'" 


Na Barju. 

Spisal Josip joSI. 

~r",""'h '''i""klh i·'''. ko '"9'"' 9""

~ megla najvišji hrast v Logu in najmanjšo 

.~~ bilko ob Ljubljanici, ljubljanski Grad ill 

menda ludi Krim, vsako stezo in slednjo 
vodo. Saj te stojiš na bregu. ne vidiS preko reke, 
ki ni Donava lili Mississippi. Ne upaš si odpreti ust, 
da Se ti ne napolnijo s težkim zrakom in ne zamasijo 
-Se zapreti jih po tem nemoreS! ln bojiš se 
dihali, da ne potres pesti prahu -li, moj dragi, lo 
ni prah, ampak pravi barjanski zrak! Prah ni prah 
se dviga le za razsuSenirn vozom, ki drdra 
opoldne po Tržaški cesti proti Vrhniki; Il tudi ni 
dim, (cravno se tako vije nad vodo ju puhti po 
zemlji ni tako kakor v siromašni bajti, ki ne premore 
dimnika; le-tam se plazi dim skoz vrata in 
okna, se ovija po 091il1 in zakriva vso koto. [n te 
vozi VrhniCan za dva vagona kamenja, se prav nit 
ne praSi: Coln rlremlje in voda ga mora nositi na 
neokretnih ple~ih. 

1'1 lo je poleIno jutro Im Barju. 

Nikomur se ne zdi, da more tu živeti tlovek. 

Ali po Ljubljanici je vendar priplaval dolg Coln 

šc tat se ne plazi tako tiho! Komaj se giblje, ne, 
on se sploh ne giblje, tem veC voda se premika, kakor 
ka~a mcd trsliCjem, in nosi tCiko breme. Se 
ptiC spav1l v grmu in toln mol~i na gladini. V kolibi 
je z1cknjenih dvoje moških -ogromno telo 
oteta Gantarja je komaj za spoznanje skrCilo kolena, 
a sin se je zvil kakor trv. Nobeden se Ile glllle, 
kakor da tu spita dva pravitnika, ki ju ne teži najneznatnejši 
greh. 

ln Gantar sanja Cudne sanje, bolj ~udne od rasnega 
jutra. 

Preseueten je zatutil, da nlU je nekaj leglo na 
prsi. In prsi, dasi Sirake in jeklene, so zastokale 
pod siluo težo --svinec ne more biH, skala tudi 
ne! ln skoz polodprte oCi je Gantm stralloma spoznal 
tudno poSast -pravega resniCnega zmaja! Kolikor 
je mogel, je odpiral žrelo, ne vem, v kolik ih vrstah 
so se pokazali strašni zobje, nleter dolg jezik, goreC 
in žaret -iz srpih oti je švigal plamen, iz ušes 
tudi. Skoz obleko je Gantar že tulil ostre kremplje, 
ki se kmalu zadr6 Se globlje, rep se mu opleta okoli 
nog in Skornji so menda papir -zdajpazdaj ga 
.fI1ora žrelo pogoltniti. 

No, zmaj ga vkljub temu rli požrl -izginil je 
nenadoma brez sledu in moiu se je olajSalo; prikazala 
se je druga slika. Krajine ni razlotil deset 
korakov na nobeno stran; le na eni plati je zagledal 
Gantar svoj skromni dom, pa nikjer ni bilo znanega 
obraza; pat pa je priSlo odnekod nebroj tujcev, 
ulOSkih in ženskih, in vsi so bili obleteni jako grdo 
-ženske kakor striga1ice, tez pas stisnjene ko tebele, 
v glave neznansko našemljene. ln moSki! Lesene 
igra~ke niso bolj smeSne : vse na ogle, obsekano in 
prisckano -fej! Vsi ti pa so se Gantarju glasno 
krohotali ! Kaj hotejo od njega? 

VpraSai jih je, po kaj so priSIi, in Se huje so 
se zakrohotali. ln okrog hiSe so se gnetli -povsod 
jih je bilo polno. Gantar je holel mcd njimi v 
hiSo: toda predrzni ljndje so ga smeje se sunili nazaj! 
Kako to? Se enkrat jih je pobaral, in ludi, ~esa 
ištejo na njegovem poSteneni domu. Zdaj Sele! Jeli 
so se mu rogati vsi vprek ! In strani so ga podili; 
polegtega so govorili lleumljiv jezik. -V svoji slovenski 
preprostosti se je Gantar spla~il visokorodnih 
tujcev in jih zatel prositi, naj ga pustijo do žene 
in otrok. 

Kaj so dejali na lo, tega sploh ni rnzumel, ker 
so drug drugega prevpili z Ošabnim hohotanjem ; 
bolj odzadaj, se mu je zdelo, je videl celo napol 
znano lice, prav kakor sin Tone! Menda Ile? Rotil 
jih je, pregovarjal, prosil -klel je prav podomate 
in se jezil, pa zopet po slovenski navadi prosil in 
oddalet gledal, kod bi priSel do praga! NiC ni 
ometilo oholežev -venomer so se mu režali. Nazadnje 
so ga prijeli, ker jim je postal prenadležen, 
in ga vrgli nekam. 

,Holaho-6 !


O~e in sin sta se zbudila, ko je zaoril Siraki klic 
skoz meglo --sanje so izginile. Tone je zaspano 
sedel, Gantar pa se je zr6vnal na ležiSt n, si pomel 
oti in je zatuden pogledal iz kolibe -zavedel 
se je. 

Klic se je zadušil v kalnem zraku, Se tetri lire 
daleC ni dospel in je umrl v Logu med drevjem; iz 
megle se je izvil droben toln. Gantar se je razsrdil, 
ker je tudi Tone zadremal, mesto da bi bdel in tuval, 
kdaj se pripeljeta do Ljubljane. 

,Ali ti nisem l1aro~il, da ne zaspiS? -JAZ S(>U1 

bil pokonci do polnoti, Se dlje, do ene, ti -' 

Hotel je še zakleli, pa ga je že prekinil tolnar 

z naglim glasom: ,Hej. ali si brbljav, ker je danes 

ponedeljek? Kaj? Da ni nikogar videti?" 

. Kam pa?" se je lIor~eval drugi. 

.,. 


• 



'" 


Ganll1f jc stopil izpod strehe klIkor gaTa, da 
vidi tel visoko kaulcnjc; pa ni mogel mzlotiti niti 
JJa tri korake, le po glasu je spolnal svojega brll!a 

rihiča, kako stojita z An1.(>iom v tolnu in crmkornerno 
vcslat<l: brat Tine je spredaj in se močno priklanja, 
Ante krmari in se lIcznaino pripogiba, ker jc mlad 
iII žilav. 

•Ti si, Tine? Saj tI' uc morem poznali." 

Ni mu rekel .dohro jutl'o", ker si bratje lega 
ne voš(ijo, 1Ir1lpak Ic IlIjei. Zakaj bratje gredo z domI! 
in se holj o!ltujijo ncgo prijatelji in znanci. N\! ZlIhajajo 
drug k drug<,mu, liC podajajo si rok in nc 

želijo si zdravja in ,sreče dobre' -nc pride jim 
to Uli misel; ko se snidejo, se nc znajo pomeniti, 
ne pokrllmljajo in ilC poslovijo se s sol7,lImi in z 
1.l\losl;o: .i'':a svirlcnje!" NezlIand si kličejo: .Bog 
SIlIIl le jl' prinesel!" -a bral je pred bratom v 
zadregi. 

Vemlar je Tine oveseljen pristavil: 
.Oho -Jote! Kaj si res? Pa kaj, da te ni vet 
v lIa~e vode? Saj še nisi nehlII brodariti ?" 

ln GanliH Jože se je spomnil vseh križev in 
t('ža\' svojega llošlenega slanu; prisrtne niso bile 
njegove besede, trdo izgo\'orjene in prisiljene. 

.Brodarili? Ej -ko imam polja dovolj, kmetije 
ili domatije? ~krhi zadOSli in dela nemalo! Vidiš, 
ca sem navsezgodaj tu -vi ste komaj VsilIli, jaz 
pa morIIm, ker me preve~ naganjajo, Da bi IIIU celo 
goro lIllelIkral pripeljal!" 

• S('vedll, --ColniCIl sta se srečala 11 mali 
se je sliskal k bregII, Gmllllrjev pa je težal sr('di 
LjubljalIice iII kM ni prišel z mesta, 

. Koliko pa še drugih uepotrebnih reči." -S 
tem je menil Tonela, ki se je stegnil pociolgem Uli 
koc in larillil glavo v pesti. 

.I{aj sle sami, stric?" je vprašal Anže, ko je GIl!IlarjII 
7.manjkalo besed, Da je otetu prihranil strašno 
neljubi odgovor, ga je zavrnil TOlle, Il vstati ni mIIral, 
ker Hm jc hil Anže gorak, 

.ll:lIj bi pa rad?" 

Kakšno pojasllilo je holel dali Ante, lIlU je bilo 

vseeno -saj je rajši brž razložil stric: 

.Glej ga no! Kaj lakega vpraša~!" 

