Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto « • . ' $6.00 Za 1 n ol iefa - . « . • $3.00 Roleto - $7.00 j!| Za inozemstvo celo leto $7.00 I '—n—mei^ GLAS last slovenskih delavcev v Ameriki. United State«. Issued everv day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers« ffEUSFON: CO&TLANDT 2876 Entered u Second Class Matter, September 21. 1003, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEyON: COETULNDT 287« NO. 229. — ŠTEV. 229. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 30, 1926. — ČETRTEK, 30. SEPTEMBRA 1926. OČIŠČENJE OZRAČJA V NEMČIJI Govori ministrskega predsednika Poincareja ne bodo preprečili zbližanja. — Francoski župani, ki so izgubili službe vsled varčevalnih dekretov, sc sklicali sestanek v Parizu. — Poincarejevo politiko je odobril kabinet. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV BERLIN, Nemčija, 29. septembra. — Govor Poincareja v Bar-le-Duc je očistil ozračje, ki je postalo skrajno napeto vsled njegovega govora v St. Germain. Zopetno omenitev vojne krivde ter reparacij pripisujejo sedaj nemški politični krogi okrajni občutljivosti "moža iz Ruhra" glede teh predmetov in hrepenenju, katero čuti, da olajša •svojo lastno vest. Liberalno časopisje je polno u-panja. da je nesporazum končan ter daje izraza »svojemu zadoščenju, da niso izjave Poincareja u-rtavile napredka v smeri proti soglasju. Naš vstop v Ligo, — je rekel neki predstavi-telj nemškega zunanjega urada, — ni nikakor znamenje, da so končane vse naše zadrege. Obstaja nevarnost, da bo postala javnost, prežeta s takim idealor n, pesimistična glede načrta, da se doseže f po razum, lcadar se pojavijo nesoglasja. Lis^a po-menja za nas, da smo dosegli točko, kjer se lahko smotreno razpravlja o težkočah ter jih izgladi, a to vzame dosti časa in potrpljenja. Radikalno časopisje popolnoma omalovažuje drugi govor francoskega ministrskega predsednika ali pa ga odpravlja s pripombo: — Kaj več bi mogii pričakovati? 1 ' - j 1 1 Socijalistični organ Vorwaerts primerja Poin-< areja z grofom Westarpom, nemški nacijonalisti-stičnim voditeljem ter pravi: — Francoski ministrski predsednik ni porušil dela, ki je bilo že dovršeno. Znano je, da je politiko, katero je obrazložil v svojem drugem govoru, odobril kabinet. Ta politika pa se ne vmešava v dogovore v Thoiry. Oblika in ton njegovega govora nosita pečat Poincarejeve individualnosti in prava sreča je, da imamo opravka z Briandom, katerega ločuje glede temperamenta celi svet od njegovega ministrskega predsednika. Organ Stresemanna, Taegliche Rundschau, pravi: — Kljub govoru Poincareja napredujemo proti medsebojnemu sporazumu. PARIZ, Francija, 29. septembra. — Prva določena manifestacija sovražnosti parlamenta napram Poincareju in njegovim radikalnim administrativnim reformam se bo najbrž razvila danes popoldne, ko bo nastopilo večje Število senatorjev in članov poslanske zbornice v Parizu na protestnem zborovanju. Vprizoritelji tega prvega gibanja proti sedanji vladi, obstoječi iz 125 ali več županov različnih manjših mest Francije, ki so izgubili svoje službe vsled ekonomskih dekretov Poincareja, so bili včeraj zvečer, na predvečer demonstracije, precej nervozni. Odločno stališče, katero je zavzel ministrski predsednik s svojimi tovariši, je nudilo županom in njih pristašem precej snovi za razmislek in vsem senatorjem in poslancem je bilo poslano v zadnjem trenutku obvestilo, da ni njih osebni nastop potreben, če pošljejo pisma, v katerih bodo odobravali namen gibanja. Zupani nameravajo obvestiti Poincareja, da bo vprizorjena proti vladi "ofenziva" kakorhitro se bo sestal parlament, če ne bo preklical odpustov javnih uradnikov. Parlamentarni opazovalci pa so mnenja, da so napravili župani in njih pristaši resno napako, ko so prenesli svojo zadevo iz delokroga administrativnih zadev ter jo stavili na politično polje. To gibanje ima sedaj vse znake strankarske politike in edini primerni prostor za tak manever je poslanska zbornica ali senat. POLET V JUŽNO AMERIKO Skupina ameriških zrakoplovcev pod poveljstvom majorja II. A. I)ar» skupnemn ko-roke evropske filmske industrije. !mite^ ki bil imenovan ra te- — Evropa in ostali svet bo pla-i mf1ju Pariške pogodbe, da urav-čal v tekočem letu ameriškim film- j na mejna yP™Sanja. skim kraljem presenetljivi Tribut j Pre<^ meseci je bilo opaziti 2.740.000,000 frankov, — je izja- strah, da se bodo pojavili taki vil eeraj neki delegat. j problemi in da bodo dobili resen — Pomislite, gospoda, ta denar značaj. Vsled tega je dobila skup-zadostuje, da se plača ves beli na komisija navodila, naj kar naj-kruh. katerega zavžijejo Evropej- i hitrejše posluje, da prepreči ne-ci v enem letu. *—je nadaljeval. mire- Ta mejna komisija pa je in navzoči so mu burno ploskali, -nameravala delati od iztoka proti — Napraviti moramo konec te-|zaPadu in poteklo bo več mesecev, mu davku. Mi vemo. da lahko na-| Preflno bo dospela do T'ezan sek-pravimo prav tako dobe slike in, tor.ia, v bližini Atlantika. V tem celo boljše kot so one. katere izde- slueaiu je treba uveljaviti začas-lujejo v Ilollywoodu. j110 odločitev, da se prepreči raz- Neki angleški delegat, ki je po- širjenje nemirov. trpežljivo poslušal vse napade naj --- ameriške filme, se je dvignil ferj povedal delegatom, da je prišlo, njih jadikovanje žalibog prepoz-! no, v koliko se skuša ustvariti; neral Kondilis je ponudil svojo resignacijo ali pa nadaljni obstoj kabineta, dokler ne bo imenovan nov kabinet. RIGAG, 29. septembra. — Povišanje delavskih ATEXE. Grška 29. septembra.'mezd, o katerem se že dolgo časa razpravlja, ie Konference strankarskih vodite- 1*1^ j • i v i , J J ijev. ki se je vršila včeraj, sc je» uveljavljeno sedaj v splosmh panogah sovjetskih industrij, vključno premogarsko industrijo, kovinsko, tekstilno, kemično ter železniške delavce. Tekom razprav komisije, ki