporno društvo žel. uslužbencev v Ljubljani«. In to društvo se je dolgo branilo te časti, v bojazni, da ne bi s tem prevzelo odgovornosti, če je nazadnje to premoženje negativno. Celo »Bestimmungen fiir die Lebensmittelma-gazine der SudbahngesellschafU, tedaj bivša /Gospodarska poslovalnica je imela v čl. 27. določbo, da pripada premoženje za slučaj likvidacije tega konta drugemu kontu »Penzijskemu fondu južne železnice«, ki je sedaj državna last! Glasom Uredbe o ' Nabavljalnih zadrugah prevzame res »Savez Nabavljalnih zadrug« v slučaju likvidacije zadruge njeno premoženje. Toda likvidacija je neveljavna, ako je vsaj 10 članov proti likvidaciji. In če se teh ne najde — čaka Savez Nab. zadrug še celih 10 let, ako se najde vsaj 10 članov, ki bi ustanovili v istem okraju novo Nab. zadrugo, da tej podari to premoženje. Če se tudi v 10 letih ne najde 10 članov, ki bi imeli pogum, dvigniti zakopani zaklad, potem je popolnoma prav, da pride tako premoženje v definitivno last Saveza. Tako izgleda nadlastnina Saveza do Nab. zadrug. Za nas in za železničarje je stvar jasna. Zadruga je absolutni lastnik svojega premoženja, dokler obratuje in živi, in je tudi jasno, da železničarji ne bodo likvidirali ali puščali denarja iz rok, če ga je kaj. Ni popolnoma jasno, kaj je menil g. Planinšek z izdano okrožnico, in s strašilo,mi »Saveza«. Kaj pa je nadlastnina? — Preje ~moramo razčistiti pojem, kaj je lastnina. Vsaka stvar ima svojega lastnika, in ta je lahko fizična ali juridična oseba. Lastnika se lahko menja, ampak vse mora biti točno določeno, kaj tvori predmet lastnine, kdo je pred sodiščem lastnik! Vsak lastnik ima tudi pravico, da upravlja svoje premoženje (izvzemši otroci in slaboumni.) Pri definiciji »lastnina« nam bo pomagal g. Planinšek. V »Ujedinjenem železničarju« od 1. X. 1925 je stavil nekdo javno vprašanje, kdo je lastnik premoženja Gosp. posl.? Ali direkcija, ali konzumenti ali Vi, gospod Planinšek? Zakaj pa niste takrat javno in jasno odgovorili? Ali niste vedeli za odgovor, ali se Vam ni zdelo vredno odgovarjati? Gospod Planinšek! Povejte, kdo je bil takrat lastnik premoženja »Gospodarske poslovalnice«, ko je bila Ljubljanska direkcija pripravljena za združitev Gospodarske poslovalnice z »Nabavljalno zadrugo«, pod pogojem, da ima direkcija kot lastnik celokupnega premoženja »Gospodarske poslovalnice; pravico do 5000 deležev in na podlagi teh deležev določiti v upravni in nadzorni odbor dve tretjini odbora? Gospod Planinšek! Kdo je bil takrat lastnik, ko je finančna prokuratura zastopala imovino Gospodarske poslovalnice? Kdo je bil takrat lastnik, ko je direkcija izdajala »Gospodarsko poslovalnico«, kot odsek za ishrano? Kdo je lastnik novozgrajene hiše Gospodarske poslovalnice? Komu je gradbena direkcija v Ljubljani dovolila graditi? Pod katero firmo in pod katero štampiljko se je sklenila 'stavbena pogodba z Ljubljansko stavbeno družbo? Gospod Planinšek! Povejte nam, kdo je bil lastnik onih 220.000.— Din, ki Vam jih je »Direkcija državnih železnic vzela dne 1. februarja 1927. v blagajni kurilnice Maribor, (afera Rojko)? Ali ste se uprli korakom direkcije, ali ste varovali koristi Gospodarske poslovalnice proti direkciji radi motenja posesti? Gospod Planinšek! Povejte, kdo je bil lastnik onega denarja, ki ga je ponudila »Gospodarska poslovalnicam gospodu direktorju inž. Kneževič-u in ga je gospod direktor, — čast poštenjaku, — odklonil? Ali je nudila »Gospodarska poslovalnica« gospodu direktorju, zakonitemu predstavniku direkcije, državni denar proti volji in proti odloku vrhovnega predstav- nika vseh službenih edinic direkcije državnih železnic v Ljubljani? Ali je ta denar ponujala z vednostjo'in privoljenjem konzumentov?? Ali niste morda 's tem zlorabljali premoženja Gospodarske poslovalnice, tako zlorabljali, kakor Vi omenjate v četrtem odstavku Vaše okrožnice? Kdo je bil lastnik denarja, ki so ga dobili razni gospodje pri direkcijii? Ali je tak prenos premoženja tudi odvisen od posebnega dovoljenja Min. Sa-obračaja? Ako ni za to potrebno posebnega dovoljenja Min. Saobračaja, ali smete slične nagrade, darila, podpore, dajati tudi drugim železničarjem? Recimo, če bi dali vsakemu Vašemu konzumentu po 1000.— Din na račun deleža v novi Vaši' zadrugi. Kdo je bil lastnik premoženja Gospodarske poslovalnice dne 13. junija 1927., ko je pred porotnim sodiščem v Mariboru gospod zastopnik finančne prokurature izjavil, da se z državnim denarjem (premoženjem Gospodarskel poslovalnice) ne bo kril deficit v oblačilnici? Zakaj se niste takrat oglasili in dokazovali stališče, ki ga zastopate v imenovani okrožnici, da je premoženje Gospodarske poslovalnice last konzumentov. Čemu je potrebno dovoljenje od Min. Saobračaja, da se prenese premoženje od Gospodar, poslovalnice na novo zadrugo? Ali je Min. Saobračaja »notar?