.Boll1 mar sam liStal (oln Ilazaj? Vc~, Anže, 

Ilisem v lvojih lelih -" 

.Jaz pa se Se nisem pr('objedel rib in rakov!" 

je hlllstno rekel brlll in naglo porinil veslo l' vodo, 

da je izgubil takt in skoro prišel ;z ravnotežja 


no, pa se je skorIIj zbml iII se pošalil: 

.Jože, aH poznaš koga, ki bi bil meni porok 

za par slo?" 

Jože se je za(lIdil in je ~merno vprašal: 

.Cemu?" l\\enda ne misli dati flllltu ali 

dektetll ? 

.Cemu? Ej -nekaj zemlje hi Se kupil za vrt 

v~S, kaj 10 lI('se t" 

,Vrt? 1\0 -Iislo zelenišCe toliko nese? h\orebili 
!" 
.Glej ga! ~aj si lt10jbral in s(> ~e spominjaš, ne?" 
"Kajpak -" 
Colllil: je zdrCal v meglo iII te ptoskanje vesel 

iri Siroka brazda sla ga spremljala ob bregII. Galltar 
je nekako razmi~ljal in zavpil 111l\'zgor: 
"Tine I Oglasi se gori že \-iciimo! Kliko uedeljo 
pridi, če bi res rad 1" 
"Dobro,' je m('nil glas iz megte, .d<lnes nreva 
v Hakill1o, Pa prideva k vam naci race,' 

"Kajpada -pa nad stotake !" 

Gantar je vilki, da megle lie more prevpiti, in 
jc utihnil. 111 pra\' lIit drugena lii bi lo -\'sa okolicII 
je hila krasna itllstracija, 1i!,'razr('šlla slika IIj~go\'e 
lIotrlllljosti, -

Kje pravzaprav vzhaja sol nel' ~ Za Golo\'celll 
mora biti nekj(', II kj(' je ta? Odllikoder ga Ili, ni 
solnea in neba -ura mora bili IJrlk01le p('t, se 
vet! A res -kje je vzhod? Nekoliko se zna, da 
je obok, ki se razpenjl! nad \'odo, nil ('Ili strllni bolj 
moder, druga polovica se prelije \' belo, SkOTO bi 
dej'1l -v sve!lorožllo, jasnovijolitllslo, Da, [n reka 
je prav brez barve -zvodenela kava! Prej je bila 
mirna, brez valuv, ntinca nikjer -tupaiam ob 
bregu nekoliko hitrejši tok, Cc se je sklonilo grmovje, 
da se zmoti in okoplje, ['lO p~ je izginil ribiCe\' 1'01niCek, 
se je gladina vznemirila; toda hrllzcill je že 
ollenlOgla dosegla nIlSprOtIlO sira II in polagoma pojemala, 
J{omaj vidno se je začel v vodi zrca liti \'isok 
topol -lo je hilD \' sT(,ni med Curllovcem in Malim 
Grabnom, 

Ko ~e je Ganlar m'eril, da sia že lik preci 
Ljubljano, mii je odleglo, 

Ali vkljub lemu ni mogel pregllali sitnih skrbi 
in 1II0reCih misli! Glejte! Se na fanla se ne smem 
zalm~ali! Zadremlje !Ili kje pri 19l1, še prej, in tako 
greva proti mestul ln kako lahko se zgodi nezgoda! 
Coln butne \' obrežje, se prekl1C1Ie -moj Bog! 
(emil sem se potem trudil? Kamenje leži v Ljubljallici 
-lep d('lIl1r! ili jaz tudi! Bog pomagaj! Jaz 
ludi! Vidite, tako bi umrl kakor IlajvcCji grešIlik, 
hudodelec, ko ga doleti zashlžPlla nesreča ! Tako 
hi mene zatekla poguba -dom PII lilij se ohdeluje 
sam, otroci lIaj gredo beraCiI. -JII ln pokora, TOlle, 
ta bi bržkone ulekel nesreči, ker je ničvreden, a 
jaz bi šel za vsemi drugimi, ko me ~lIkajo domI! 
skrbi in brige, -Delo -žena ili otroci! Il:aj ~e! 
Sosedje bi se SIrgali za mojo zemljo! 

Mož je sedel na kalilen iII se zamisliL 

Na morju so vIllovi, silni in nebrzdan;, VSII širila 

plan divja in se peui, TlI7.saja iII blIČi, ~umi in vre 


'45 


-spenja se za celo hi~o visoko in se besno po· 

ganja v globino, da se nanovo zapraSi proti dalj


nemu nebu, ki ga ne doseže nikdar, Poglej. kamor 

hoteS -hrulil in šum, boj in vrvenje, stok in je


tanje; val se podi za valom, razkaten in razjarjen, 

drvi, dokler more po neizmerni ravani, in se peni. 

'da se kadi od njega. In najbrž tudi dno, tudi dno 
je bržkone razburjeno in razlogoteno -kdaj se 
pomiri in pokate prijaZIlO lice? 
Tak$no hrumenje je v tlovcškem srcu, kamor 
se je zajedia skrb, jeza in žolos!. Obraz je miren, 

Ote in sin sta moltala ; sicer slft oba vedno 
tutila , da je lak molk zoprn, vendar nista priSla 
do ri1Zgovora. Ponaj\'et da je ote Toneln ukazal 
lo in ono, pa sta zapel nehala ob~evati, dokler se 
ni javila nova potreba. Tone si je grizel konce 
prstov in pljuval odlrg(!ue kostke kože lja v seno, 
ki ga je bilo za dobro prgiS~e pod kocem Klobuk 
si je bil porinil na Vrftt. se oziral seminlja po reki 
in ~akal, kaj pove ote; zraven pa je snoval bogvekaj 
-dobrega ni~. to je vedel že vs(!kdo. Na tak nezgoden 
dan, kol je bil ponedeljek, si ni obelal prioa 


OBERAJ\\J\\ERGJl.U 

~meren, govori vet ko debela knjiga, in srce se 

bojuje. Marie 
se srdi -Ljubljanica je zasanjala. -
Vsa krajina spi, ni ptitjega pelja in cloveSkega 

glasu. Cc pade z rasnega grma velika kaplja, je ni 
slišati. -
Preko ~olna se je gosteje zavalila megla, da so 
se videle drobne bele kapljice, ki so zmotile les in 

1Iall1enje. OCividno je solnce sililo izza Golo vca in se 
ozrlo na Barje. pil zaCelo odganjali meglo nekam 
proti Logatcu. 

-vtasih mu je razganjalo glavo od pija~e in balin, 
zdaj pa se je olel lemu le, da je moral že zve~er 
na brod. Zalo ga je kuhalo, ~eprav je zaspal na 
krmilu. Prav lahko bi bil Coln zaplaval v Gruberjev 
kanal in se razbil ob jonu -obadva bi se bila 
pokonCala na lešCe! 

Hej! lo bi bilfl ill1enilnfl šala. Ilko bi Irtila v 
jez! Nakral bi se znaSel v vodi! Morebiti bi se jez 
porušil ! Jaz bi že splaval h kraju in zavil na 
Dolenjsko cesto, oa se ZUllflj osušim, znotraj pa 
lepo zmotim s cvitkol!1. 


• 



'" 


Jn ves ta <'as se je pomaknil .::oln komaj do 
J\\~legll GrabnI!, ki se je izgubljal v vrbovju. :-.1obenega 
ribiča ni bilo \'Cč. 

Na kopIlem se je o<."rlllll1 stavba. 

Gantar se je brzo oku'nil in pograbil drog z 
močno roko, limaZilIlO in razpokano, Spustil ga je 

do dna v vorlo in jc te \'cdcl, kako 910hoko polouc 
-zdaj S(>le se jI' gladina vznemirila in kolobarj; 
so se razleteli n1l vse strilu i; dotlej za (olnom ni 
bilo sledi. 

[n Tone je 7.11111 za svojo nalogo. Vslal jc ;n 
po kamcIlju odšel Jla prcnnji kOllcc. Tu poteglIc s 
kamenja drugi kol in ga upre ob ratIlO in <."oln, pa 
pogleda, kako visoko seZil voda -dobrih pet 
prstov, in silila hi v brod; riil se Ilckoliko 7.1I7.ihlj(>, 
bi jo zajci' 

Droga sla kar na povelje Sla Illl dno, da zabrue!
a toln ob Trnovskem pristIlIlIl. Prlll' nalahko 
sta se Ilasl!mjala brodiuja in z~j~drala z~ l~s hitreje. 
da se je urezala brazda in je voda za$umela ob 
krmilil. Ob drogu je štrbunknilo, Sop drobnill 111eliurtkov 
se je pripodil na vrh vode in vsi so se 
\'C5(']0 razpo6li. 

Tu se je jela huditi Ljublj~lla. Voz je zaropotlll 
za VOZOlll. za Gradmi! jc ncmara zaiviz!!al vlak, 
nerazumljivo in pridnSellO je zabutalo ne prerano 
mesto -et1ino Zl'onovi niso zaspali zorc in so od 
tasa do tasa zatohlo zabrneli. 