je razmišljala o vprašanju, so izjavljali ekonomi, da ni nobene ekonomske upravičenosti za taka povišanja. Dovoliti taka povišanja bi pomenjalo razveljaviti pred kratkim objavljeno politiko, da se zniža cene s tem, da se skrči industrijske izdatke. Razventega so pokazale izkušnje sovjetske Rusije v preteklosti, da povišane plače ne povišajo produktivnosti dela. Vspričo bližajoče se strankarske konference pa proporcijonalnejra zastopstva Prijf° ZITiašali Politični pomisleki in sklenjeno je bi- lo povišati plače kot najboljšo metodo za zmanjšanje upliva opozicije, ki je izkoriščala nezadovoljstvo med delavci. Vsled tega so sprejeli sovjetski ljudski komisarji mezdni dekret, a stavili pogoj, da se industrijalne in administracijske izdatke skrči za petnajst odstotkov. Opozicija na drugi strani pa je nadaljevala z agitacijo med tvorniškimi delavci ter izjavljala, da bo majhno povišanje porabljeno za prispevke, katere bodo morali plačevati delavci v sklade raz ličnih sovjetskih družb. Krožijo govorice, da so predložili voditelji opozicije centralnemu komiteju komunistične stranke definitivno zahtevo glede udeležbe pri konferenci. Obstajala bo prostost razprave ter se ne bo cenzuriralo objavljenih poročil glede razprav, kot se je zgodilo na julijski plenarni konferenci, ko je imel Dzerzinski svoj zadnji govor. Takrat je cenzor izbrisal vse opozicijske govore. Ce ne bo njih zahteva sprejeta, bo opozicija od-šla ter skušala organizirati lastno konferenco. bodočih volitvah. Konferenca je trajala pot ur in pol. Razpravljali so o sistemu volitev ter o resignaeiji sedanjega kabineta. Konferenca je bila na enak naT-in razdeljena glede vprašanja proprocijonalnepra zastopstva ter ohranitve večinskega sistema. Pet članov je bilo za to, da ostane sedanja vlada v uradu do časa po volitvah, dočim sn zahtevali trije člani takojšnjo resigna-cijo sedanjega kabineta ter formacijo novega. V namenu, da pusti predsedniku prosto roko je general Kondilis ponudil svojo i 'gmicijo, a namignil. da bo ostal v uradu, če želi predsednik tako. Odločitev predsednika bo objavljen najbrž danes. Krožile so govorice, da sc bo armada vmešala v volitve, vendar pa se srlasi z druge strani, da ne bo in da bo sprejela izid volitev, neglede na to, kdo bo zmagal. Angl xi eski mamar ji bodo sklenili mir. :Uboc-a" Franci ia obo-rožuje Pcljsko. močno kombinacijo proti ameriški, kombinaciji. *| Ameriške filmske kompanije so preprečile to gibanje s tem, — je Ameriški mornarji v Berlinu. BERLIN, Nemčija, 28. septembra. — Sedemdeset ameriških mornarjev s križarke "Memphis", je dospelo semkaj ter uživajo vsa-odlikovanja in pred pravice odličnih obiskovalcev. Prišli so na povabilo državnega glavnega mesta ter hite takorekoč užitka. od užitka do LENINGRAD. Rusija, 20. sep tembra. — Soglasno k poročiii. ki so prišla v tukajšnje sovjetske , mornariške kroge, bo dobila Poli- poiasiiil, — da so trdno povezale . , ^ , . x „ . v, . , . T , skn od Francije petnajst bo min nemški filmski trust l PA z de- i t- u . . - , , . . t , . „ . ladij, obstoječih iz ene oklorme lavnim dogovorom, ki preprečuje , T , , , » , . , ... 1 „. krizarke. dveh torpednili čolnov skoro vsem vazneisim nemškim • ^ . . , , -i - , .. , in dvanajst podmorskih »-olnov. produkcijskim kompanijam kom- __ biniranje proti ameriškim slikam v .inozemstvu. D , . _ Znano je. da so si francoski fil- "eblV^IftVO Harlforda. ski voditelji na vse mogoče nači-J ne prizadevali, da organizirajo HARTFORD. Conn.. 28. septem-franeosko-nemški filmski trust, bra. — Prebivalstvo mesta Hart-približno v istem smislu kot so ford znaša sedaj 373.111 duš ali bili skleinjeni med obema dežela-' devet tisoč več kot v preteklem ma nadaljni trgovski dogovori, letu. Francozi pravijo, da ie priznana zbornici, je poglobila vtis, da ni še pričakovati konca konflikta. Tekom debate je priznal ministrski predsednik Baldwin, da »o napravili premogarji prve korake v smeri proti miru. Rekel pa je v nadaljnem poteku svojega govora, da ni mogoče prisiliti lastnikov k popustu in da je dospela vlada na konec svojih posredoval- Angleški premogarji so pripravljeni sklen iti mir, a ministrski pred- nih poskusov. sednik Baldwin ne mo- I Finančni minister Churchill je re prisiliti lastnikov izJ*avil» (la nadaljevanje kon- •1 i flikta ])6 njegovem mnenju \z- premegovnikov k p o- , , - - , , • , , . r & ^ ključno le krivda lastnikov v pre- pustu. mogovnikov, ki so odklonili proš- --njo vlade, naj se udeleže tristran- LONDONT, Anglija, 28. septem- konference med delavci, last bra. — Važna debata glede stav- "iki in vlado, ke v angleških premogovnikih, ki | Koncem svojega govora pa se se je vršila včeraj v poslanski je obrnil Churchill na premogar- je, naj se vrnejo na delo pod po-so.ji lasrnikov. Ramsay MacDonald je izjavil, da bo morala vlada koncem oktobra na temelju sedanjih izgledov obnoviti izjemne postave, za ko-jih sprejem je bil parlament sedaj sklican. Ta izjava hoče pojasniti, la bo stavka trajala najmanj še en mesec. V strahu pred kugo. VALPARAISO, Chile, 20. septembra. — Slučaj domnevane bn-bonske kuge so razkril T iva krovn parnika "Guvas", ki je dospel včeraj semkaj iz Ecuadorja. Pači jeta so prevedli v bolnico, in parnik so stavili pod karantino. stvar, da je nemška tehnika prav Po mnenju izvedencev je naj- ;tako dobra kot ameriška in če bi .boljše, kar more upati evropska Prvikrat izza svetovne. .,„ vojne je mesto povabilo člane nek-!se tpl,niko družno s francosko j filmska industrija, skleniti serijo danje sovražne sile. Berlinčani si "motnostjo, podnebjem, scenarijo na vse mogoče načine prizadeva- in oza.^«,loTica kvarta . . . ran je pa so bila vsa poizvedovanja za enkrat brezuspešna. V sredo dopoldne je sreski upravnik Franc Gabrešček sestavil nato s pomočjo domačinov občine Ceršak in takoj" odnesli v javno bolnico. Z nožem. Vodstvo Antisalonskc- lisrr' je izdalo naslednjo izjavo: V mariborsko bolnico so pripe-j Volsteadova postava je p.