« Prokurator? Ali nadlastnik? Kdo je pravi lastnik? To vprašamo, potem bomo govorili o nadlastnini. Dokler ne pojasnite vprašanja sedanje lastnine Gospodarske poslovalnice, ki ga dolgujete železničarski javnosti že sko-ro 4 leta, toliko časa se »Nabavljalne zadruge ne bodo pomišljale pristopati ali biti pri »Savezu Nabavljalnih zadrug , ki ima le nadlastnino. Pojasnite železničarski javnosti, iz katerega razloga ustanavljate svojo Zadrugo? proti že ustanovljeni Nabavljalni zadrugi uslužbencev direkcije drž. žel. Ljubljana-Moste«, da bomo vedeli za Vaše nagibe in namene. Dokler nam ne daste zadovoljivega in odkritega odgovora, Vam odrekamo pravico govoriti in pisati o nadlastnini »Saveza«. Pojasnite nam princip lastnine z ozirom na goraj navedeno, da ne bomo uver-jeni, da igrate glede lastnine Gospodarske poslovalnice pol tičjo in pol mišjo vlogo? To smo dolžni zahtevati, ker želimo, da se razčistijo pojmi, ki že 4 leta zasen-čujejo jasno in nepotvorjeno sliko. Bolje drži ga, kot lovi ga Sedaj se vodi borba ali in koliko kapitala se bo rešilo iz »Gospodarske poslovalnice«, ki likvidira po malem že pol leta, a ne kaže nikake volje do likvidacije. Mi, kot tovariši zadrugarji želimo, da se posreči konzumentom Gosp. posl., da rešijo to, kar so sami nanesli s tem, da so dražje plačevali življenske potrebščine, kot bi bilo potreba. Danes se železničarji po progi začudeno sprašujejo, zakaj moramo novo zadrugo ustanavljati, saj imamo svojo zadrugo v Gospodarski poslovalnici. Začudeno gledajo, ko se govori o tem, da se mora njihov denar rešiti. Zakaj rešavati, kar je last konzumentov? Zakaj spreminjati Gosp. poslovalnico, ki je dobra zadruga? Danes morajo konzumenti Gosp. posl. prosjačiti okoli Min. Saobračaja, groziti in intervenirati, da se jim ob likvidaciji njih ustanove prizna lastninska pravica do premoženja, ki so ga sami skupaj znesli v dolgih letih. Ironija! Takozvani državni železničarji smo si znali narediti že v letu 1921 iz državne Gospodarske poslovalnice privatno zadrugo, katere absolutni lastniki smo mi člani železničarji, tovariši od južne železnice pa so se tako bali tega, kar diši po državni železnici, da je nazadnje njih privatna ustanova podržavljena že od leta 1924 naprej, in se danes imenuje ta ustanova po pravici direkcija drž. žel., odsek za ishrano. Ne zamerimo jim tega, tudi nam ni režim po volji, ali da so tako zafurali svojo privatno ustanovo in ves svoj denar, to ima svoje ozadje, in temu ni kriv železničar. Ni bil poučen! In kdo se briga za lake probleme, za te stvari imajo skrbeti v prvi vrsti direkcija, voditelji. In direkcija je izdala okrožnico, kjer je pozvala železničarje v direkciji, naj izbirajo med ustanovo, kjer ni treba plačevati deleža in med Nab. zadrugo , kjer se mora prositi, in če se ga sprejme, mora plačati 300 Din deleža. Tako je šel ta plebiscit, aranžiran od direkcije drž. žel. naprej, dokler ni danes obtičal, in se oni, ki so se odločili po prigovarjanju direkcije, začudeno vprašujejo: Kako naj bi mi vedeli, če ni direkcija vedela, kaj je pravo. Ali nas je direkcija speljala do tega, da je danes v nevarnosti denar, ko smo vedno mislili, da je naša last? Zakaj se rešava danes denar? Tudi mi smo bili leta 1921 v tem položaju, da nismo vedeli, čegav je denar Gosp. poslovalnice v šiški, pa smo hoteli imeti jasen račun, kdo pije in kdo plača. Isto smo svetovali gospodom okoli sedanje Gosp. poslovalnice. Zakaj niso stvari že uredili? Pravijo, da niso mogli, da ni Min. Saobračaja dalo rešenja za preosno-vanje G. p. v zadrugo. Dne 20. VIII. 1925 smo ravno radi tega debatirali z nekim gospodom, ki ie svetovalec G. p., ki je rekei: Je vse zastonj! Denar, ki se je nabral pod upravo državne železnice, je nesporno last države, saj je še vprašanje, če ne bo treba nazaj plačati onih dividend, ki smo jih konzumenti prejeli. Kvečjem bi se dalo ospora-vati in reklamirati denar, ki je postojal za časa podržavljenja južne žel. (ca. 2 milijona Dinara). Dobro, če gre tako naprej, kako bo koncem leta, čez dve leti, ko bo 8 milijonov čistega premoženja? Čegav bo čisti dobiček? Odgovor: Nesporno last države. In če naredite danes zadrugo in poslujete pod zadružno firmo, čegav bo potem bodoči čisti dobiček? Nesporno last zadruge oz. konzumentov! In zakaj ne naredite zadruge? Ne moremo! Zakaj ne? Danes ima Gosp. posl. na prosto dano, kam vlaga denar, ali v Lj. kreditno banko ali v Narodno banko. Isto pravico ima, da vloži svoj denar v zadrugo, ki jo lahko osnuje poleg sebe in tudi lahko diktira pogoje, pod katerimi posodi svoji zadrugi denar. Zadrugi posodi poleg denarja, tudi svoje poslopje in ves svoj aparat in posluje Gospodarska poslovalnica naprej. samo z 50.000.— Din. Efekt bi bil, da bi naraščalo imetje Gosp. poslovalnice, to je sporni kapital ca. 3.000.000.