Po vrsti se je dvignilo onih par hiš na pristanu, 
nekdo je glasno koraklll po cesti, pokašljal je brez 
vsakega vzroka in prehitel čolnarja, ki sta vozila 
ob bregu. Nasproti Konjušni ulici sla se vrillila mcd 
dva dolgI! čolnll -vct jih ni hilo, ril7.en hrodnikovcga 
"Cesarjeviča", ki je bil priklenjen in zasidrall 
kakor kak oceanski parnik. 

Gantllfj('v brod se Se Ili dotaknil zemtjc, ko je 
Tone izpustil drog in pobr~1 verigo in skotil na 
suho -toln se je zazibat in fllnt gll je ročno 
pripel h kolu. 

"Tl!ko." je nekoliko pototl!ten pristl!\'il Gantar 
in zaobrnil krmilo, dokl('r se ni Ilaslonilo Ila plitva 
tla in obsedelo. 

Zravnal jc koc, pogrllll SCIIO v kot in z obojim 
z~kril lonec krompirja -lo je bilo pripravijeIlO 
za kosilo in par polen je I('tlllo oh st('ni. 

Stopil je na prod in se ozrl po pristmlll, PII 
pot('gnil prpko Cela. 

Ni šc delavcev, Ila pristanu Ili nikogar kupi 
kamenja lete naokrog, koli in drogovi; tla so pohojena, 
tam st('ptana od kopil -ubog~ mrha je 
pustila ondi pest sena, ~koda: morebiti ga je hila 
vr('t1ua. dII skrij(' sl'oja Silim rebra! Luca ni intela 
časa pobrati za!!llje bilke in j(' pretvetiti 7. om~jl1!
1im; zobmi -(('z ple(~ je SI'ignil bit, .hi!" in 
kljuse j(' za pol tevlja dvignilo težko glavo, pa 
uapelo preostale moti. 


!z ulice je pri~la perica, izpred Prul se je Culo, 
kako je Cofalo mokro p('rilo po plohl], -1I\lad 
ženski glas je nekaj vprl1Sal ~ez I'odo, ob GrlldllSci 
je momljal ntitninski paznik; proti mostu j(' strgarla 
hrllnj('vka tiSC~la uhogo cizo, oh 7.it1u je hitelo par 
TrnovCank, delal'ke in prodajalke -a bO!1atillll Ili 
bilo od nikoder. 


il 

Vod~, voda -široka in tiha, kogar si l' zgodilji 
mlat10sti oCllraia s svojo pr(,~Ilt1no lIlIra\'o. ta ti je 
zapisan za vse dni svojeglI življenja. 1\0 tako polziš 
po globoki struH~ in bO!lvekam hiti~, \' dalj 110 morje 

nlimo SllIllT1ih Illest potujeS. naglo ali brzo !JodiS, 
kakor se ti zljubi, in vsak korak si močnejša, reslI('
jSa ko se tako podijo tvoji drobni \'IIICki med 
grmOl'jem, ki Se je Ilagnilo \'anje, glej! tedaj te obtuduje 
f/lllto\'O oko, ki te je ugledalo iznenada in 
11<1 111IjlepScm prostoru. Otrok se tc zl'es('Ii, se zasmeje 
in zaploska -pr('Sinilo ga je nepozn~IIO 
čuvstvo in ga je zavedno priklcuilo nllt(', S tebej 
vred raste in livi mladec. ln ko se mu zdi. d~ je 
VareII, skoti v ~U!nllo vodo in s(' okoplje v (!orkih 
valovih -plava in plava, lako dolgo bi plal'al. dII 
bi zaspal 11a gladini; toda to ni dobro: pOHreznil hi 
se in uloniL Kaj bi dejal oče, ki ga je sll!n povedel 
nil ohretj(' iII mu razlotil, da se beli tam mcd 
vrbIImi in jelSanli reka, ki ima tako buren t('k, [n ~C 
na grič po\'ede otroka in mu pokaže, kako se vije 
po ravani srebrn pas in se izgubi nckje za H1('stOIll. 

Vodil. vorla -zdllj holJl\eCII in roilneCa, zdaj 
zopet mirna in pokojna, 111 til'a in čista ko krisilIl, 
ondi temnozelena ko smaragd_ S čim si pridobila 
zase stllrca in mlarlclI, da salIjIItil o t('hi l' tihih 
nočeh. ko se ti peniS po slrmem skalovju, ali se 
počasi vališ po 7.el(,lIi poljani? Kaj si dala in zaupala 
očelu in sinu. da se ne morela nikdar lotiti 
tvojih bregov? Dallllat1an te gl('data in \'cnt1ar s(' 
vflltllla k tebi. da v;dita , kako zari SI'('UO solnel' v 
sinji)1 valol'il1, kako se iskrijo v njih biserne z\'ez{tc 
ul odseva jasna IlIn~ v polnočnih urah. 

Kliko plaVdjo čolni -kako plavajo vesdc ribe_ 

PogledIIS --ic je čoln ob Lurll0vcu in po taklu 
plo~kajo vesla Ne ella kapljica Ile skoči čez S\(oIIO 
-izkuSeno se gihlje rokll in pod v('sloll1 se kopitijo 
vrtinci. 

.Lujte -nekdo je Ilstr('lil!" zakli(e i\nž(' in 
bistro pogleda o~cta.•Dajte 1111' tukaj počakati, kar 
precej se vrnem!" 

.Pojdi, pojdi!" ga je zil\'ra~~1 oče; toda sin jc 
ŽC ohrnil čolll k LUTJlO\,CU. "Nikar Ile hot1i III 
vred 110. Je pač kak MejIIČ pritisnil po Vri111ah." 


.Nikar ne verjemite, da bi on lako zgodaj pokul! 
Ce ni raca, je ne ustreli -teh pa zdaj ne sme. 
Bosle že videli -drugega lovca tu ni. No, porinite 
Se nekoliko -lako! Se malo! No -zdaj pa počakajle, 
da vidim! Ce ni vrag, si dam glavo skuhati!" 

. Aii zdaj nimava časa! Kdaj sva pa v Rakitni!" 

.No, za eno minuto -pravim!" 

Vse je napravil naenkrat: izpustil veslo in segel 
pod mreže po puSko, skoCil na travo in privezal 
čoln za Sibko vejo. 

. MisliS, da te bo čaka!, če je bil .Marčun!" 

Anže tegll že ni več Cul; stekel je ob Curnovcu 
in se izgubil v grmovju. 

Pa sede Ažman na desko in posiuSa, kaj bo. 
A Se kobilica se ne oglasi v travi -brazda je 
prehitela čoln in poizginila ob bregovih. Tedaj se 
je vendar pognala ribica nad vodo in jo prav malo 
rlIzburila. 

• Ti tudi meglo 10viS!-jo je ogovoril ribič in 

potrpežljivo čakal, kdaj se prikaže Se ena. 

Da bi poskočila laket dolga! 

Najmanj pol melra visoko uaj bi se zagnala, da 
bi cel val brizgnil za njo -bela IrebuSina bi se 
posvelila, Sirake rdeče plavuti, tolste Skrge: lakSne 
so poslrvi pod Krimom! Do kolena sega voda, ponekod 
še ne -komaj do meč ! Pa zapazile, kako 
se prav po tleh plazi pisana postrv, tik nad dnom 
se vozi in naenkrat Svigne kvišku, da hlastne po 
kačjem pastirju ali pa po trnku! Tudi, a redkokdaj! 
Le če si ribič skrit za jelševjem in kukaS skoz zelenje, 
kaj se godi v bistri potočnid --tedaj jo prekaniS! 
A v tem času lahko zmoliS rožnivenec ! Ko 
pričneS z drugim, se že kaj obesi -če nie drugega, 
pa žaba, ki je videla, da nekaj pleSe pod vodo. 
Zaba ! prav rumenkasta ali rjava! Ta dan je zadnjikrat 
zakvakala za Igom, jutri bo v Trnovem skakalI! 
po Skafu in nie kaj se ji ne bo ljubilo! Preveč jih 
je skupaj, po slo, in pmv nič ni vode, da bi se urh 
zmočil in poskusil, ali se zna plavati. 

Izpod ruSe prlTije neokretni rak, prav kakor 
srednjeveSki vitez podkovan in zakovan do grla; za 
njim še eden, dva -bhu ! M.enda jih povodni mož 
vodi na pašo I ln prav res, da je zadiSalo po rakih. 

Pa suld in karpi! Plemenita Sčuka, pa še kak 

lipan in ostriž! 

Kdo je srečnejši od ribiča? V ponedeljek gre, 

pa se vrne v četrtek popoldne, edini potomec staro


pravnih morastarjev, ki so se rodili in umrli na vodi 

-za njim hodi ogromen ribji vlak, da se Irgajo 

.saki" in potapljajo čolni. In nad Barjem ga kličejo 

divje gosi, na Hauptmanco ga vabijo urhi. -

Kaj mu je zapustil oče? Namesto graščine ponitno 
streho z vsem ribištvom in vso bogatijo kup 
mrež in mrežic, dva čolna, luknjast(l že in trhla, 

• 

'01 

par !ocnjev in zanjk, pa število lovskih pušk, da 
sme svobodno strelja!i po morastu. In sin ni povprašal, 
kako se ujame slastna ščuka in zvabi mala 
dpa -pravi ribič prinese vso umetnost že s seboj 
na svet. Po stenah visijo vse kmsne trofeje -od 
prve veverice, ki jo je zlllflgoslavl1o odnesel z Rožnika, 
pa do ponosnega orla izpod Grmade. 