-iv" ljali delavca Jožo Znnerja. ki je blagoslov za prebivalstvo. vasi Jablenje in se zapletel v neki|ploskali, gostilni v pretep, pri katerem jej Ostalo prebivalstvo ie pa šentiljskih orožnikov dve skupi- l il zaposlen v opekarni na Prani. ki sta šli iskat pogrešanea v gerskem. Na praznik je popival v gozd. Najprej je našel starešina na neki stezi čepico pogrešanega, takoj nato pa gostilničar Vavpetič in finančni stražnik Tomašinko še liesnika samega v jarku pod omenjeno stezo v klečečem položaju in glavo v vodi. Bil je mrtev. Na hrbtu je imel meč krvavih ran. na desnem zapestju je bilo polno strjene krvi. istotako po temenu in tilniku. Okrog njega je bilo vse razmetano in krvavo, iz česar srda sklepati, da se je vršil na tem mestu ljut boj. O službenem orožju. t. j. puški in bodalu ni bilo sledu. Sodna komisija je ugotovila, da je dobil Resnik s topim orožjem rano po glavi in sencih, z ostrini orožjem pa pod desno lopatico in so mu bila predrta pljuča. Radi ... • • i i • i gromno pristanišče pri Benetkah notranjih ran je izkrvavel in umrl „ „ „_. tekom desetih minut. Niti najhi — Tako je! — butlegari soglasno so vzkliknili in bučno za- »k lo- dobil v desno oprsje tako hudo nilo glave ter si mislilo svoje, rano z nožem, da so ga morali pre-J ^ peljati v mariborsko bolnico. * r x- t . ,. . ' Pred kratkim se je vršilo na — Isti dan so pripeljali v Iml- , , , , „: « * r n« * o - -i o- Španskem ljudsko glasovanje, lueo tudi Franceta Peenika, 37. ( J letnega kovača iz Host uije vasi pri Slivnici, ki je veseljačil v gostilni Princ. Tudi tam je nastali prepir med očetom in sinom. V- istem času je imel gostilničar v, . , . , __- 13 i» - i - 1 sniatran za izdajalca domovine. roki noz. Franc Pecnik mu ga je( J Pri ljudskem glasovanju je ustavljati valove. Preplavljen je tudi kolodvor v central nern delu mesta Ker so v središču mesta poslopja močno zgrajena se ne domneva, da so bila poškodovana a nni čeni bo bila poslopja lažje konstrukcije, kajti hurikan je baje divjal z naglico stotih milj na uro. Hurikan je trajal dve uri ter sr obrnil nato proti severu. Vso brzojavne in telefonska zveze so pretrgane. Vsled močne statik**, povzročene od viharja, ni mo«?el radio v mehiškem glavnem mestu stopiti v stik s postajo v Vera Cruz. Poznejša poročila mehiškega železniškega brzojavnega urada pravijo, da je bila nesreča hujša kot se je izprva poročalo. Brzojavka ugotavlja, da je dosti mrtvih in ranjenih in da je mesto brez luči in električne sile. Parnika San Juan in Anahuac sta se baje potopila v pristanišču. Potopile so se tudi štiri manjše j jadernice. Nadaljni hurikan napovedujejo in vremenska poročila pravijo, da bo ta hurikan. ki je na poti proti Vera Cruzu, močnejši kot pa je bil prvi. Potniki, ki so dospeli v mehiško glavno mesto z vlakom, ki je odšel včeraj zjutraj ob sedmih iz Vera Crura, so izjavili, da je hurikan še vedno divjal, da je bilo mesto praktično pod vodo in da je odnesel veter strehe številnih hiš. Sprevodnik vlaka, ki je dospel v (>rizabo, potem ko je odšel iz Vera Cruza opoldne, ko se je vihar že izdivjal, je ugotovil, da ni imel Vera Cruz do časa odhoda vlaka nikakih poročil glede izgub življenj. Vsi brzojavni drogovi na razdaljo 14 kilometrov so bili uničeni. Hurikan je še vedno potoval proti za padu. Lesene koče ob železniških tračnk-ah »o bile porušene in hurikan je potoval smeri proti glavnemu mestu. Nekako ob desetih zjutraj je bil kabelski urad v Vera Cruzu. nahajajoč se na glavni cesti, pol milje proč od pristanišča, preplavljen sc tri čevlje globoko vodo. Pihal je močan veter, dež je padal in visoki morski valovi so hrumeli preko pomolov. V tukajšnjih krogih domnevajo, da je trpelo mesto velikanske izgube na življenjih in lastnini. Izven trgovskega okraja, kjer so jmslopja solidno zidana, je večina poslopij zgrajena iz lahkega materijala ter s« vsled tega domneve. da so biLa ta poslopja večinoma uničena. Pozno včeraj zvečer niso dospela še ni kaka poročila iz mest v bližini Vera Cruza, ker je vihar poškodoval brzojavne zveze v notranjosti dežele, vendar pa je jasno. da mora biti preplavljen del nizke zemlje do gričev proti z&-padu. Vrjetno je, da je močno trpelo pristanišče v Alvarado, ker je popolnoma odprto morskim viharjem. Nikakih poročil ni Se iz Puerto Mexieo, ki leži na odprti nizk» obali in to je dalo povod strahu, je bilo popolnoma uničeno. GALVWIW, Texas. 29. septembra. — Hurikan, ki je zadtf Zagonetna smrt mladega dekleta. Deček je našel truplo elegantno oblečene neznanke naslonjeno na neko hišo na iztočni dvanajsti cesti v New Yorku. — Nikak roparski umor. NAJBOLJŠI AMERIŠKI PLAVALKI Truplo elegantno oblečene mlade deklice so našli danes a intra j naslonjeno ob zid hiše 425 na iztočni 12. cesti v New Yorku, in policija domneva, da je postala deklica žrtev umora, čeprav ne kaže nobenega znaka nasilja. Bila je stara kakih 22 let ter lepotica, najbrž židovskega ali italijanskega izvora. Truplo je bilo naslonjeno tik polejr stopnjic na zid. En čevelj je ležal poleg nje na tlaku. Ker niso videli nikakih ran na njenem telesu, so pričeli domnevati. da je bila tekom avtomobilske vožnje najprej omamljena in da so jo pozneje njeni spremljevalci odnesli ven ter naslonili na zid. Neki deček je našel truplo ter obvestil policista Radke-a in Row-land-a. ki sta takoj poklicala dr. Movlesa iz Bellevue zolnice. Zdravnik je izjavil, da je deklica že dalj časa mrtva. Truplo so prevedli pozneje na policijsko stražnico na peti cesti, in še tekom današnjega dne bo izvršeno raztelesenje, da ugotove vzrok smrti. Da ne gre za roparski umor, je razvidno iz tega, da je imela na roki prstan z demantom in da se je nahajal v njeni ročni torbici denar. V ročni torbici so dobili tudi trgovsko viiitnico krznarja Kartum & Rotman na zapadni 28. cesti. S pomočjo te vizitniee upajo identificirati mrtvo deklico. Drugače ni imela pri sebi ničesar, kar bi ugotovilo njeno iden-tičnost. Krvavo dejanje v Pala-tinatu. WMVMUM W1IHO.C.' Na razstavi v Philadelphiji nastopata Miss Gertruda Ederle (na desni) in Miss Aileen Iiiggin. Prva se je proslavila s tem. da je preplavala Angleški kanal, druga pa zna izborno skakati iz velike višine v vodo. ŽIVALI KOT PACIJENTI FILOZOF PRED SODIŠČEM CiERMERSHEIM. Renski Pala-tinat. 