— Din samo s 5% letno, medtem ko bi naraščal denar v zadrugi, ki je samo nekak slamnat mož Gosp. poslovalnice s 40% letno. Vsa debata je bila zaman, vsaka beseda bob ob steno. Kako bi izglodalo danes? Imetje Gospodarske poslovalnice, ki se je takrat Usporavalo, je itak zazidano v poslopju, ki stoji na železniškem svetu, in je čisto vseeno, kdo je lastnik tiste hiše, samo da jo konzumenti uporabljajo. Ves ostali mobilni denar (premičnine, zaloga, naročbe, gotovina), ki ga danes reklamirajo in rešujejo, pa bi bil nesporno last te zadruge, in ne bi bilo potreba hoditi v Beograd k Min. Saobračaja, niti k Državnemu svetu. Eden največjih ciljev zadružništva je, da vzgaja ljudi k samopomoči. V naši državi je treba biti še bolj podjeten in ne čakati ali in kaj odloča Beograd, temveč pomagati si sam, kjer si človek le more. Naravnost zločin je in znak brezobzirnega cinizma, ako se kdo igra z denarjem kon-žumentov tako, da ga država lahko vsak čas, kot svojo imovino zaseže. Vsako prigovarjanje od naše strani, naj ne nosijo denarja na kup, ki je last države, je bilo zastonj. Da niso imeli vodilni gospodje dobre volje rešiti denarja, in celo podjetje v zadružnem smislu, je dokaz to, da niti nam niso hoteli dati dovoljenja za zgradbo naše zadružne hiše, toliko časa, dokler se ne reši vprašanje likvidacije Gospod, poslovalnice. Ukvarjal! so se celo obenem z načrtom, da nam postavijo v Šiški filijalko Gosp. poslovalnice z namenom, ki je vsakomur jasen, kakor je bil jasen namen plebiscita, ki ga je izdala Direkcija državnih železnic z okrožnico 1034 za januar 1924. Mi smo imeli zelo težko stališče, dopovedati železničarjem, kakšna je razlika med aprovizacijo in našo zadrugo in pojasnjevati ljudem, da je to, kar smo mi nanesli skupaj naša last, medtem, ko je premoženje, ki so ga znašali oni, ki jih je direkcija s svojo plebiscitno okrožnico zavedla do tega, da so pristopili h Gosp. poslovalnici, last države, v najugodnejšem slučaju pa sporen kapital, ki se ga da re-šiit le z veliko mujo. Naša zadruga lahko mimo gleda, kako se sedaj tepejo za denar in kako ga rešujejo. Nam je sedaj v veliko zadoščenje, da smo pravilno in pravočasno presojali situacijo in da smo se držali izreka: Bolje drži ga, kot lovi ga . Želimo le, da bi imeli konzumenti Gospodarske poslovalnice pri lovu za njih lastni denar, veliko sreče. Kako so rešili Sarajevčani svojo aprovizacijo? Cim je bil izdan odlok o likvidaciji aprovizacij v Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani, so Sarajevčani takoj smatrali svojo aprovizacijo kot njih lastnino. Ustanovili so Potrošačko zadrugo in uplačali deleže po 300 Din. Za ta korak niso vprašali Min. Saobračaja za dovoljenje. Čemu spraševati Min. Saobračaja p denarju, ki ga smatrajo za svojo last. Vprašali so samo za oni denar, ki ga je posodila država aprovizaciji; tega je okrog poldrag milijon dinarjev. Toda v tem kratkem času samostojnega poslovanja je davčna oblast predpisala Potrcšački zadrugi v Sarajevu že nad 400.0C0 Din davka. Na naš nasvet se je imenovana zadruga obrnila do Saveza Nab. zadrug v. Beogradu, ter se informirala, ako bi jih Savez sprejel v članstvo. Savez je pripravljen, da jih sprejme, čim imajo pravila podobna kot jih imamo mi, to je, da ne nasprotujejo Uredbi o Nab. zadrugah. V kratkem bomo imeli včlanjeno v Sa-vezu« imenovano zadrugo v Sarajevu. — Temu je pripomogla davčna oblast. Ih pri nas? Resnica Nepobitno dejstvo je, da ima zadružništvo največjega sovražnika v privatnih trgovcih. Vzroki sovraštva so tako jasni, da bi bilo škoda izgubljati besed in jih ponovno naštevati. Brez dvoma je, da zadružna trgovina uničuje privatno špekulacijo, istotako je brez dvoma, da se je privatna špekulacija razpasla najbolje tam, kjer, je doma največja nevednost. Na tem mestu smo že večkrat povdar-jali, da je lastna nerednost hujši sovražnik zadružništva, kakor vse sovraštvo privatne trgovine do zadružništva. Večkrat slišimo glasove: kaj zadruga, jaz grem k trgovcu, naročim in plačam, kupljeno se mi dostavi na dom, pa mirna Bosna. Zopet drugi pripoveduje. Kaj zadruga, moj trgovec, pri katerem kupujem že 15 let, mi je rekel: Poskrbite mi za 60 odjemalcev iz zadruge — pa bom prodajal vse svoje blago za 5 odstotkov ceneje, kot v -zadrugi. Kako naivni so vsi oni, ki v zadrugi ne vidijo svoje lastne rešitve. Vzemimo, da je res, da bi trgovec prodajal 5 odstotkov ceneje, kot v zadrugah. Trdno smo uverjeni, da bi to bilo res. Vprašanje je samo: koliko časa? Takih trgovskih in enakih vab smo slišali že nešteto. Čim bi trgovec uvidel, da nima v zadružništvu več konkurenta za cene navzdol, takoj bi zvišal samovoljno ceno, prilago-deno njegovemu pohlepu po dobičku. In če bi nikdar preje, ustanavljali bi takrat zadruge, ker se od samolastnosti pohlepja po dobičku, ne bi mogli drugače braniti. Vsi, ki v zadružno gibanje in njegove koristi za splošnost še ne verujejo, naj pomnijo eno, da je zgodovinsko izkustvo poklicalo zadružno misel v življenje izkustva, ki so jih preživljali naši predniki. Mar je človeški egoizem in pohlep posameznika danes manjši, kakor je bil takrat, ko so si Rochdalski pijonirji omislili zadružno trgovino. Mar je treba novih prizorov, da se bomo prepričali o tem, kar so izkušali Rochdalski pijonirji. Čemu klicati zgodovino nesreč in izkoriščanj še enkrat v življenje, 'ko pa se pred nami še vedno vrši isti proces, kot se je vršil pred sto leti, samo s to razliko, da v manjšem obsegu. Obseg izkoriščanja