Naj gre kamorkoli, povsod sliši bistro šumenje 
domačih vod, povsod vidi, kako se sveti na Barju 
srebrni trak -kakor da gleda nevesto: Sirok venec 
na glavi, krog tedij tež(lk sl<lroslovenski pas iz lesketajoče 
zlatnine. -

TllkSno je Barje v solnčnem zahodu. 


[n neveste ni treba iskali v deveti fl!ri. Sama 
je priSla nekoč k hiSi, že takrat pridna mati, da pogleda, 
kako poganjajo grede in krasijo ozek vrt. -
Svatba se ni topiJa v vinu in bujnem veselju in 
oglušni godbi -valovanje jasne vode je najslajša 
pesem, njeno bobnenje in drvenje najlepSa melodija . 

Tako živiš ln umreš v svojem poklicu, in ne 
moreš si otitaH v poslednji uri, da si se ga kdaj sramoval 
in nisi bil zadovoljen z njegovimi bridkostmi. -

Morehiti se ga je kdaj sramovala tvoja rahločutna 
žena, ko jo je povpraSai imenitni tujec po zdravju 
in sreči. 


.1 no, bo že. -Saj veste, da moramo kako 
živeti -.-

Zardela je, ker se je bala, da bi se neznanec 
ne smejal in rogal njenemu nizkemu stanu, ki jo 
pretivlja v preprostosti in zadovoljnosti. Ali tujec 
se ni posmehoval -on sam je iskal sreče, pa je 
ni mogel najti v razkOSju in izobilju. -Ni hotel 
reči, kako živi ribič v poStenju in blagostanju, ki 
ga ne odkupiš z zlatom in biserom -Okrenil se 
je in pustil tvojo ženo, da sama spozna svoje življenje 
in trpljenje, ki se ogiblje visokih dvorav, koder 
se je naselila Tazjedajota strast in pogubno brezdelje, 
nezmernost in uživanje -vse zemske sladkosti 
in nesreče. 


V čolnu je ležala dolga mreta z malimi tovari


šicami za rake, vrečica z brašnom -tudi čutara 

malinovca, ki se tako prileže razgretemu grlu; poleg


tega veslo za rezervo in še druge ribiške insignije. 

Slednjič se je splašil ptič in sprhni! iz vrbja, 
na travniku je jel postrgavati kosec, pa prav blizu 
je moral bili s svojim .žrid-žrid" -vse tedne ga 
že pode s travnika na Iravnik in mu kosilo tr(lVO, 
da se ne mOfe skriti fazen v grmovje. 

Ribič Tine se je naveličal ždellja. 


.Anže-e !" 

Zaklical je in vstal, da se je ~oIn zagugal. 

.Anže-e !" 

A Ante se ni odzval. 

Kam neki je Sel? ln že pol ure čIlkam. 



,<8 

Uprl je ,'eslo l' mehki breg, dll se JI' Sll1.'l1l "('riga 
l \'eje in padla l' \'odo -('0111 se je odmaknil 
od kraja. Da pretenc \'sc~lo\'eSki rlolg('II~. JI' starec 
z1I\'O)zil na sf('do in potllsi I'eslal proti \'odi, pa 
glcrllll, kje se prcpiaSello polenI' kl'iSku ribicII, da 
\' drz!1('1I1 loku uide potrC~IlCmll prc!JlIl1jalcu. Pa 
se Ili dvignilI! ribi(a Ila 1101>(>11; strnili, alii pak po 
reki se jc priziblII širok brod, I)TnV zl'rtm:! karll('lIjll, 
kr('pkll fanta sta se sku~al11 7. vodo. 

.Hej, fllnta! Sta mar l!e sretlllll ribiCa?" 

.le, 
stric. TiS!(>9i1, ki ;11101 eno lIogo kmjSo," 

Ilrll\'i edclI. 

• Alili -LotIliSkarja ! Nllj gre l' boljem it1lt'IlIl. 
A klIlIl se ,',lIua tako Uludi , PelriCc\'a 1" 
. 111' -1I1udi, mudi! DII nisva ?fInnjII meti 
lltdnjimi !" 
.Sn"la ~{' 11(' bo kOliN: in Bog JI' Se \"(>dl1o 

nekdanji. _. 

.PII 
midva liC, o~e!" 

"Pol'ejlc 1\nicltl, nllj pride v svaic!' je ZIl klklll 
krmar Jakopit in se uprl ob kol, da gil je 
koma) izdrl iz bl~la, ki g~ je 5111tlljll0 n~~cL .Ca~ 
)1' ie, 

.Je preslllr, Ante, -" 
.Oj PII \'11$11 MeikIl sla se poredno 1\11sInejalII, 
.Se\'ed~ -lislo bi rada, listo! Hllhll -$e 
kili I'et?,
Pozdral'ilc jo, o~c, \'esle! PII ne zamerile 

o 
BinkoSlih Wil pleslIl~. 
.LalcS, IJlrcilla l " je ZHI'I)il ribiC za nji1l111, ko 
stil II~t~ Ilizdol. 

ln 01111 kupola, ki jo je llekdo pOl'eznil nad 

vodo od brega do brega, se 1I0te prav nit rllz~irili 

iII dvignili -1111 zIIhodu s\'elloro1.lIa, Uli vzhodu 

belka,tll. T oda \'{'udar se III koprella giblje in pre


Ih'lI 
se \. njej. klIkor po 1011l11luih. 

Zdaj se je oglasil Ante. 

.Ote, kje pa sle?" 

.Hoj! Br1., brž! SlIj selil dcjlll, dII Ili nit! 

Selil 
1.e lu!" 

V resnici jc p~ Sclc z1Iukrenil CollI in ga pogllal, 

kakor dH ~e IlOte J\ 11~elll pokazoli ~voio moC. 

. I~aj Vas rokll liC ddi pri miru, ko se 1'{'lldar 

tako 
turilc l' ItakilIlu!" iC dohrodllSno otitlll fallt. 

_No, kaj je bilo, kllj'~ A? Vrabci, liC? PH kade? 

Kaj 
uisi Cul, dII sem te klical? Sili lIisi mogel bili 

dalec !" 

, T ja do broda sem ~el, do lisle\111 jllgneda." 

.KlIk!:uo ret pa llosi!: ?" 

.Ej 
-tako stllroversko mIIlo. SlIj selil dejlII, 

dII 
dajle POtIlklIIi. No." 
Stopil je l' čoln in odlotil plI~ki, potem p~ poprijcl 
I'eslo, I\~ stil drsnilll na\"zgur. 

,Kliku si jo pa dobil, II? ilii bilo \"Tcdllo lohko 
tllS~ ZH tllko ikl{>lIfo." 

, To Ili \"reduo liiI', Ilmpllk f3111 nai se ohriSe. 
Sc mi je zdelo, d~ moril biti tisti MllrtIlIIO\' PolM, 
p~ je res bil, ta ~trigaliclIl" 

• Tista Sil'~lIkll?O~
e se JI' I.11Clldi l . 


• Pa klij, vragII, je strcljlll, S<1j ni ni~ I'idcl l' 
takem vremClIU: pO(1 IIOS m II pa Ili priSlu!" 
J 110, klij je Caklll, legli pllC uc \'CI1I ho 
ie Silili pOI'ednl." 
. Pusli gll, zlodejlI, ko uim~s drugegn, ko j('zo 
si 1l1lkoplJd. Bodi plllllelell!' 
.:\:ikllr ilC gOI'orilc! Ce 11111 ic Vi prizancselc 
sle 11111 te dO\'olj -ulij sc ellkrllt opctc. SlIj iite! 

Veste, jllz ho(tim gori ob Cllrnol'ell prlll' putlIsi 
Zli grmo\"jcm, )JII ni bilo sluha, liC duha! Oslc(lil ludi 
niscm lIi~ liII rosi, pa SClII hil že kakih prlsto ku· 
rakul' (!lIlc~, žc tlim pri tisti uti, ki selil jo jnz iz 
tllrS~illl~ 11~I)ra\'iI Zil I'TIIIIC. Tam siopilIl za !)rili, PII 
se priprnl'im, kje se bo kdo poklIzlIl videl PII 
nisem lIi~1 Da Ili l' liti, toliko lICUltIen, selil \'rdel, 
dli Ili -tam bi ~a osmodil klIkor jllzhecal Pa I)u, 
slopim Se tili pruli j'lgnedu -lili g3 Ile zlIgledlllll, 
kako sloji Zli deblorn iII preti nekam proti Logu? 
IludiC! selil rekel: zdaj si boS zlIpoll1llil1 PII 11111 
pOIlIcrim Ijll l' hrbel: 

. PII 
!la meudlI nisi tIlcnil oplaziti?' 

.1\! 
PoCl1knl sel11 ~e. kaj bo nIlredil. I~o se PII 

le III' obrne, selil ga odprll\"il pr~\" pu vojaško. Cc 

slojitc gori za SI'. Kri~tofom pri sJIlodnišllici 1111 ~trll~i 

in se vam pOlloCi kdo prihlilll: 111I1\! -\Ver dII? 