28. septembra. — Neki barvarski vladni komisar je ravnokar zaključil preiskavo glede streljanja, tekom katerega sta sti v novo o-bliko konstitucije in notranji mir države. » — Letošnja žetev na Poljskem je izredno bogata. Imeli so pač v juniju in juliju krasno vreme s prav tropično vročino. Izvoz žita v inozemstvu prekaša letos glede količine vse dosedanje eksporte. Državna banka je določila poseben kredit v visokosti 20 milijonov zlatnikov za financiranje izvoza žita. Kredit je namenjen predsevm kmetovalcem, ki v zameno zastavijo svoje pridelke, kakor določa tozadevna ministr. odredba. Ogromni letošnji izvoz žita pa vpliva tudi na domači trer. V Varšavi na pr. imajo pomanjkanje moke. vsled česar gredo cene kruha in peciva navzgor. an JADRANSKO P0DUNAVSKA BANKA Beograd, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor in Split. ČISTO J V GO S L O VEASKI ZAVOD NAZNANILO IN ZAHVALA. S krvavečim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je neusmiljena smrt pretrgala nit življenje moji nadvse ljubljeni soprogi in materi MARIJI GLIHA (roj. Ivančič.) 1 'mrla je dne 2. septembra t. 1. ob 7.47 minut zvečer v bolnišnici v Indiana, Pa. v najlepši življenjski dobi 27. let. Bolehala je več mesecev, ali v postelji je bila samo en teden, predno je umrla. V Ameriko je prišla pred šestimi leti sem na Homer City, Pa. Pokojnica je bila rojena dne 9. julija leta 1899 na Rakeku. Pogreb se je vršil dne 5. septembra popoldne ob dveh. Pokojnica je bila vedno veselega značaja ter pri vseh, ki so jo 1 poznali, zelo priljubljena. To se je osobito pokazalo pri njenem pogrebu, katerega se je udeležilo veliko število njenih prijateljev raznih narodnosti. Bila je tudi članica društva št. 290 S. N. P. J., katerega članstvo ji je priredilo sijajen pogreb. Na tem mestu izrekam nalepšo zahvalo vsem. ki ste mi stali na strani v času žalosti ter me tolažili v britkih urah. Najlepša hvala tudi vsem za darovane krasne vence in sveže cvetlice, katere ste položili ob njeni krsti v zadnjr pozdrav. Hvala tudi vsem onim rojakom, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Še enkrat prisrčna hvala sploh vsem, ki ste mi količkaj pomagali in vsem, ki ste se udeležili pogreba in spremili mojo ljubljeno soprogo na mirodvor. Hvala tudi vsem, ki so čuli ob njenem mrtvaškem odru. Tebi pa draga, mi soproga, ki si nas morala zapustiti v svoji pre-rani mladosti, kličemo Počivaj mirno in rahla naj ti bo tuja zem-Ijiea! Žalujoči ostali: Frank Gliha, soprog. Mary in Silvi, hčerki. Frank, sLaček. Filip in Frančiška Krašek, tast in tašča. Mary Medic, sestra v Homer City. Frank Ivančič, brat, v Lorain, O. V starem kraju zapušča žaJujočo mater, dve sestri, enega brata ter več sorodnikov. Homer Cityr Pa. Box 227. Političen in gospodarski položaj v Varšavi. V parlamentu je tiho in prazno. Dušeča vročina poletnega dne vre skozi okna v dvorano, kjer drem-ljejo redki poslanci. Pred kratkim je parlament sprejel načrt o iz-premembi konstitucije in s tem končal četrtletno debato. Palača na Parlamentarne j ulici se je se tisto noč pogreznila v molk in pokoj. Tudi javnost, ki se je skozi tri mesece razburjala in prepirala, se je oddahailft* Zmagala je razor Opozorite trgovce in obrtniki, pn katerih kupujete aK naročate in ste z njiK postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v Hsta "Glas Naroda**. S tem boste vstrcgH vsem.. rava "Glas Naroda*. Delniška glavnica ................................................ Vloge na hranilne knjižice in tekoče račune .... ......Di-n 120,000,000 " 200,000JOOO Na vloge plača najugodnejše obresti, nakazila izvršuje najhitreje in najtočnejše. Zahtevajte od Vašega bankirja, tla Vam izda ček ali money order na JADRANSKO PODUNAVSKA BANKA ali pod njeno zaščito na .380 njenih vez in afilacij v Jugoslaviji. Vaše pošiljke adre.sirajte: JADRANSKO PODONAVSKO BANKA LJUBLJANA, JUGOSLAVIJA NAJVEČJA PONUDBA VSEM! POŠLJITE SAMO $1. ADVERTISE in OLAS NARODA MOŽJE! IVečrtajte to čudovito i»>midNo. Naročite dan(s krušno «2l) kamensku uro >• pozlačeno verižico .n notžtn ter dobite zastonj krasen fonograf in C pesmi LE POMISLITE! KonoRraf in šest pesmi z vsako uro, verižico in nožem tekom te velike 3u dnevne razprodaje. Ura je v vseh ozirih prvovrstna. Obod je pozlaren ter Ima dva umetniško o-kra-sena pokrova ter jrarajuirano za let. Kolesje je najfinejše. Pristno < 21» ka-men a ko kolesje po železniškem uzorcu. naravno in zajamčeno, da bo kazalo pri-vilen ta«. Vsakdo ve. da so železniške ure najboljše in ko jo boste enkrat Ira 11 se ne boste hoteli ločiti od nji za $50.u0. Da vas seznanimo s to prvovrstno železniško uro po tako nizki ceni — ca no $12.95 — smo sklenili dati prvim 1000 odjemalcem fonopraf in še«t pesmi zastonj e onopruf je čudovit inštrument, Ipra vse rekorde jasno in č-sto, je mofan ter je v prvovrstnem obodu. To je jako cenjeno darilo. SAMO POŠLJITE $1.00 s svojim imenom in naslovom, ostanek pa plafato. ko dobite to krasno <21) kamensko uro s pozlačeno verižico in nožem, lirezolač-en fonopraf in šest pesmi. Zadovoljstvo garantirano ali pa vrnemo denar. WESTERN MAIL ORDER CO., No. 2148 W. Chicago Avenue. Dept. 800 Chicago, 111. Jugoslovanska Kat Jednota v Ely, Minnesota bratska podporna organizacija, ki ve meša niti vere, niti poli-tike v svoja pravila in poslovanje. Njeno premoženje znaša okoli $900.000.00 