se je zmanjšal le radi zadružnega gibanja, ki je danes tako jak, da morajo privatni trgovci voditi račun o njem. Zadružništvo drži danes privatno trgovino v šahu in to pomeni dovolj. Čemu se potem braniti zadružnega gibanja, če so koristi vidne na dlani. To zamore storiti le oni posameznik, ki gre življenje nemoteno mimo njega in ki ga še ni obregnil zadružni val, kateremu so podlegli milijoni in milijoni. Zato so se trgovci spravili na take nevedneže z raznimi obljubami in narod-nostimi, ki jih je danes deležen organiziran zadružnik, doblrovedoč, da jim samo slepo orodje pripomore do cilja. Konzervativni nazori posameznika še ne morejo veljati, kot edino zveličavna načela, kadar se govori o osamosvojitvi teptanega in izkoriščanega. Današnja moderna doba zahteva od ljudskih mas mnogo več, kakor goli boj za materijelne interese, ■ ona zahteva ustvarjenje fundamentov za zaščito kulturnih in socijalnih koristi malega človeka, z drugo besedo, ena kliče vse prizadete k samoobrambi in sarriopomcči. Nikdar ne bodo pečeni golobi leteli v usta. ako se bomo zanašali na kako tujo pomoč. Ako smo spoznali pravo pojmovanje zadružne misli, potem bodo vse vabe in obljube privatne trgovine brezuspešne. Takrat bodo izginili iz naših vrst ljudje, ki bodo trdili, da je zadružništvo nepotrebno, takrat bo tudi zadružništvo slavilo svojo zmago. Dotlej pa moramo delati, da bomo postali sami 100 T zavedni zadružniki in da bo v naših vrstah zginila ona nevednost, ki je danes zgolj cokla, ki ovira zadružni razmah. Prisezimo na princip solastništva v vseh gospodarskih vprašanjih in panogah, proti principu privatnega izkoriščavanja in okoriščavanja. V tem pa naj nas ne vodi zgolj mate-riialna korist marveč kulturna in socijalna korist. Vse te koristi so varovane samo v zadružništvu. v dobro organiziranih in zavednih zadrugarjih. Pobijajmo lastno nevednost, da preprečimo eksploatacijo naše nevednosti od strani privatnih špekulantov v njihovo korist' in v našo škodo. Zadružništvo po svetu Kakor smo že v zadnji številki na kratko omenili, je rusko zadružništvo radi popolnoma zgrešenih poskusov podr-žavljenja vsega zadružništva od strani sovjetskih oblasti mnogo trpelo. Vendar je zadružna ideja bila zmagovitejša od neutemeljenih eksperimentov, ki so .se delali, kakor bi ne smel delati niti največji sovražnik zadružništva. - — v; Štev. 1. Radi neuspelih poskusov, je zadružništvo zopet zadobilo prost razmah in danes se že nahaja na potu konsolidacije, ki kaže prav vidne uspehe. Kakor poroča »Pravda«, ki prinaša oficijelno poročilo o IV. državnem kongresu Sovjetov, ki se je vršil letos v aprilu, je znašal celokupni promet »Zentrosujuza 1A4 miljarde rubljev in promet konzumne zadruge »Union« približno 7 milijard rubljev, torej 30.5 odstotkov prometa od celokupnih trgovskih in industrijskih podjetij v Sovjetski uniji. Konzumna zadruga Union je imela koncem leta 1926 preko 12 milijonov članov. Ako primerjamo gorenje številke.s številkami prejšnjih let, se pozna, da se je zadružništvo že močno okrepilo. N. pr. v 1. 1922 je imel Zentrosujuz komaj 28 milijonov rubljev prometa. Razširjenje in upliv zadružništva torej le ni brez pomena, ker globoko upliva na gospodarsko in socijalno življenje ruskega prebivalstva. Vzlic vsemu napredku pa zadružništvu niti danes še ni z rožicami postlano, ker ga mnogo in ogrožujoče ovira birokratični sistem sovjetskih oblasti. Zborovanje na prometni konferenci Zentrosujuza, ki se je vršilo letos v marcu, je v referatu, ki ga je dal njen predsednik, nagromadenih mnogo očitkov na račun sovjetskih oblasti. Čez 2000 delavcev je poslušalo izvajanje referenta, ki je v detajlih obravnaval razne organi-zatorne težkoče, radi aparata v Zentrosu-juzu, ki mora biti tak, kot ga sovjetske oblasti zahtevajo, vzlic temu, da se je že mnogo, mnogo obravnavalo v javnem časopisju o škodljivem uplivu sovjetskih oblasti, na razvoju in okrepitvi zadružništva. Radi iprebirokratičnega aparata trpi trgovina v zadružništvu, ter navaja, da se je samo pri nabavi galanterije zamudilo celih 17 dni, medtem ko se je v normalnih razmerah tak nakup izvrši v 2—3 dneh. Iz celoletnega referata, ki ga prinaša goraj omenjeni list, povzemamo, da se bo moglo zadružništvo še mnogo boriti, da bo zadobilo tudi v praksi in ne samo na papirju, prost razmah. Dalje-se ugotavlja, da oficijelni krogi niso nič kaj naklonjeni zadružništvu samo radi dejstva, ker se noče pustiti upreči v političen voz komunistične stranke, držeč se načela, da v trgovino ne spada politika. Vsled tega bo še mnogo vode poteklo po reki Nevi, predno bo zadružništvo na Rukem doseglo svoje predvojno stanje. Vsekakor čuden pojav, ki bi ga iz države, ki je v rokah proletarijata, ne smeli slišati. Poglejmo pa nekoliko na sosednjo Francijo, kjer se zadružništvo nemoteno in neovirano razvija. Število v »Narodni zvezi« včlanjenih konzumnih zadrug je znašalo koncem leta 1926 preko 1573, ki so razdeljene v 29 regionalnih zvez. Celokupen promet regionalnih zvez je dosegel povprečno 167 milijonov frankov ali celokupni promet Narodne zveze preko 707 milijonov frankov. Poleg tega se je ustanovila še »Vele-nakupna zadruga« (»Magasin de Gros«), ki je imela v letu 1926 457 milijonov frankov prometa. Zadružna tovarna čevljev je imela 1. 