J~z sem JlII zIIvpil : Fani! -kolikor sem mogel. 
Kakor bi ga strela, je pogledal in kllr plld('1 na kolellll, 
pa zlI~el prosili: Ante, nikIIr ! Pusli IIle, sllj 
nimam ni~1 -Jaz pll: No'! CciIIdi nisi drugega \'Te· 
dell. Puško strIIni 1 Bled il' pa bil ko SIlIri! 
TlIko! sem rekcl roke nil hrbel, Ce ne, te IIstreliln 
ko eueka! selil dejIII. Fanla PII strah -hIllIIlliII! 
Sem pa dejal: Zdllj PII \'slalli, pa se obrni! sem 
dcjlll iu sem se kom~j ubranil SIl1Cll11. Tako 1 
Zdl1j se pa izgllbi, odkoder si pri~el, ~e bOl'a il' I'idelil! 
Ej! kako jo je ubral !" 

•Vrlltjl1 Sil'IIIIk3, ki Ile ZIIII drllg('ga, ko ClIlIjC 

kqlati!" Otc se je rllzjczil. 

. PIl kaj je sireljHI, ko se niklllllor Ile I'idi?" 

.Ce 
liC drug('gll, PII \'rllllO liii rllCO kaj pa 

ujelIlu mar! Videl niselll uit -PII jc tudi IIlellda bil 

Silili, sllj drug('ga IIIII1P~ lu ni ! Par !IICSCC(,V bo 

odnesel -pri \'ojakih j(' lu di bil veC ,doma' kot 

zunllj !


\'sce(lo se je oCe ZIImislil. 
.Zgll[F' slinIlI'II saj \·IIS jI' dOl'olj I'lek('i!" je 
trdil Anic 


'" 


Da je ludi njeg!! te pflTkrftl ,vodil', tegft ni holel 
priznati. 
, Nft BinkoSli in Telovo je on jedel karpe in 

jerebice, Vi )la kislo zelje. -' 

.Naj bo, hudiT! Njegov ote je bil ravnotak ' 

, S Po1detom SV!! na Telovo Se skupaj pila 


s<,-ved<l, 011 se je rinil k meni, drugate pa le gleda, 
kako bi dobil ;'\etko! Pa je rekel hI cigan: Ante! 
je dejal; na, pij, pa se bova Se zasukala I -O, se 
bov!! Se! sem rekel; on je pa Ic mislil, dII bova 
plesala.-

Od Ljllbljane je zadonel Sentjakobski zvon, kakor 
bi se zibal kje pod vodo; zapiskal!! je piS~al in 
beli plaSt se je za spoznanje privzdignil, da se je 
videla Itica, kako prite~e odnekod. -Kosec je 
brusil koso. 

Prav tedaj je pol"i1o nekje za Ljubljanico. 

.Kaj hudirja!' 

Komaj je Ante zarobantil in naguballl"iI ~elo, je 
iz megle priletelo svinl"eno zrno in neznatno, s poslednjimi 
motmi mu je butnilo v brado, pa odletelo 
v toln. 

. Ste videli?" se je prestraSil Anže.•V brado 
mi je ustreli1." Z levico si je otrl brado. 

.Ustrelil? Kdo?" 

Ote je pogledal izpod Cela, da se prepril"a. Zavzel 
se je -preSinilo ga je 0110 nepopisno tuvstvo, 
ki ga preprost I"[ovek nikoli ne more izraziti s trdo 
besedo, sploh z nobeno, bojet se, da se mu ne 
poroga lasten otrok, ki ni v istem razpolotenju. ln 
S slo nitmi je objelo oteta in sina -oba sta tu\ll!! 
sladko vez, ki spaja sorodna srca, toda vsakega je 
bilo sram izdati lo tuvstvo. Sram ju je prav7.aprav 
bilo, Ce sta priSla kdaj v lake gorke misli -nerodne 
so bile besede, nelepe, malo izbrane, ne kakor fraze 
slol{onogih gizdalinov -pa so odkrile vse, kar je 
hotel povedali tihi trpin izza !'I\a]('ga Grabna. 

ln zato se je zdaj domala prestraSil ! 
,le nori nekdo navsezgodaj! Naravnost sem-Ic 
je priletelo.' 

• VeS, Ante, cc ni bilo po nesreti t Mar bi li 
bil Poldetu tako posvetil -he I Klek -kakSen je 
bil te njegov ote. -' 

.Vem. 
,DII, dIII V cerkvi mnpak zdaj bo zamera! 
Pa za ta llO ret!' 
Ante se je r1Izhudil. 
. Bodite pametni, ata pusti te, bova že napr1lvila!' 


.No -da ti dopovem! Marl"lIn -te bi ga 
bil ti videl -je kar tllko-Ie delal v cerkvi: Ilav _ 
hay! ov --ov -ov! Kakor bi lajal! Kar kviSku 
je hotel zleteti, svetnikIl je pa hotel kM potegniti k 
sebi, veS, da! ln te je bilo kaj ukrasli, je pa ukradel 
Se v cerkvi -da! Vit -pa to ni pravI -ln Se 
ko je poldne zvonilo, je molil tam na njivi prav ml 
ves gl!!s! Alo, otrotiti! je rekel; zdaj pa le skupaj, 
vsi okoli mene! -Pa je padel na kolena in vrgel 
klobuk nil zemljo -zraven je pa Sludiral, kam bo 
Sel drevi kmst! -Saj ga pa tudi zdaj lomijo, vragi 
ga pehajo iz pekla nazaj, ker je bil prehud slepar 
in goljuf in tal!" 

. Ha -l'I\etka!' se je zIIsmejal Ante svojim 
mislim, 

.No -Ce ti retem, da Se enega poSlenega in 
praviCnegn tehlja ni imel v tevljihl Enkrat je pri 
izpovedi, veS, povedal, kako goljufa; je pa dejal duhovnik, 
je dejal, naj povrne. I kako bom? je dejal 
MflTCun; ko pa potem sllm niC nimam, te bi holel 
povrniti vsem, l;olikor sem jih osleparil -ko sem 
potem sam berat! -Vit!" 

.ln Polde bi zapil Se hlate raz sebe 1


Pa sla se zopet spomnila Metke, brhke Metke, 
ki ne bo nosiiII vode suhi Sivanki, Martullovemu 
Poldetu. 

Nekje je utripalo drobno srce, zvesto in gorko, 
mlado in veselo. -Ob potoku se je trudila skljutena 
mati Arm, grede so se rosile in so zelenele, na strani 
se je razcvetala pisana leha -nekam se je gnal 
toln in tudno se mu je mudilo, da ne ostane poslednji 
mcd poslednjimi. 

.AnŽe, o kresu, mzumeS, o kresu se popeljeva 
k stricu, za tvoj god! VeS? Pa obaramo najlepSega 
sulca 1" 

.Morebiti.· 

(D9Ije.) 

20 



Na Barju. 

Spisal Josip loSI. 

(Dnlj~.J 

II ~r 'ti"' ,,' -" HI. 
,m" " "I,ti -

Ni ga s svetlimi čevlji in visokim (ilin~ 
drom, sSkllrjllstim frakom iu mehkimi roka


vicami -ni ga, ki bi prijel krmnp in 
odvalil skalo, da se odteče voda z rnorosla in se 
ondi ugnezdi suša kakor v Sahari; da bi zamahnil z 

motiko in potaknil rastlinice, ki iz Hjih zrasle zna


menito zelje, ker so ga vS!ldili pomehkuženi, orokavičeni 
prsli, ki baje ne zadajejo smrtnih ran. 
Prvikrat se je prevalil v razkošnih pernicah 


in lo o kresu! -obrnil se je in zasanj!!1 uprav 

serajlske čudovitosti, kakor da je slloti izpraznil 
CaSo opojnosti: orienlalska sobamI, fantastične pre


proge in bar2nnas!i zastori, stene brez zidu in tla 
s skrivnimi hodniki. Ve robkinje, mlade in cvelote, 
kako ste zarajale I"aslitljivemu paši; kako ste snnjavo 
zapele usuivajo~o pesem, zabrenkala je h!!rf!! 
-slltn M ohamed vas je vesel v svojih nez3služeuih 
nebesih ---

Le reveži so vstali navsezgodaj, da se upehajo 
in nažulijo, ~e preden stopi solnce nad Krim. Vstali 
so in hill', komaj so pomolili pol oeenaSa, da prehitijo 
~krjancn v razoru; hite, da si priborijo do 
mraka trdo skorjo in jo shranijo za hujSe I"ase. 

ln nedogledue so liste praSne ceste, prostorne 
in zložne, da brez ovire hodijo po njih vsi ležaki 
tja, kjer jih I"aka trud in trpljenje. -ln l11'kateri so 
vedregll obmza, j!!snih 06 in veselih lic -ni jim 
mar n!!pora in pomanjkanja. So taki, ki so zjutraj 
mral"ni in otožni, pa se do zahoda uleSijo z delom 
in pomirijo srce z vdanostjo, ki se je za kratek I"as 
pojavil!!, da jih razdraži z nejasnim upanjem. i\ 
glejte jih 1 Kje so se narodili li, ki nikdar ne vzdignejo 
pogleda iu ki ne llganeS njih temnih misli in 
pogubnih naklepov nikdar in nikoli. 