in je po proračunu vešeakov več kot solventna. Šteje okoli 17,000 članov in članic v obeh oddelkih. Njeno lastno glasilo "Nova Doba" izhaja tedensko in je dojstega opravičen vsak član odraslega oddelka. Olani J. S. K. Jednote se zaraorejo zavarovati za $250, $500, $1000, $1500, ali $2000 posnirtnine in $1, $2 ali $3 dnevne bolniške podpore. Plačuje tudi odškodnine in operacijske podpore. Za vstanovitev novega društva zadostuje osem novih kandidatov. Via nadaljna pojasnila daje drage volje glavni tajnik J. S. K,. Jednote: JOSEPH PISHLER: ELY, MINNESOTA HARMONIKE Dobri iKnUci pravijo, da so stare KRANJSKE HARMONIKE najboljše na svetu. V zalogi Imam 2 vrstne, 3 krat uglašene, nove in stare harmonike, prodajam po najnižji ceni. Kot strokovnjak garantiram in vrnem denar, če ne boste zadovoljni, ali pa pošljem druge. Sprejmem vsakovrstne harmonike v zameno in jih popravim. — JOHN WEISS 614 Seneca Avenue, Brooklyn, N. I. SEZNAM KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE ki izidejo oktobra meseca. 1. Velika pratika za leto 1927. 2. Iz skrivnosti prirode — poljudno znanstveni spisi. 3. Juš Kozak; Beli mecesen — povesti. 4. Vladimir Levstik: Kladivo pravice — \ povest iz vojne dobe. ^ Vsi oni, ki so plačali članarino, jih bodo prejeli po polti naravnost iz Ljubljane. Natančen čas bomo že pravočasno poročali. Vsakdo, ki se je medtem morda selil, mora skrbeti, da bo knjige dobil na naslovu, ki ca je naznanil takrat, ko je plačal naročnino. Mi smo posebej naročili par sto iztisov, da lahko ust režemo tudi onim, ki še niso člani te družbe. Velika pratika, kakor vse ostale knjige bodo jako zanimive. CENA 4 KNJIGAM JE Pošljite z naročilom natančen naslov in potrebno svoto in poslali vam jih bomo poštnine prosto, dokler zaloga ne poide. « Vsa tozadevna pisma naslovite na: "GLAS NARODA" 82 Corflandt Street, i New York, X. Y. AVSTRALEC I SOMAN IZ ŽIVLJENJA. . _ v _« * Za "GLAS NARODA" priredil O. P. s? 47 (Nadaljevanje.) — To vem in raditega ti moram povedati, da me to ne veseli. Svoje bogastvo lahko porabiš boljše in plodonosnjše kot s tem, da izpolnjuješ bedaste želje rnoje mame. Ralf je zrl navzdol na njeno roko ter jo gladil, zatopljen v misli. — Vidim, da imaš prav in v bodoče bom stavil tvoji mami mejo v denarnih zadevah. Zelo žal pa mi je, da si mi vzela lepo misel, ca ti delam 8 tem veselje. Zrla je prisrčno vanj. — Dragi, kako naj se ti zahvalim za vso ljubezen? — Težko in globoko je dihal. — Ali ti ni nadležna moja ljubezen, Dagmar? — je vprašal pritajeno. — Kako moreš to vprašati? Tako mirno počivam v tvoji skrbi, tvoji ljubezni. — In vendar mi ne pustiš, da kaj storim zate. Sedaj si mi zanikala še to, da izpolnjujem želje tvoje matere. Ali ti res ne morem i/polniti nobene srčne želje? Zaupno se je naslonila na njegovo ramo ter gorko stisnila nje-yovo roko. — Ali moraš res vedno doprinašati zame žrtve, fla si zadovoljen! Ali mi ne izpolnjuješ vsaki dan nešteto želja? Saj storiš vse, kar mi moreš čitati iz iz oči.. — In vendar bi te enkrat rad prav posebno razveselil. Zamišljeno je zrla predse. Sato pa se je ozrla k njemu navzgor. — Vendar, — eno veliko željo bi imela. — Povej mi jo, — je prosil. Obotavljala se je. Ko pa je zrla v njegove proseče oči, ga je po-lozala ter se mu nasmehnila. — Sedaj razumem, zakaj ti pravi tvoja mati tako pogosto: moj deček. Ti si nerazumen dečko, ki mi ne da miru. Sedel je popolnoma mirno, čeprav je njegovo srce burno utripalo od. razburjenja. Strašno težko bu je bilo ostati miren ter se obvladati, da bi je ne prestrašil s svojo burnostjo, vladat,i da bi je ne prestrašil s svojo burrnostjo. — Povej mi to željo. "f Vzdihnila je ter se nasmehnila. — Cul jo boš. Hočem prositi pri tebi za svojo malo sestro, dragi Ilnlf. Vsled poloma očeta je postala uboga deklica in mogoče se bo nekega dne razbila sreča njenega srca na tem uboštvu. Vsled tega ti sta vi ju m naslednji predlog: Kar moraš mami na pameten način odreči in kar hočeš žrtvovati prostovoljno, — naloži za Loto. S tem boš utvaril dosti več blagoslova. Mama zapravlja denar, a za Loto bo mogoče nekoč temelj njene sreče. In s tem bi me zelo, zelo osrečil, ker močno ljubim svojo malo sestrico ter vem, da je vredna moje ljubezni. Položil je svojo roko krog nje ter jo privil k sebi. -- Drago srce, to je krasna misel. Sedaj boš občudovala mojo odločnost napram mami Vse, kar odrečem njej, bo naloženo za Loto. Saj je tudi meni postala ljuba, mala setrica, s svojim zlatim srcem ter veselim jezičkom. Tudi moja mati jo je vzljubila, — skoro tako rada jo ima kot tebe. Mati je sedaj srečna, ker ima tri otroke mesto enega. V tebi in Loti vidi le dve ljubi hčerki, kateri ji je podarilo nebo. Lota sedi prav tako rada v sobici matere ter kramlja ž njo kot ti ali jaz. Zanesi se nato, za bodočnost Lote bom skrbel jaz, ker mi je v resnici sestra. Ali si sedaj zadovoljna z menoj? — To sem vedno, — je odvrnila ginjeno in ker ju pi mogel videti noben človek, je potegnila njegovo glavo k sebi ter ga poljubila na ustnici. Zadržal je sapo, ker je ni smel prestrašiti. Zapazil je namreč, da se je vedno plaho umaknila od njega, če je postal preveč ognjevit. Vsled tega je še popolno memirno ter le poljubil iskreni ponu-deni mu ustnici. Govoriti še dolgo ni mogel, ko je. zopet mirno sedela ob njegovi strani, držeč njegovo roko v svoji. — Kako srečna bi bila. kako nepopisno srečna, če bi mu mogla nakloniti svojo ljubezen, — si je mislila Dagmar in lotilo se je hrepenenje, ki je veljalo tako njeni lastni kot njegovi sreči. * Dagmar in Ralf sta s skupnimi silami izvedla, da naj se praz-ruje njih poroko le v najožjem krogu. Gospa Lepograjska se je morala udati. Ralf ni več brezpogojno izpolnjeval njenih želja, izza omenjenega pogovora z Dagmar. Mirno in določno ji je pojasnil, da je določil zanjo določeno svoto, katere ne sme prekoračiti. — Ne mislite, draga