1925 810.000 frankov čistega dobička. Velenakupne zadruge se poslužuje 1480 raznih zadrug, ki so uplačale na deležih za njeno ustanovitev 10 milijonov frankov. Vzlic goraj označenem ogromnem kapitalu pa velenakupno zadrugo tlači k tlom pomanjkanje potrebnega obratnega kapitala, da bi zadostila vsem zahtevam njenih članic. Na 14. zadružnem kongresu, ki se je vršil letos v maju v Nimesu in na katerem je bilo zastopanih 442 delegatov, se je pojavila močna organizacija, ki je naperila svoje pušice proti centralnem vodstvu, češ, da je premalo centralističen. Vodstvo je gladko dokazalo, da je decentralizacijski sistem jako blagodejno vplival na razvoj zadruništva in to v taki meri, da ne more soglašati z zahtevo po centralizaciji zadružništva v Franciji. Odglasovane resolucije so ponovno povdarjale potrebo nevtralnosti zadružništva napivam političnim skupinam ter odklanja vsako umešavanje in unašanje političnih principov v zadružništvo. Francosko zadružništvo hoče slej ko prej voditi edino hrigo za gospodarske in socijalne interese svojih članov,' ker vidi v tem pravcu edino gonilno silo, ki prinese malemu človeku prepotrebno gospodarsko svobodo. Povračila Na zadnjem' občnem zboru, ki je bil obdržan dne 10. aprila 1927., je bil storjen med drugimi tudi sledeči sklep: »Upravni odbor se pooblasti, da razdeli povračila pred zaključkom bilance, če mogoče ob koncu leta za vseh 12 mesecev, če je pa to tehnično neizvedljivo, ob koncu meseca oktobra ali novembra za 10 odnosno za 11 mesecev. Višino povračil Se določi šele ko bo znan trgovski efekt.« Vsled tega sklepa, ki je sicer dovolj razumljiv, a je bil na občnem zboru delo- ma premalo razjasnjen, so bili nekateri člani mnenja, da se razdeli za božične praznike povračilo, kot nekako odškodnino zato, ker so med letom plačevali za blago previsoke cene. Po občnem zboru v mesecu marcu 1928 pa bi se zopet razdelila dividenda. To tolmačenje sklepa je vsaj deloma napačno. Gornji predlog je izšel iz upravnega odbora. Glavni motiv mu je bil, da se rezervni fond ne povišuje v nedogled-nost. Člen 64 zadružnih pravil določa, da mora odpasti rezervnemu fondu najmanj 30% v bilanci izkazanega čistega dobička. Relativno je tedaj znesek, ki se pripiše rezervnemu fondu, z ozirom na višino dobička vedno enak. Ni pa vseeno, ali odpišemo 30% od dobička, ki izkazuje Din 1,200.000 ali pa od dobička, ki izkazuje samo Din 600.000. V prvem primeru bi morali dati rezervnemu fondu Din 360.000, v drugem pa samo Din 180.000. Tako smo pridobili Din 180.000, kateri se lahko porabijo v druge svrhe, n. pr. za posmrt-ninski fond. Pravila predvidevajo samo enkratno delitev dobička letno; po drugi strani pa. vendar ne zabranjujejo, da se članom povrne zneske, ki so jih med letom recimo, iz raznih predvidnostnih razlogov, preveč vplačali radi previsokih cen. To se pa mara izvršiti med poslovnimi letom, to je pred zaključkom letnega računa. Kar dobička še preostane, ga bo občni zbor porazdelil drugim fondom, s katerimi se lahko po potrebi razpolaga in pridejo zopet članom v korist. Da dobijo člani polna povračila, je upravni odbor osvojil mnenje, da ne deli povračila pred Božičem, temveč obračuna nakup za celo leto. Povračila se bodo vpisala vsakemu posamezniku v dobro oziro-anla od njegovega računa odpisala tako, da bo skupni dolg članov izkazan v bilanci za toliko manj, kolikor bodo znašala povračila. To delo še bo izvršilo v mesecu januarju. Oni člani pa, kateri nimajo napram zadrugi nikakih plačilnih obveznosti, bodo denar lahko dvignili. Izplačevalo se bo od 1. februarja 1928 naprej pri zadružni blagajni. Ob tej priliki opozarjamo p. n. člane, da jim letos ne bo treba oddajati nakupovalnih knjižic v svrho računanja dividende, kot druga leta, ker ima ves nakup, tako kreditni, kot gotovinski, v evidenci zadružna pisarna. Po nakupni knjižici pa lahko kontrolirajo, če se jim je povračilo pravilno odmerilo. Ljubljanski člani odnosno oni, ki nakupujejo v zadrugi osebno, bodo zvedeli višino povrnjenega zneska piri blagajni; zunanji t. j. oni, ki se jim pošiljajo živila v zabojih, bodo o tem obveščeni ob priliki nakupa za februarski termin s posebnim dopisom, ki se jim vloži z živili in računom vred v zaboj. Višina odstotka bo pravočasno objavljena v zadružnem glasilu. Slej ko prej pa velja pravilo, da se ima iz povračila kriti delež, kjer še ni popolnoma vplačan, ostanek pa se članu povrne. Zadružni vestnik Dne 31. decmbra t. 1. popoldne je trgovina »Nabavljalne zadruge« zaprta! Delež. Člani nas sprašujejo in nam prigovarjajo, da bi znižali delež od 300 na 400 Din, kot ga ima predvidena nova ustanovljena Nab. zadruga Ljubljana - Moste. Mi smo s tem zadovoljni in nam je jako všeč, da imamo medsebojno s člani čim manj obveznosti. Za upravo zadruge je bolje, da je manjši delež, če ji člani več ne zaupajo. Nasprotno nam pa morajo tudi člani dovoliti, da znižamo višino kredita. Ni izključeno, da bo Nabavljalna zadruga Ljublja-na-Moste povišala svoj delež na 300.