SLOVAŠKA   POEZIJA
Tomaš Janovic ZGODBA O KOPITU
Šlo je namreč za to
da bi bilo vse po enem
kopitu
da bi trava
da bi vrtnica
da bi rjavi jelen
da bi mokra voda
da bi vse kakor pravim
bilo po enem velikem
in krasnem
kopitu
to je lahko
pravi učitelj v V. b
treba je doseči samo to
da bi travi zrasla noga
da bi vrtnici zrasla noga
da bi jelenu zrasla
noga
da bi mokri vodi zrasla
noga
potem bo
kakor pravim
vse v redu
vse bo
korakalo v eno smer
en dva
leva desna
trava po eni negi
vrtnica po eni nogi
rjavi jelen po eni nogi
mdcra voda po eni nc^
nihče ne bo izstopal iz vrste
samo nekaj ljudi
36
bo prišlo ob nogo toda to ni nič to je vendar malenkost kadar podirajo gozd zmerom letajo treske
T orna š Janovlc
DOGODEK O SONATI IN FUGI
Tale dogodek
nima sklepa in zaklepa
ker ne gre za puško
ampak zgolj in samo za glasbo
Proti koncu poletja ki se še ni končalo
je med vonjem klavirja in barvo vode
izbruhnil
Bachov absolutizem
Johann Sebastijan
je namreč
z vijolinskim ključem odklenil nebo
in tako je
v vsaki sonati in v vsaki fugi
zavladala
svoboda gibanja in svoboda besede
note so vzdignile glave
klavir je zamahnil s krilom
dokler kajpada ni izbruhnil
Bachov absolutizem
tedaj
kakor vemo še iz šole
se je med glasbili uveljavil
samo bas
tedaj
so note padle na glavo in povrh
je vsaka sonata in vsaka fuga
med vrati
imela ušesa
To je skratka bila doba absolutnega posluha
38
in tako
so si vsi ljudje samo po kotih
šepetali
"ššš pst ššš ššš pst ššš"