Ali kako bo~ preobrazil zemljana, ki se je postaral 
v revSl"ini in tugi, pa se je nekdaj zaklel, dII 
se dokoplje do prestola -da, da se kakorkoli 
odreSi iz svojega pokolenja -in ki kljub temu ne 
napravi enega korBka druga~e ko vedno. Tako je. 

Bratje po rodu in jeziku, po krvi in življenju pil 
ne poznajo drug drugega in se ne ogovarjajo 
prijazno in sol"utno. Tako se nagovarjajo le kmetje, 
gr~avi in jekleni, ko stoje nil prosirauem polju zemij!! 
je n!!okrog, ravnine in gore, in od hriba do 
hriba se vzpenja neizmerni nebosklon. Vi izvoljenci. 

!a\oll"ite vendar, misli, gre~ne in neutešne, nepokojne 
in nikoli trud ne. 

Bratstvo in enakost je bilB, ko se šc ni vzbudil 
greh in je Se spala strast prikovana z nerazruSnimi 
sponami. 

Mesto je vSlajalo in hrum se je budil kakor 
pred nesrel"no nevihto, vsako minuto silnejSi, vedno 
bolj nerazumljiv in zmeSan -vse se je struilo ili 
je buknilo Sumno rm dan. Pol!!g01l1a se je dramilo 
življenje, nepoznano in silno -m06, ki nikdar ne 
ul"inijo prida. 

Mesto, visoko in globoko, mzkoSno in siromaSno. 


•Tone '" je Sllhopnrrro in ncrazlol"llo izpregovoril 
Galltar; rnnlokdaj ga je poklical po imenu, pa 
je pogledal kam vstran.•Sest bo; jaz stopim tja 
k inženirju; pol"akaj, te pridejo delavci skladat, potem 
pa prinesi od nrokarja pelindvajštek -tu imaS 
denar: 

Kolikor možuo uruo mu je odštel zvenete kronice 
in se poslovil od njih Se enkrat, dn si jih zapomni 
in jih spozna, I"e ga Se kdaj sretajo. PMasi 
in tetko so priromale k hiSi, in zdaj se ne povrnejo 
lako kmalu. Hodile so kdoveko1ikrat mimo visokih 
oken, po Sirokih ulicall in vtasih v zaduhlih krl"m;rh, 
po sejmih, v nedeljo po domiSIjavem trgu -PII so 
se le rdite, dn se o pravem tasu zalel"ejo na priktadno 
meslo. 

,Ce bo kaj ostalo,' se je napol obrnil ol"e in 
posegel v tep, . prinesi nazaj." 
.Pa frakelj gorkega?" je komodno zillil Tone 
III sedel na kamen . 

• Kaj ?" 
Ni prav slišal, ali vsaj zdelo se mu je, dII je 
fani omenil nekaj svojega. 

[n o~e skrbi iu misli' O vsaki stvari se mu 
vriva prepril"anje, da je na kakršenkoli način v zvezi 
z ujegovim razmiSIjmrjem, in da mora o vsem preudarjati. 


Vlaknil je levico v suknjo in pokaSlial, pa krenil 
po nasipu. Neznosna enolil"nost, naj pogleda sem 
ali lja. DolgOl"asne vrste drevja, nanizanega v nedogled 
kakor rebra onegove kobilice. [zgubljajo se 
llekje v prahu -zakaj tu ni mehke Irate in goste 
ruSe, da ležeš na praznik popoIdIle in si oddahneS 
za ves leden, za dva, Iril Da se ne moliš, dII teri 
iz tni opojna toplota in li zlepa ne dII VSiali; žari 


menda iz sredine zemlje in se rllzlil'll v trudilo lel0, 

da bi zaspal in se ne zbudil do sodnjega dne . Zil 

leboj je dorn in kroginkrog počiva zdravil pOlj~llil 
-nlld strn je pripl1:vala skcle~a svetloba. 
MiH IIHj zlIwiskaS na stepi ~ Il(', zdaj si na 
cesli, in Hllj 7.a\'riska~ kakor v brczlIlcjlli stepi 11('


brzdan; kozak? Iz nebrojnih Ok('ll bi pogledali za


čudeni ohrazi -Sc hujSc jI' lIego !III 5('111, kj('f izza 

EGIPCANI 

vsakega ogla zij~ desl'i('ro oti, lI,t ne ulOreš neopažell 
priti do s\'ojega doniII. 

Cemll sploli hodijo Ijlldje jImg drugemu po 
glavah? Ne ZlIaš se okreniti. šc pljunili ne smeš za 
I~s pr('daleč, da te ne izuelHldi brczzoba soseda, ki 
ni ne teta. ne stara mati. 2i\'i oo lII('gle lllendll iu 
se ne ubija Ila pekoč('lll solnCIl, ne poseda pred 
pragom lil ne prebira molka -tako delajo le 
vaštlIni, ko so iztisnili zadnjo srago krvi iz ohlHpne 
kože. 


Daleč vsaksebi so hiSe, dH lIlora~ z dlanjo za· 
sloniti lista in votlo zavpiti proli sosedovemu oglu, 
če želiS vprllšali, ali jc pri njem drugatno vreme. -

Vidite SlavIJe so se spri jele, klIkor se zgodi 

materi, Č(' je v gorka peč prermgosto vsadila trnih 
Illtbo\' ! 
N(', ne! To ni po pravici! Z laktolJl dregneš v 
luje duri ;n z drvarskimi Skorllji krevsaš kdove po 

čig~l'e,n pr~gu; krevs~~, coklj~~ 
Bog se uSluiii ! s~j llisi voz, d~ se 
vleče za teboj lI('pregledell obl~k, 
saj 5e Ile koplje po CC51i JIIIlI kokoSi. 
sitni vrllbci! Z rODU'llI bi si zatlačil 
lIsiII PII 1110lČlII holj od mrli~1I I Vso 
pot u\' bi Zinil, čcllldi srečtIvaš čuda 
in znamellitosti. III Če cestIIrIl Ile 
\'ielIS kOllca, bi IlC vpraStIl, kmn vodijo 
in odkod so potekle; ne \'praša~, 
l' kalcri pililIČi hi\'a knez, IW kateri 
klopi se \'alja berač. Berač -saj 
SI.' Vilija po klopi holje negu 1111 
mehkuineT11 OIOT1li1l1l;; nillll1 1.lllja\'ill 
rok. ne skrbi za elom in se Ile trudi 
za otroke. 

Berač! Kako je prišel sem iII 
kdaj? Kam se zaieCe v SiraSni zimi 
in kje po(iva v dn'eči plohi? Kj\' 
\'edrite, vi obsojenci? -nekaj vas 
jc z\'odilo v J.ivljenjc, \' potllalljkllllje 
iII gl~ldo\'anje, pa vas ne povede 
Ilalaj za nohell denar. l{lIj mellilc, 
da \'~nn IUlel podari cekin in \'am 
ogrlic gorki kožlIh ? Br,tl \'mn ga 
elafllje, rcvci, lisli, ki ni nič 111\ 
1)()lj~~m 11('(10 vi, ki se \'alja po istih 
~mcteh iII se prebudi za ('na kimi 
vratmi. -

Tako w je zgod ilo, da je sirOlllllk 
olJdaril sirmnak,l, prosjak prosjaka, 
in je IMlli IlIISilil, potolaiii 
lacnega. -

Trde (.'slc. drcvoredi brez 
kOllca. 

Traplls!i ljudje, ki še drevesa 
IH' zuajo vsaditi ' Naj rajši stopijo l' mrllčui les in 
se poučijo. kanI se je zasejalo seme. kliko je poraslo 
lleupoglji\'o deblo; \'seokrog izteza krasne veje in se 
ne zmeni 1.a človekovo domi~lja\'osl ili njegove kll_ 
price. -In da sc jim zl;llbi kresati po robalem 
kamcnju in po gladkem tlaku: padeš in si izhiješ 
čeljnsti. zvrneš se iII si polomiš nerodne krake -če 
hodiš, te nabija škor('nj venomer enako po podplatu, 
dokler se ne prikaže kri iu se ne zVili ili v prah I 
Kc leži~ na voljni prsti, nisi se zleknil po senčili 


ledini. -Nisi se kontIlI Z8 s\'ojc(', Zli ženo in 
otroke. -

Za otrok('! Oj, ko niti rodila kri 110te leti klIkor 
lvoja. izpilll zdaj iII z\'odel1ela: ko se ona usta notejo 
izpovedati kakor tvoja, ki so se posuSilIl v izku!
lcllosti, v besedah in U1oltetllosti: in 11111 se je zresnil 
\' modrosi! in pravitnosli. Kliko lo. da me ne ume 
sin? dII me Ile-slUSlI in Ile uboga? 