— Din! 0 tem bomo imeli itak še dovolj prilike, da razgovarjamo in pišemo. Dosedaj nam morejo priznati člani, da smo dostikrat pravilno razumevali položaj, in se bomo zjedinili, tako, da bo vsem prav. Nemogočih stvari pa ne sme nihče zahtevati in nihče obljubljati. Opozarjamo člane, ki še nimajo »Ga-šperčka«, na praktično stran malega štedilnika, ki se ga postavi na navadni štedilnik. V sedanjem mrazu, ko je treba v kuhinji celi dan kuriti, se porabi mesečno samo v kuhinji do 600 kg premoga, ponekod še več. V štedilniku se izrabi samo 20% kalorij, ki jih da premog, 80% jih gre skozi dimnik; pri gašperčku se izrabi skoraj vsa toplota za temperiranje stanovanja. Gašperček se prodaja v trgovinah z železnino, stane 45.— Din, in se izplača že v enem mesecu. V zadnjem »Zadrugarju« smo priporočali članom, naj si mažejo podplate z ribjim oljem, mešano z lanenim oljem, ki ga prodajamo po 10.— Din steklenica. Po dosedanjih informacijah smo ugotovili, da trpijo tako namazani in z oljem prepojeni podplati še enkrat dalje. Prosimo člane, da nam sporočijo svoje ugotovitve in svoje izkušnje. Povračilo. Glede zadnjega članka o povračilu, ki ga nekateri napačno tolmačijo sporočamo članom, da se ima tolmačiti članek sledeče: Dosedaj smo delili povračila, (nepravilno nazvano dividende) šele po občnem zboru. Da ne izkazujemo kom cem leta prevelikega čistega dobička, bo- mo letos izplačevali povračila v iznosu običajnih 5% že pred občnim zborom. — Knjigovodstveno bomo izvedli izplačilo že v letu 1927.; obračunalo pa se bo takoj z 31. decembrom 1927 in pozneje, v kolikor ni to tehnično (časovno) v enem dnevu izvedljivo. Povračilo se odpiše od dolga, ki ga ima poedini član v zadrugi, kdor pa nima toliko dolga kot znesejo povračila, temu se izplača razlika od dne 1. februarja naprej. (Opomba: Ker se je v zadnjem članku vrinila tiskovna pogreška glede datuma za početek izplačevanja povračil, prinašamo članek še enkrat.) Pošiljanje zabojev za živila. Zaboje naj pošiljajo člani skupno iz vsakega kraja in sicer naj bodo zaboji pri zadrugi v sledečem razporedu: ^Dolenjska, Notranjska in Kamniška proga do 7., Gorenjska do 10. in Štajerska do 13. vsakega meseca, ker edino na ta način bode mogoče zadrugi skupno živila odposlati članom, ker v nasprotnem slučaju moramo čakati na zaostale zaboje po 3—5 dni. Krušno moko imamo sedaj 3 vrste ter smo naredili poskušnjo iz vseh vrst mok; za domači kruh je prav priporočljiva moka št. 6 in stane kg samo 3 Din. Milo Merinna alla Marseille je došla večja količina ter priporočamo, da je vzame vsak član za poskušnjo samo 1 komad, pol kg, ter tako sam oceni kakovost tega izbornega mila. Premog in bukova drva se ne bode razvažalo od 1. do 10. 1928 vakega meseca, ker se isti čas dostavljajo živila članom na dom. Preskrbite se zato s kurivom pravočasno, da ne bo tako kot dosedaj; zjutraj naroči član premog, in popoldne ga že hoče imeti. To ni mogoče ustreči. Alpino salami alla ogerska je došla v večji količini ter se bode oddajala dokler traja zaloga po Din 24 za kg; sedanja kvaliteta je izborna. Sporočamo članom, da prodaja zadruga tudi vrečice za moko v poljubni velikosti in sicer po ceni, kolikor stane kon-tenina, ki se jo porabi. Potrebna vrečica se sproti izdela po naročilu člana. Priporočamo gospodinjam, da si nabavijo take vrečice, ako jih še nimajo. Denarnica s srednjo vsoto denarja se je našla; dobi se v Zadrugi. Vesefe Božične praznike in srečno in v e sef o TPovo fefo, žefi vsem čfanom prijafefjem in čifafefjem Zlrednišfvo Cenik živil za mesec Januar 102.S Na reklamacije se ozira le takoj ob prejemu blaga! Mlevski izdelki. Moka pecivna o gg kg 5 20 Moka mehka 0 510 Moka krušna št. 2 4'50 Meka krušna št. 4 >f 3 60 Moka krušna št. 6 ff 3 — Moka ajdova II a n 6*50 Moka ajdova I a' ff 8 — Moka ržena I a ft 450 Moka koruzna n 2 90 Moka krmilna n 2'— Zdrob pšenični ft 5-50 Zdrob koruzni ff 3-80 Otrobi pšenični tt P80 Otrobi koruzni ft 1 '30 Testenine. Makaroni dolgi jajčni kg 11 20 Makaroni domači tt 9 60 Polži jajčni n 11 20 Polži domači tt 9-60 Rezanci domači široki n 9 60 Špageti domači n 9'60 Fidelini domači tt 960 Šubiotti in bleki kg 9 60 Zvezdice za juho n 9 60 Zrnje. Riž I. vrste kg 8 — Riž II. vrste „ 7 — Koruza v zrnu tt 260 Kaša prosena tt 5-— Ješprenj domači tt 5'— Ješprenček za juho tt 8 — Fižol koks tt S'— Fižol mandaljon tt 4-50 Fižol beli tt 2 60 Leča domača tt 5 50 Leča debela tt 15'— Sladkor. Sladkor v kockah kg 15 70 Sladkor sipa tt 13 80 Sladkorčki (bomboni) tt 24 — Sladkor v prahu tt 16 — Kava Kava Portorico kg 64'— Kava surova I. vrste t* 48 — Kava surova II. vrste tt 42 — Kava žgana tt 56 — Kavne primesi. Kava Kneipp kg 14'50 Kava žitna tt 8'— Kava vidrova n 12 — Kava figova tt 22-— Kava Enrilo škatla 16 — Kava Enrilo kg 22 — Cikorija Franck tt 19 — Cikorija kolinska tt 17'— Drugi predmeti. Mast domača kg 26 — Mast dom., doze a 25 kg kg 26 - » v dozah po 10 kg doza 290-— Mast v dozah po 5 kg tt 145- — Čajno maslo la kg 5i-— Čajno maslo Ila tt 44' — Kuhano maslo tt 40 — Sol debela kg 2 80 Sol drobna kg 3 — Čaj v dozah doza 12,24.28 Čaj v zavitkih zavit. 