mama, da hočem skopariti, — ji je rekel. — Izračunal sem, da lahko nadaljujete s svojim običajnim življenjem le s svoto, brez nepotrebnega trošenja. Kar je preko, boste pogrešala brez bolečin, če vam povem, da bom enako svoto določil vsako leto za Loto. Razventega bo dobila Lota tudi primerno doto, če se nekega dne poroči. Kot dobra mati se morate na korist hčerke odpovedati brezsmiselnemu zapravljanju, kaj ne? Ker je govoril mirno, a energično in ker ni hotela veljati za sebično mater, ni preostajalo gospej Heleni nič drugega kot udati se, čeprav ni bila v svojem srcu zadovoljna s tem, da se je morala odpovedati marsičemu na korist hčerke. Pt> njenem mnenju bi ne bilo treba skrbeti za Loto..Napravila bo lahko dobro partijo, kot njena sestra. Ni pa si drznila dati izraza tem svojim mislim in vsled tega je ostalo pri njegovih določbah. Lota ni imela nobenega pojma, kako ljubeznjivo je skrbela njena sestra zanjo. Vesela je bila, da more ostati na gradu ter živeti brezskrbno življenje. Avgusta meseca je smela Lota obiskati svojo prijateljico. liano Volin. Tam je moralo biti strašno lepo, sodeč po navdušenih pismih, katera je pisala Dagmar in v katerih je igral veliko ulogo poročnik Volin. Dagmar je tudi zadostila želji Lote, da napoti mamo, da povabi liano Volin. Spremljala naj bi Loto, če bi se slednja vrnila koncem avgusta domov, da nastopi pozneje kot družica pri poroki Dagmar je seveda rada izpolnila te želje sestre. Hans Vol in, ki se je mudil doma na dopustu, je spremljal svojo sestro in Loto, ker je imel isto pot v svojo garnizijo in ker je bil njegov dopust itak končan dva dni pozneje. Ta dva dni je preživel na gradu. Hans in liana Volin sta bila dva mična, naravna človeka in Ralf jo je prijazno sprejel. Hans Volin, ki bi najrajše še nadalje ostal, se je zelo veselil, da l»o smel priti k poroki. — Ali boste zopet dobili dopust za poroko? — je vprašala Lota. ^Zasmejal se^e. ne bo drugače, bom padel pred polkovnikom na kolena, — je odvrnil in pri slovesu sta si pogledala oba mlada človeka globoko v oči. Hana Volin je bila prešerna, vesela mlada deklica kot Lota in obe mladi deklici sta postavili grad malo na glavo. Ko je bila Lota prvikrat sama z Dagmar po svojem povratku, jI je rekla, da je bilo nebeško lepo pri Volinovih in da je Hans zlat človek Dagmar ji je smehljaje pogladila vroče lice. — Torej je še vedno tvoj junak številka dve? — jo je vprašala. Lota je zamišljeno prikimala. — Da, Dagmar, najbrž ne bom prišla nikdar preko te druge številke. Jaz sem strašno konservativna duša. Če bi moj prvi junak takoj reagiral, bi mu najbrž ostala zvesta. Ti pa veš, da manjka medsebojnega učinkovanja, če se enostransko ljubi in kouečno mora ugasniti ljubezen, ki ne najde protiljubezni. Dagmar je postala pozorna pri teh besedah svoje sestre. Kar Je rekla o ljubezni brez protiljubezni, je vzbudilo v njej nemiren občutek. Morala se je vprašati, če ne bo ugasnila nekega dne tudi ljubezen Ralfa, če ne bo našel pri njej nikak protiljubezni. Čutila je, da bi nato izgubila nekaj„ kar ji je postalo dragoceno in kar bi bolestno pogrešala. Odvrnila je svoje misli od tega predmeta. — In kako je sedaj s številko dve? Ali obstaja potrebno medsebojno učinkovanje, da se prepreči ugasnenje tvojih občutkov? — je vprašala smehljaje. Lota je prikimala ter se "šegavo nasmehnila. — Vse je tukaj, kar je treba za konserviranje mojih občutkov. fDalie prihodnjih Radivoj Rehar: D vomi Zgodi se včasih, da zdvomim nad vsem in nad samim seboj in da se z grozo v duši vprašam: ali sem ali nisem? Ali sem in sem bil jaz tisti, ki je gologlav in bosonog dirjal po vasi in s;e drl, ker je kradel sladkor in je bil topen? —-Moje oči ne vidijo tistega paglavca in tistega sladkorja in šibe in vasi in moje roke ne morejo otipati ne njega, ne vseh tistih sladkih in grenkih reči. Samo nekje, v nekem tajnem, neznanem kotu, je skrit spomin, ki pravi, da je bilo nekoč tako, nekoč — pred davnimi, davnimi leti. Soba je polna soparnega vzdušja. Od spredaj do zadaj se vrste klopi in v vsaki sede fantki. Mladi so in tam zunaj je pomlad; polna cvetja so zelena polja, polni čara so samotni lesovi, življenje vabi, kliče — oni pa so priklenjeni na ozke klopi, zajeti v soparno vzdušje in njihovi obrazi so ko obrazi starcev. — Kdaj je bil rojen Napoleon? — zahrešči bradati profesor pred katedrom in fantek pred njim vz-trepeče, kot bi ga ledena roka smrti zgrabila za vrat in iz njegovega grla ni glasu. — Ne veš? — zahrešči vdrugič profesor. — Poberi se! Kljuko dobiš! Fantek gre in njegovi koraki so podobni korakom zločinca, ki se bliža vislicam. Nad njim visi strašna kljuka in rabelj-profesor iztega roke. Se hip. dva in te strašne roke bodo zdrobile njegov droben vratek. Ali sem bil jaz tisti fantek, ali nisem bil? Ali je sploh bila kdaj in kje kaka soba s klopmi, z mladimi starci, rabijem-profesorjem in s kljukami, grozo in vsemi onimi strašnimi rekviziti ? In potem : Ali je bil Napoleon sploh kdaj rojen? Ali je sploh živel? Kako naj vem vse to? Moje oči ga niso videle in moje roke ga niso otipale in nekdo je napisal debelo knjigo, da Napoleona res nikdar ni bilo, da ga je rodila samo fantazija, bolna fantazija. Ali je bil — ali ga ni bilo? Ali sem bil jaz tisti, ki je jokal. ker ga ni pogledala mlada šolarica z zlatimi lasmi, modrimi očmi in rdečo čepico na glavi? — Ali sem bil jaz tisti, ki ji je pisal solzava pisma in še bolj solza-«-pesmi? Ali je bila ona tista, ki sem jo ljubil s prvo ljubeznijo in — ali je sploh bila? Morda je to samo nekoč in nekje čitana zgodba mladih src, pravljica, bajka, in ni bilo nikoli ne nje ne zlatih las. modrih oči in rdeče čepice na njeni glavi. In tista črnolaska z živimi oč-—- ^.euiouskim srcem in demon skimi poljubi — ali je bila, ali je ni bilo? In je bila vsa tista vihrava mladost, vse tiste sanje, so li bile? Vsa