Skozi ozko ulico se je preril in se uslavil pred 
sijlIjnim clvorom. PII se zamislil. -Bi dejIII, dII je 
to cerkev pa ne zapojejo line, da bi si zatisnil 
uSeslI : zvonov Ile cloud in !le slrehe -oboje jc 
zraslo !lekIIm v nebo ka-Ii, te lo ni megla. -ln 
vrt kot da se za\'e~ nil pisani loki. 

A klij \'se lo! Klij vsi t.ivllhni trgi in raznobojni 
baZIIrti, \'si sajasti spomeniki jn dolgotlIsne (esle. -
Zli vsc zllllo ne potenc na ksmnu enil slImII bil, 11(' 
toliko, da bi si obrisIIl skrhllno koso in jo nabrusil, 
da bi pela kakor srebrn zvontek. 

,Zdl1j selil priSel zopet enkral !" je z !llotnim 
glaSOI1l povedal doli pod slopniclllni. 
_2:e \·idimo," so ~a slIlIIoll1slno zll\'rnili gospodje 
hlllpci. • Kaj se niste-sretllli nekje 7 So tI" Sli.,$
r{'tlll sem se pat z marsikom, Honza! Sli so? 
Dobro!,
Cujle!" je zinil mladit, ki jI" komaj znal sklllili 
vodo, ,ali Iliste Vi z Vrtmike?· 

.Gri"lI uSiva!" nlll je dejnl 1!0l1ZII, .ki !lisi Ilikoli 
zvedel, kj{' si se rodil! SlIj Se Ile veš, kje je lo 
Vrhnikll !' 

BesedovlIH so iII se pOl1lenili o solncu, ki ga ni 
bilo videli nikjer, o prihodIlosti, ki je ne ugane !lihte. 
PII si je natihern mislil GlIntar , dII so med temi 
delll\'ci ludi tlIki, ki bi o Ix!lem dnevu ukradli Bog1l 
dol z znamenjII in !JII prodIIli neverniku. TakSni so, 
pa delajo, dil ne vedo 7.11 kogil -dOllll1 nillllljo, nI! 
rodil. III! 7-lIrodll. -

Sel je, kakor vedno. dII brez namena !le POStll\'1I 
in ne dciII nIlpotjII. Razbistrilo se Se ni silrb se 
ni uIIHlknilll, misli niso zbetlIle; misli !liso z<upllle, 
telll\'e( so SI" pll't1e kHkor brezkon~e-n \·enec, ki g1l 
vije llevidlla roka: II preve~ ga niso Irll' in Se niso 
bilc prenadietne. 

Todll Glllltllr se je rll7.klltil, ~I' mli loi1l01l0 Ili 
bilo pogodi : te je videl nespamet, kjer je je bilo 
lIajl1ll1l1j Ir~bll. 

Tllko je stopil Ila lIlosi, dII SlIIlI Ili \'edel, kdaj. 

,Oho! Saj jI" lo tista po~ast, ki se mi je slIujlllo 

o 
njej?" 
Razjezilo ga je dodobra. 
.Bedllk! SIIIl1 sem zual, dli se pripeljem lImeslo, 

pa 
se mi gre sanjIIt IlIka otrotarija t" 
A ondi je zIIgledol visokeglI gospoda, znllllega, 
PII se ni spominjlIt , odkod. PozdrlIvit bi ga spoSlljivo 

181 

-mhlo bi I)rijel Zli klobuk in ga privzdignil: pil 
si ni drznil, dII ue bo ZlImere, te gll ogovori poSten 
~olllar. 

.Dober dIItI, Otll! Kilko klij? PII zdravi!' 
Kako bi neki stili prerl sinom v t rni suknji? 
,Vi '?Nago\"
oTlI bi znanko, pa se zIlleleba nekl1m brez 

korisli. 

,Hola Gantar! PII siopivtI, nol" 

ln prav zdllj 911 jI" Ireba. silIleglI SOS('dll, ko ni 
prilike Zli puhle b(>sed(> in prazllo modrovlInje. 

,Greva, dII, a kmll? JIIZ imam šc dHle~.· 

,Mendll PII ne Se domov? Kaj nisi prinesel 

denarjII shrallit ?" 

.Spra\"it? Le iskat sem gll priSel. lakorekot, 
iskat; saj nilnlll1t za dinlIlikom d\"eh mot, ki bi mi ga 
delilla! Treba bi pat bilo, rlll se izkopljeS nekam. 

Ko nismo pod('dovali drug<'gll ko grehe -teh 
pil vet ko dovolj. --Jaz sem se odlo~il. rla poizkusim 
še nekaj: nlliu.' 

Ganlllrju se Ili dillo 1111l0g0 besedititi. 

.Mlin? Crtek, kaj si šc prll\'j? Go\"oriS. kakor 
dII je lo tilk Zli kavo! I\\oj mliii Pepe-je-t(' našd. 
da na Ljllbljanid ~e olrotj{'ga miiIIca ne 1110re p<lStil 
viti: 

"Skoro bi ti zIImeril govori Velldllr pilmelno! 
JIIZ bOI11 le kU]lil KranjCev mlin Ila Hribu ! Pa sem 
mislil, dII bi me ti podprl. {illIItIIr. ' 

,Ve~, tole je: jH? nis(',n bOgHIllS -]lil Ile \"el1l, 
kliko bo Slo! Imllm s\·ojih skrbi pre\·et, kako bi 
nosil !ie druge.· 

,Vem, vem l -Pa stopivII klIUl. k ,Belokranjcu', 
da se Se pomeniva!" 

Gantar se jI.' IHll1Irdllil; po Stllrem Irgu so prllvkar 
odpirali prodajalne, ozirali so se gorindol. pa so bili 
vsi ljudje slra~lIo m~gteni in so hodili kakor muhe 
1111 jesen. Se naglemu vozu so se komaj ognili iII 
polna soteska jih je bila. Redkokje so z oken gledale 
ponOSIII' bl;,zille, skuštralII.' sobarice so si pomiglivale 
iz nadSlropjs v nadstropje. Po me-stu je-slovesno 
zvonilo, kakor bi bil umrl sam knez in sporotil 
milijon re\'ctem, dII jim ni treblI 1)0 ulicIIh preobrll~
lIli iII pobirali papirji! in pazno iskati neCesa 
po kOlih. -Izza ovinka so odmevIIlc SijlljHC Imllllfe 

-mllr se poslavlja junaška vojska? 

Po dveh slopnicah sta stopiiII v krtmo, dol v 
zaduhlo gOSliino, zabilo, da ni bilo prav nikogar 
nolri. Pat! Za mizo je smrtIII nebodig8trebll in imel 
rllzgaljene prsi. eno nogo na tleh. Zli durmi se-jezviji!
l oguljen piSIlC, z zmetkanim ovratnikom, kraVi!lo 
j(' snoti izgllbil in krmitljav je hil ko kilIIv mllc; 
!lihte ga ni 1111prosil in Jlajel, dll do smrli muti uboge 
ilmerikanske citre -mendII ne Cakll berIIškega beli~~, 
da se Vl\ovit 1111pije ! 

" 


Tiste cvileče citre! S kakim veseljem bi mu jih 
razbil na buti -en kos bi odletel za pet, drugi 
na troloar! Morebiti hi se prikazala kri, te se ~e ni 
\'topila \' vinu 1 

. L epo te prosim, ali ulij greva plesat, ko sva 

sama (loveka?" trtek se je zareža!. . Gantar, tepTav 

9<:1 nisva pridelali!: pa (lil Ic pokusival Kili, lIleni~, 
bi se Krall jc dliI? POlIllja llIi!" 
"Ne bodi neumen! Dolgove si zopet naprtiš, še 

nove, -Kran jc te pil lepega jutra poželIc Sc s tvoje 
zemlje. Se jaz se bojim zaradi oni II poltisoč. Ce lIapraviš 
to, jc prav kakor dII greš teSn jc trest t Ko 
si ne 7.llsltlžiS IlIrzle vode pri tem." 

"Hm? lltu 1" 

"Resnica! Ccz !lO{ ga lie prodIIS 7.11 par sto 
vet. če ga Se kupiš tako dr']go. Se melle sleteš 
zraven. -" 

"Ne hoj se, Gantar _ 1" 

"Vseenol Vsakdo ima roke pro!i s<,bi obrnjene 
kllkor sve!nik. Jaz dell<lfja nisem ukradel! Poglej, 
ves dan zabijern in vso not, pa dobi ln kOlllaj za 
pAr podpla!ov, za cele ~kofllje še Ile! Pa kak~en 
križ imam ~C z otroki --saj li lahko po\'cm, pa 
IHlpmvi, kakor hotešl Brat Tine v TrnO\'em -saj 
ga poznaš, }\žlnana me jc tudi vprašal za nekega 
poroka! [n še njemu ne IIlOrelll pomagati -ki je moj 
hrat! Iz teg,1 itak Ile bo nit -on ni lahkomiHIn." 

"Kaj jaz sem nemara?" 

"Nisem rekel tega. ampak jaz se držim svojega, 
bral pi! svojega . Vsc nc 1I10re t ivcti on vone. lastonj, 
ako premišljuješ!"' 

"Jaz sem te gledal, kako bi prišel s teboj \" 
sorodstvo, Gantar." 