3. 6, 7, 8,18 Čaj v zavitkih tt 13, 15, 16 Kakao na kg kg 38 — Kakao v zavitkih zavit — Paradižniki a V2 kg doza 8' — Paradižniki na vago tt 16 — Marmelada kg 22 - Čokolada a % tabl. 12 — Čokolada a Vi0 4 50 Čokolada a 1/2o tt 2 50 Čokolada z lešniki tt 3 — Rožičeva moka kg 8 — Dezert šnite kom. 2 50 Ceres mast, bela kg 27 — Ceres mast, rumena it 27 — Delikatese. Slanina krušna tt 25 — Slanina mesnata »Ham- burska« kg 29 — Slanina prekajena debela it 28 — za zabelo Slanina papricirana tt 28-— Salame ogerske tt 80 — Salame krakovske tt 32‘ — Salame navadne tt 18 — Kranjske klobase kom 5‘— Prekajeno meso I. kg 27 — Šunke tt — Krače it 17'— Svinjski parklji, glava tt 10' — Svinjske glave brez kosti kg 18 — Sardine velike škatle 11 — . Sardine srednje tt 9'50 Sardine male tt 6 — Postrvi it 18-— Med cvetlični I. kg 24'— Med cvetlični II. n 18 — Sir pol ementalski L tt 38 — Sir pol ementalski II. tt 32 — Sir trapistovski tt 26 — Maggi velike steki. 22— Maggi srednje tt 14 — Maggi male „ 9- Maggi na drobno dkg 1'50 Juhan velike steki. 12'— Juhan male ,, 6-— Juhan na drobno dkg 110 Gorčica (ženf) kozarec 10‘— Keksi v zavitkih zavitek 5,6,7,11,13 Reberca z Špeh. kg 27- Reberca brez Špeha „ 27- Sir Permazan 5 let star „ 88-- Polenovka suha kg 24 — Sir Chalet komad 3 50 Salama letna kg —'— Salama Veromeška Salama Kremonska Salama Planinska Salama Alpino ala Ogerska „ 24'- (dokler zaloga traja) Karlsbader Oblati polneni zavitek 20'— Keksi fini 1 karton kg Keksi fini 1 karton „ 50’— Slaniki novi kos 2'— Sadje. Češplje suhe bosanske kg 9 — Češplje suhe domače tf Hruške suhe domače „ 7- Orehi celi „ 8 40 Rožiči „ 6 50 Fige v vencih nove ff Mandelni dalmat. „ 48- Rozine fine „ 35’— Grozdiči - Vamperli „ 24- Čebula „ 3 50 Česen „ 10- Limone komad 1, 0'75 Fige dalmat. „ 6’- Hruške namiz. kg —’— Jabolka namiz. kg 2, 3'60, 4 Civebe nove „ 28- Krompir „ 1'10 Pomaranče kos 1 — pomaranče „ 1'50 Tekočine. Kis trikratno močan vinski liter 10 — Kis dvojno močan 4*— ff Olje namizno fino „ 18 50 Olje namizno bučno la liter 19 — Olje olivno „ 20- Konjak a 7/io 1 stekl. 60’— Rum fini a V2 1 „ 35 — Rum fini a 1 1 liter 60'— Konjak medicinal °/35 steki. 36'— Žganje borovničar žt V2 1 „ 25'- Žganje hrušovec a V2 1 „ 23- Tropinovec a V2 1 „ 23 — Brinjevec a V2 1 „ 23 — Slivovka a V2 1 23 — Malinovec a y2 1 „ 17 — Mineralna voda a IV2 1 » 6 — Vino dalm. črno staro lit. 12 — dezert steki. 18 — Vino dalmat. belo lit. 12'— Krtače za svetliti 12 — Vino dalmat. belo a 7/io 1 Čistilo belo škatla 3 — dezert steki. 20 — Vrvice za čevlje dolge par 2 — 150 Francosko žganje »Brazay« » 10, 24 Vrvice za čevlje kratke It 1'25 Rum Ha 'h 1 steki. ff 20 — Ribje olje za mazanje Rum-esenc steki. ff 9 — podplatov ‘A l stek!. steki. 10 — Dišave. Druge potrebščine. Poper oel in zmlet, veliki zavitek 3 — Kalodont za zobe tuba 7-... Poper cel in zmlet, mali ff 1 50 Krtače za zobe kom. 12, 8 Cimet cel in mlet veliki 3 — Krtače za obleke 18 — Cimet cel in mlet mali ff 1'50 Krtače za ribati 4’— Klinčki (žbice) ff 2 50 Omela za parkete 30 — Dišave cele in mlete vel. ff 2'50 Omela mala 14 — Dišave cele in mlete mal. ff 1 50 Metle rižove vel. 11 — Lavorjevo zrnje (lorber) ff 2'50 Metle rižove male 9 — Janež ff 2’50 Jelka čistilo za parkete steki. 24'— Kumna ff 2'50 Jelka čistilo za parkete 'f 13 — Muškatovi orehi komad 070 Sidol čistilo za kovine tuba 5'50 Vanilija v šibkah W 2 — Svitol čistilo za kovine n 4 80 Vaniljni sladkor za v. 1’— Smirkovo platno pola T50 Žefran ft 0.80 Tepači veliki kom. 18 — Paprika mleta velik n 3 — Tepači srednji ft 13'— Paprika mleta, mali ft 1'50 Tepači mali >* 8'— Pecilni prašek ff ’ 1 — Sveče velike paket 850 Limonadni prašek ft 0 80 Sveče velike kom. 1 '50 Sveče male paket 8 50 Potrebščine za perilo. Sveče male kom. 1 — Milo Schicht kg 15 — Vžigalice paket 10 — Milo Zlatorog 11 14 — Vžigalice škatl. 1 — Milo terpentinovo 16 — Zobotrebci zvezek 0 50 Milo Gazela 14'— Črnilo steki. 3 — Milo v kockah ala Marseill 14 — Svinčniki kom. 1’20 Milo toaletno »Apolo« komad ' 7’— Svinčniki tintni ff 3’— Milo toaletno »Glycerin« ft 7'— Peresniki ft 2 — Milo toaletno »Elida« OO 0 Mera metrska ft 4, 7’- Milo toal. »Mandelnovo« 7’— Slame za predsobe komad 13, 4 — Milo toaletno »Speick« tf 6 — Muholovci tf 1 — Milo toal. »Grand Oval« 9 — Prah za čiščenje obleke zavitek 14’— Milo toaletno viola 4’— Šampon •M — Soda za pranje kg 1 80 Drva mehka kolobar 3 — Plavilo zavitek 2’50 Boraks ft 2'50 Manufaktura. Pralni prašek Prani prašek »Labod« za fino perilo Škrob rižev »Tri« soda Milo za britje Pralni prašek »Radion« Pralni prašek »Persil« Mila »Gazela« terpentinovo Potrebščine za čevlje. Rujava krema Fox Krema Jadran Krema Lux Krema Fox Krema bela Mast vazelina Krtače za blato Krtače za mazati škatla kom. zavitek 2 50 7'—- 5 — 3 50 4‘— 6 — 16 — škatla 5, 4 ff „ 5 — „ 7 — „ 3-— „ 5-50 komad 4 — » F50 Žamet barvasti- za dečje obleke m 60 - 50.