hrepenenja, vsi upi, v j nade in tisoč bolečin in razočaranj, tisoč dvomov in obupov — je mar bilo to, vse to? In sem bil jaz tisti, ki so ga oblekli v raztrgane in umazane cunje s svetlimi gumbi, ga postavili v dolgo vrsto enakih in ga podili po poteptanih pašnikih od jutra do večera in so rekli, da je ta po- trebno domovini? In tista domovina? Nikoli je nisem videl, nikoli otipal, in tudi oni je niso, pa so vendar rekli, da je in da zahteva njen blagor, da sem oblečen v raztrgane in umazane cunje s svetlimi gumbi in da tekam od jutra do veiera po pohojenih pašnikih in da se obračam samo tako in tolikokrat. kakor veleva njen ukaz in bi ji škodovalo, če bi se obrnil preveč ali premalo. Za tisto domovino, so rekli, je treba trpeti žejo in glad, treba je za njo dovoliti u-šem in stenicam in bolham, da pijejo mojo kri in treba je umreti, tudi umreti, če ona hoče in ji je to v korist. O, tista domovina, če bi jo le enkrat videl, le enkrat o-tipal, enkrat samkrat, pa bi rad tekal in umrl in vse, vse karkoli bi hotela, bi storil. Pa nisem je ne videl, ne otipal, samo slišal sem, da je umrla in da je ni več. Ali je bila, ali je ni bilo? O, če bi vedel, če bi vedel! In — ali je bil, ali je bil tisti narod, radi katerega so me preganjali, napadali, obrekovali in o-pljuvali, ker rekli so — da narod tako hoče. O. če bi ga mogel videti vsaj z enim očesom in otipati vsaj z enim prstom, tisti narod, ki je velel — ker tako so rekli — da me morajo preganjati, napadati, obrekovati in opljuvati; tisti narod, ki jim je dal tak ukaz in tako pravico. Tisti narod bi rad pozna1 rad bi mu pogledal iz oči v oči, rad bi mu prožil desnico in mu izrazil svoje najglobokejše sožalje. Da, sožalje, kajti narod, ki je tako bolan, da ga samo pogled na trpinčene ozdravi in obvaruje zlega, je vreden sožalja. Pa še radi nečesa bi mu izrekel sožalje, radi tega namreč, ker se mora pokoriti služabnikom, katere si je izbral. Pomislite vendar: narod si izbere, sam si izbere, prosim — svoje služabnike, in če jih potem ne uboga, ga preganjajo, bičajo in oplu-vajo — v njegovem lastnem imenu. Nisem še videl tega naroda in ne vem: je ali ni, toda če je, mi je žal zanj in za njegovo žalostno usodo. Ubogi narod! Tako ne vem za tisoč stvari, ali so, ali jih ni. Živim in ne vem. če živim, ljubim in ne vem zakaj, trpim in ne vem čemu, kajti jutri, ko ne bo vee življenja, ne ljubezni ne trpljenja, bo vse, kakor da nikoli in nikdar ni bilo. Le eno je: trenotek sedanjosti, neskončni drobec večnosti, ki je brez začetka in brez konca — ki je in ni. . . Kraljevski grobovi odkriti na Argonu. Kakor poročajo, je odkril švedski profesor arheologije Persson, ki se bavi že dalj časa z izkopavanjem starin na Grškem, tri kraljevsko grobnice. Po njegovi sodbi so to grobnice iz 1600. leta pred Kr. V grobovih so našli več zlatih skodelic, zlat pas, sestoječ iz 65 verižnih členov, 5 bogato opremljenih mečev," večjo množino brušenih dragocenih kamnov, srebrne vase ia drugot. T _______ BARCELONSKE ZANIMIVOSTI Barcelona, največje moto Španije, šteje nad en milijon prebivalcev in ima prej francosko ali mednarodno, kot pa tipično špansko lice. široke uljee s kavarnami, ali kakor jih imenujejo Španci bari. ki imajo mize večinoma na ulicah, spominjajo na Pariz. Šele zvečer, ko zadone po mestu španske melodije in katalonske pesmi, -se tnjee zaveda, da je v Španiji. Izrazito barcelonska posebnost je katalonski narodni ples "Las sar-danas". ki ga plešejo ob poznih večernih urah osobito pa ob nedeljah popoldne po vseh večjih ulicah in parkih. Ta ples lahko plese neomejeno število plesalcev. Večinoma pleše ta ples samo mladina. Dekleta in fantje se primejo za roke in napravijo krog. Potem dvignejo roke nad glavo in poskakujejo ob zvokih orkestra z noge na nogo. Pogled na plesalce sredi palm in solnčnih žarkov ali žare-čih obločnic je čaroben. To je katalonski narodni ples, ki ga nikjer drugod na Španskem ne poznajo. Druga atrakcija -Barcelone so priljubljene španske bikoborbe. V Barceloni imajo ogromno areno, kjer je prostora za 30.000 oseb. Popolnoma razprodano je redko, do 80 odstotkov pa često. Pred začetkom bikoborbe se vsi udeleženci predstavijo gledalcem. Po vrsti prihajajo na areno capeadoros. picadores, banderilleros in toreros. Pri vsaki predstavi ubijejo o-bičajno šest bikov. t Najprej pridejo na vrsto cape-adores. to so možje z rdečimi ali rumenimi rutami, ki zelo spretno skačejo po areni in dražijo bika. To so rfeverjetno drzni in pogumni ljudje, ki gledajo smrti.mirno v oči. Za njimi nastopijo trije jezdeci z lesenimi kopji, ki imajo na koncu železne konice. Njihova naloga je zbadati bika v trebuh. Cesto se pripeti, da bik konja napade in prebode. Razmesarjenega konja odstranijo takoj iz areno. Ako je konj samo težko ranjen, ga zabodejo, da se ne muči. Tretji del programa izpolnijo banderilleros, možje s kratkimi palicami, okovanimi z jeklom. Ti so štirje in vsak mora zasaditi biku svoje kopje v vrat. Končno pride na vrsto torero. Ta usmrti bika z ra-pitjem ali bodalom. Včasih se pripeti, da torero ne zadene in bik divja po areni z rapirjem v hrbtu. Navadno traja bikobofba dobre četrt ure. Podnebje Barcelone je ugodno Kopanje v morju ni tako prijetno kakor v drugih mestih. Tudi barcelonsko pristanišče ni posebno privlačno. Pač pa je hrana v Barceloni kborna. V najslabših restavracijah postrežejo gostom z o-kusnimi jedili. Dobro kosilo z vinom stane 1 in pol do 2 pezeti. V najboljših penzijonih stane popolna oskrba 8 do 10 pezet dnevno. Barcelona se razteza od morja do 800 metrov visoke gore Tibi-dado. Na tej gori stoji morski svetilnik, ki pošilja ponoči svetlobo 15 kilometrov naokrog. V mestnem parku je bogat zoologični vrt. Prostitucija je dovoljena samo v gotovih okrajih. Ulični napisi so dvojezični, španski n katalonski. V Barceloni so ljudje raz nih tipov. Izrazita španska rasa s črnimi lasmi in črnimi očmi je v manjšini. ftreianje parnikov - Shipping Ne*i> 2. oktobra Paris. Havre; Leviathan, Cher -bourg; Olympic. Cherbourg. 