- Štruks za hlače „ 65, 125 Rusko platno za moške letne obleke m 46 — Sukno in štofi za moške od 60 obleke ,, do 400 Sukno za damske plašče »Velour« „ 100—250 Kamgarn beli „ 190'— Baržun črn in moder „ 8.6, 102 Lister, črn in modri „ 170 — Hlačevina „ 22, 30 - 70 Volneni rips za ženske „ 85'-, 90'-, 110- obleke 132'-, 235'- Cvirnato bago za ženske obleke „ 18 50 Crepp za ženske obleke „ M'50—16 50 Koton za ženske obleke ,, 11—14 Modra tiskovina Cefir Deleni volneni Svila siva (umetna) Svila za plesne toalete Pongis svila Rips čm Pique Crepdechin v vseh barvah Crepp Jourguet Svila surova Flanela zelena za srajce Flanela Ruš Klot črni Klot barvani Oksfort za srajce Serg Elastik-podloga Žima podloga Rokavina Kanafas Brokatopodlaga za damske plašče Inlet barvani Met beli : Sifon Batist-šifon Batist Etamin beli Etamin beli za zastore Kanafas Platno belo Platno domače za rjuhe Platno za kapne Platno Wassertuch za rjuhe Kontenna rjava (Molinos) Kontenina rjava za rjuhe Platno za nahrbtnike Platno za zastore 100 cm Platno za blazine belo Gradi modri Gradi za spodnje hlače Gradi beli »Rave« Gradi za žimnice Platno za obrisače Obrisače Frotir Obrisače za kuhinje Servijeti Mizni prti barvani Mizni prti damast Prtički Stenske preproge Posteljne garniture Odeje posteljne Dežni plašči Rjuhe flanelaste Rips svila za damske obleke Črna svila za damske plašče Volneno blago za obleke in kostume m m 12—18 50 12-50 — 48 34'— 29—34 60 — 45 — 1750 19 -140 — 150 — 65 — 170 15 — 14—18 50 20 — 33—63 31, 33 12, 20 35 70 12—24 30'— 20—40 20 50 „ 55—70 ,. 16—22 50 m 17-3250 „ 16-50-35 „ 25 50 34-m 30 — „ 50" n IR H 9 50-18 63—48 50 30 50 10—13 23-50 54'— 32-50 3250 20 — 19 50 18, 23 38—57 U, 17, 21 25 — 56 8-50 15 — 42, 53 60 — 18 — Jy kom. kom. kom. kom. garn. 520, 560, 950 Volneno bago za jesenske damske plašče Double za moške suknje Palmaston za črne suknje Sukno za železn. uniforme Barhent za damske obleke tf Barhant za spodnje perilo Silk-saten podloga Svileni cefir p)jn Batist barvasti »» Crepp barvasti Surova svila, črtasta ff Zimske »Haferl« nogavice par Dokolenice ff Volna »Gebschihld« štrena štrena Zimske triko srajce moške kom. Zimske triko sp. hlače Zimske triko reform hlače ženske Zimske triko spodnje hlače damske „ Zimsjce triko turist srajce „ Dežniki ženski ^ Dežniki moški „ Enobarvni angleški barhend „ Otroške spodnje obleke za 2—12 let kom. Crepp Marochen svila mtr. Posteljne odeje (deke) kom. Klot odeje „ Pletenine in galanterija. Srajce moške bele kom. Srajce možke Cefir Srajce moške, rips kom. Srajce moške skaut „ Srajce moške mrežaste „ Srajce moške oksfort „ Spodnje hlače moške Nogavice moške par Nogavice ženske „ Nogavice otroške „ Majice moške „ Majice sokolske Damske rokavice, letne „ Damske rokavice zimske „ Moške rokavice zimske „ Kokarde za žel. uniforme „ Gumbi železničarski „ Porte zlate in srebrne ,, Elastika za naramnice kom. Moške naramnice 165"— Otročje naramnice ze- >> 200—480 lene z vez. „ 11—20 65, 85 Vata tabl. 5"— Samoveznice (kravate) , 20—32 80'— Damske podveze par 18—32 Moške podveze „ 10-12 125, 133 Elastika za rokava 5’- Elastika ozka m 1'50, 2 96, 130 Elastika za podveze „ 4-9 80 — Traki črni in beli Pavolca D. M. C. rdeča m 0 50 132 - 400 in modra štrenca 2' — 220-275 » D. M. C., bela yy 150 88-220 Igle varnostne duc. 1 50 16—28 Bucke » 3 — 17—25 Šivanke » J 150 20, 40 Meterska mera za šivilje kom. 4 — 59’— Sukanec beli in črni 10—16 20 — 36 40—70 17"— špula Din 5'— 3'75 3.— 27-— Pulover kom 175"— 41*— Vestje damske f* 180"— 18-— » » )) 148-— 46 — Vestje otroške, raz. vel. n 31—82 17' — Sviterji, raz. vel. » 31—57 50—65 46—63 Garniture otroške Reform hlače letne, bar- » 88—113 46—55 75-86 92, 100 vaste in črne Spredena žima (Rosshaar) za žimnice, tapetniško in sedlarsko stroko 55—110 58—200 R u j a v a, št. 1—5 29-94 60—300 Črna, št. 6—10 n 34—94 30 — Siva, št. 11—15 •» 44—94 34—50 185’— Bela, št. 16—20 Obutev. » 63 10O 165'— Čevlji moški visoki ■ par 220 — 225'— Čevlji možki kovani 175—210 Čevlji moški nizki Schim> 220'— Čevlji moški visoki Schimy M 2?0'— Čevlji ženski visoki boks 9f 220 — 48, 60 Čevlji ženski nizki boks n 195 — 54—115 Čevlji damski s špango par 175—150 62 — Sandali veliki —’— 42—50 Sandali srednji 99 — 20, 24 Sandali mali 99 —'— 45—60 Copate iz filca 99 12—24 25—48 Copate z usnjen, podplati 99 24-75 10—28 13-48 Cppate z vrvenimi podplati par 37'50-70 8—17 Kuhinjska posoda. 33—44 20—34 30 — 22—45 22—47 11-17 0 85—1 9, 15 1, 0-75 18—59 Lonci emajlirani in aluminium Kastrole emailir. Ponve emailir. Zajemalke emajlirane Pokrivače Zajemalke penovke Umivalniki Vedrice za vodo, pocinkane Vedrice za vodo, emajlirane Razno. Ribe morske sveže, vsak četrtek, petek Kruh dnevno svež po velikosti 4-- Izdajatelj: »Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«. Telef. 2641. Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.