6. oktobra: Aqultana, Cherbourg: Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen; Derf f- linger. Bremen. 7. oktobra: Bremen, Bremen. 9. oktcbra: Maj est.c, Cherbourg. 13. oktobra: Berenjfaria, Cherbourg; Suffren, Havre; Republic, Cherbourg, Bremen. K oktobra? Stuttgart, Cherbourg. Bremen. 16. oktobra: France, Havre; Homeric, Cherbourg. 19. oktobra Presidente Wilson, Trst. SO. oktobra: Mauretajiia, Cherbourg; President Harding, Cherbourg. Bremen. 22. oktobra: La Savoie, Havre; Thurlngia, Hamburg. 23. oktobra Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Olympic. Cherbourg; Berlin. Cherbourg, Bremen. 27. oktobra: Aquitania, Cherbourg; Gpo. Washington, Cherbourg, Bremen; Columbus. Cherbourg, Bremen. 29. oktobra: Deutschland, Hamburg, oktobra: Majestic, Cherbourg; De Crasse. Havre; Luetzow, Bremen. 2. Novembra: Rel arioe, Cherbourg. Bremen. 3. novembra: Berengarla. Cherbourg: Rochum-beau, Havre; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen. 6. novembra: Prance. Havre; Homeric, Cherbourg; iluenchcn, Cherbourg, Bremen. 9. novembra: Derfflinger, Bremen. 10. novembra: M a ure tan ia. Cherbourg; Republic. Cherbourg. Bremen. 12. novembra: Cleveland. Hamburg. 13. novembra: Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Olynu'ic, Cherbourg, Bremen, Bremen. 15. novembra: Suffren, Havre. 17. novembra: AQuitama. Cherbourg; I*res. Harding, Cherbourg, Bremen. 19. novembra: Martha Washington. Trat; Westphalia, Hamburg. 20. novembra: Majestic, Ch -bourg; Stuttgart. Cherbourg, Bremen. 24. novembra: Bt-rengaria. Cherbourg: La Savoie. Havre; George Washington, Cherbourg, Bremen. 26. novembra: Albert Ballln, Hamburg. 27. novembra: France, Havre; Homeric, Cherbourg; Berlin. Cherbourg, Bremen. 1, decembra: Mauretan.a. Clurbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. -^.NAJCENEJŠA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO COSUUCH^ [DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka železniška vožnja* do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trstu in Dubrovniku; PRESIDENTS WILSON 19. OKTOBRA — 3. DECEMBRA MARTHA WASHINGTON 19. NOVEMBRA — 7. JANUARJA Vprašajte za cene ;n prostore v bližnji agt-nturi. PHELPS BROS., 2 West St, N Y. Venec sestavljen iz samokresov na grobu Džerdžinskega. Delegacija uradnikov iz Tule, ki je prišla v Moskvo k pogreb« Džerdžinskejra, je položila na'nje-prov grob originalen venec i/, cvetic iz samokresov, ki ko zvezani med seboj z bodečo žico. Sovjetske oblasti so odredile, da se razstavi ta originalen venec v moskovskem muzeju. Originalen orkester. Svetovna razstava n* Pliiladel-pliiji, ki je bila otvorjena v proslavo 150-letnice neodvisnosti Zdr. držav, ima svojevrstno senzacijo : uniformirano kapelo, obstoječo i/. 80 12 do mietnih dečkov, ki igrajo na orgljice. Uniforma dečkov je modra in rmena, kakršna je zastava mesta. DOBRO SLUŽBO dobi Slovenka nad 30 let stara v družini treh oseb v New Yorku. Pišite in povejte kaj ste voljni delati in za kakšno plačo. Naslovite "S 1 n ž b a", c o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. DOMAČA ZDRAVILA V zalogi Imam Jedilne dlBave, Knajpovo Ječmenovo kavo In lm-portirana domaČa zdravila, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku bndete našli Še mnogo drugih koristnih stvari. Math. Pezdir Box 772. City Hall Sta. New York, N. Y. NAZNANILO. Bogata beračica. Te dni so se pritožili stanovalci neke hiše v Berlinu, da je stanovanje sostanovalke beračice Eli-ze Kobeletz tako zanemarjeno, da ogroža njihovo zdravje. Ko je u-drla vsled te ovadbe v stanovanje policija in je odprl eden varnostnih organov kuhinjsko omaro, mu je udaril v nos tak peklenski in grozen smrad, da je omedlel. V svoje največje iznenadenje pa je ugotovila policija, da je beračica, ki je bila tako umazana, kot da so jo potegnili iz greznice, zelo bogata ženska. V slamnjači so našli 31.000 mark v zlatu, 4000 mark v srebru, 42.000 mark v obveznicah vojne odškodnine in hranilno ieo z vlogo H6.00G'mark. — P-olicija je ves denar zaplenila. Našim naročnikom v državi Pennsylvaniji naznanjamo da jih f>o v kratkem obiskal zopet na.-znani zastopnik Mr. JOSEPH CERNE m prosimo, da mu gredo na ro ko, ter pri njem obnovijo naroo nino. Upvavniitvo. Prav vsakdo - kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "G Ta a Naroda" SAMO 6 DNI PREKO * ogromnimi paralkl n« olj* PARIS 2. okt. — 23. oktobra. FRANCE 16. okt. — 6. nov.1 Havre — Pariško pristanišče. Kabine tretjega nxreAm. s umivalniki In tekočo voda «* 2. 4 ali • o»«b Francoska kuhinja In pijača Sreneh JQjia 1« »TATE ST.. NEW YORK all lokalni agentj«. POZOR ROJAJUl Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vt»ak četrtek in pete>k med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski soli št v. 62 IIester & Essex Street, New York City. Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v »stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, priljagi in dru gih stvareh. Vsled nase dolgoletne izkušnje Vam ml za moremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit iz Washingtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati pro-Snjo vsaj en mesec pred odpotova-njem in to naravnost v Washington, D. C.- na generalega naseinl-škega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila ▼ veljavo 31. julija. 1926 se nikomur več ne posije i term i t po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak posilec osebno, bodisi v najbližnji naselnl-Ski urad ali pa ga dobi v New Yo-kn prod odpotnvanjem, kakor kedo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike ali svojce iz starega kraja, nnj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenlh v tera letu 070 priseljen^v, to