"No, jaz nimam tasi!. -"' 

Vrgel je na mizo dvojato in odšel. 

.,Hvala Bogul Ta človck je norc(", pat norec~ 
.Mlin -(tcllar: pol posesll'a -teni tev -Norec! 
Dokler bom lahko brodari! v Ljubljano -niko]i!"' 

Res je zaklel Ilaglas in pljunil za setelIj. 

"I{adar bom posedal pred cerkvami -Bog 
varuj -ne, Ile! Dokler bom 1110gel v Ljubljano 


tako dolgo bom še vedilO Gantar!" 

Nezllallsko lepo je zadiša]o po gorkenl in svežcm 
kruhu! Stisne~ ga pod pazduho in pod debel 
suknji\', ki je pozirni in poleti enak ter prije!no greje, 
in listi! ima~ lIeprestililo mokra: zildrl bi zobl' v 
vlaCno sredi("o in hrllslal zagorclo skorjo. 

Ganlar jI' slopil k dolgi mizi. 

Kruliek, rumenkash in tollozapeCeni, lep hlebec 
le je, uc, samo dobra polovica, Il'p kra jec, kak'Jr 
včasih na ponočnem l1<,bu. Se kadi s(' od tebe kakor 
nad razbcljenim poljem. -Morebili s; zrasel na moji 
Iljivi. iII zdaj te moram odkupiti III par beli~e\', dII 
ue omagam n~ težavni poti. 

Da Ile stopi~ s Irdo nogo na droblinico! Izpahnl' 
se ti stegno in nikdllr vet ne bo~ gledal zore~e 
pšenice in ne bo~ ~lil, kako prijetno praskeče zlalo 
polje v poldanskem solncu! 

Stoj! na tla jI' padel kos! Poberi g~ spo~tljivo 
in ga poljubi, ne Z8mctllj ga, da se nil stare dni ]IC 
pokori~ za svojo prevzelnost T 

Koliko jih je, ki hi se ti s solzilmi zabvalili za 
trdo skorjo, pa jc niso videli te dolge dui! Trpijo 
glad in ne vedo, da si se ti že prenasilil vsega. 

Lep krajec korIIZIlega kruha -gladka skorja, 
sladka sredica -kaj je v primeri s tem tol:i c<'kin? 
Imenitno je okrogel, svelel in blešte~ -na <'ni sirani 
krasIIII krona z biseri in briljanti, na drugi ponosna 
ptica. }\ le vgrizll; to Irno slvar, in ne podalj~lIš si 
življenja za minulo. 

Se vedno sloje na bregll ravni (\re\"oredi na 
prislanI! se je Illalo izpremenilo. 

Nil rtitu l)Od gradaškim mosto!ll je krakovski 
ribi~ razvesil dolge mrete. okfil~elle in obrobijelIc 
z okrogli mi kamni; pred Pnlle se še Ili vi(\elo, tudi 
Ile ob Gradašci ali kalil drugIlIII. Selllp~tja so pričeblj~
le brezzobe bmnjevke, bosonogi Pll9lav(i so 
se prašili po cesli ko vriščeči vrabci. 

Pri čolni)1 so preklinj,lIi delavci. c!a SI' timpr('j<' 
zapišejo vragu za kres. Gllbasti, strganj so ~kornji, 
zIIviiiane Illate in zakrpaue, sriljc~ umaz<ma in razpeta: 
prsi kakor stoleli13 hrasto\"a skorja, rok<' 
obtotčene iii dlani _ lopate! 

[n dvigali so skalI' in hropli so iII sopli, razjnrjeni 
nlld silno le;\:o in razvueti od zgodnj<,ga ni!pori!. 

"Hoo ruk!" 

Razkrečili so se želeZlIi prsti, uprlI' iII napele 
so se grčlll'l' mi~ice -spačil se je obraz iri srdito 
so pogledale oč;, nekdo se je pridušil. kos t je zahreštalll. 
III ko sloji~ na bregu, se ti lIev('de skrči 
pest. sapa zastlllle in Ilsln;ce se stisllejo _ prav kot 
rla sam pomagaš 1111 enem oglu in ti drsijo po čelu 
debele kapl je, skoz obrvi se cedijo \' oči iu pečejo 
iII žg6 --pa ti II' odd"let gledaš iII sc nc upchaš 
Zil siromašno večerjo. 

Pa se smejejo in šilIijo, gOl'orijo resno in modro, 
" niso videti pol sveta iII niso prcbirali IICellih knjig. 
Tllko so zrasli v svoji TIIodrosh in preprostosti, v delu 
ali v oprezovanjlI, PII mrejo neznani in lIeolljokovalli, 
v pomalljkllllju iII brez pololllc('1' -pat, potomcev 
je obilo in \'~i podedujejo enako siromaštvo. 

IV. 

Toneta Ili bilo pri čalmi, najbrž sc jc murlil Il 
meslu . Ganlar bi pomagal vzdigovati in skllldali, prhal 
bi in napenjal bi se kakor oni tam, a nihče ga ni najel 
in mu ne porete "bOgp]II~Hj " . 011 je te storil svojI'. 


Tilm sedi mt groblji, pooscbljena lilO( in tilavosl. 
Izpod suknje se mu sIlIeje vsakdanji knlh, vllbljivo 
rumeni in slastno di~i. Levico je uprl vSiroko 
koleno in resasto brado -PII ~ele ondan jo je obril 
in porczllt! -Jeseni prsti, ogrornnll dlan, ko~(:eno 
zapestje. Ve(: Ili \'ideti, a je do\'olj, (:e pogledatc na 
po\'e$en.. brke in hra7.gotine po telu -povsod 00totne 
polcze, izklesane v polslolelju. 

Tako je dozorelo tivljenje v delu in robovanju 

zIIkaj kdaj moreš reti: Do\'olj je za vsekdltr? 

Je slala ondi hiSicII na Irali, osmnljelll! v poni1:
nosti in ellolitnosti. A ni tlovekll Ilikjer ? Dim 
je ugasnil; Ila prllgu ni stopinje. mah ga je obrasel 
nil debelo; po oglil1 in oknil1 se vzpenja slak 
\'SCllllokrog je 1:1I10s1n/l puUa\'a: tli polella, da se 
obraniš $(:enelu. 

To je bil dorn. 

Pil so prišle pridne roke iII so ga zhlldile k 
novemu tivljenjll; kolikokrIti PIlC so se Ulllrlldi!e noge 
do 01lell1oglosti in olesenelosti! Zemlja je popila vse 
potne srage -ne Se vseh, saj jih se polete obilo 
po licu in po prsih. 

Obilo jih se pritete -koliko se Se jll\'i skrbi! 

Tlim se ubijajo teta ki ; po prisllllltl so legle 
groblje kamenja, kupi in skladi; nalovor jen I"OZ; talostni 
kljuseti mulila seno. Na produ ploska pericIl. 

.Imaš potirek gorkegII, 110t17.a?" 

"Bo, Lojze, Ilil!" 

lionza -lisli, ki je Gantar t njim te govoril 

je popuslil breme in mu odnekod ponudil steklenitico. 


ln Lojze se je nasmehnil, da so se zabliSCali 
prl.'krasni zobje, slonova kosi nemara -divIlII krllsotica 
nirnll eIllIkih! PriciIICIII je iII potegIIi!. trpin pri 
trpillll, pa vozil zopel svojo pot. Ni vedel za lIerieljo 
iII pr3znik in je spal pri gospodarjevih konjih. 

Gantar se je slreznil in slopil do tohll1; pregleda 
pllt. (:e mu niso kaj pobrali od pripravljenl'ga kosila. 
Krmilo se je zdaj zihlllo daleC na \'odi prgiS(:1.' 
sena je bilo lam, konjska odeja, zr(l\,ell drog in drva. 

Zjasnilo se mu je v du~i in na obrazu. 

Le kako dII ni T011ehl? Pa(: pohajlljo po nasipu 
ljudje, a ti Jjurije lIiso !akSni ko doma, in Zna tica lii 
prav nikjer. 

Oglllsih so SI.' dl.'la\Ti ob vodi. 

.Podsla\'i brt, Gllšparonl' je zavpil Honza, .te 
ne. pade n(llel " 

.MisliP -Tako, Honza! Skodli 1111.' Ili!" 

.PII(: rest Se pes ne bo zalulil, ko bo !III smrt 

polc! Edillo Stllllcarica bo kIelII, ~e ji odne~e~ tiste 
fraklje! Otrok ilak lIima~!" 

"Tvojll sre(:II!" sc je rogal trni I\\ ihll. "Kamenjc 
bi hitIIIi za leboj, za krsto, iII bi te prek!illjllli, ker 
si njih 0(:1.'." 

.fI\endll hi bilo. dii bi Sel SIlI11 \' grob, Se za 
vas llajbolje, bi vsaj šc vi ne iUleli sihlosti z menoj!' 
Vsi so se 7,akroholali iii v presledkih govorili 
10;11\0. 

,Ali illla pra\,zaprllv kdo iZllled l1as otroke?" 

.Molti, HOIIZ<I, o lem! Saj nisi pijlIII. Kaj neki 
bi jedli, berati?" 
.Prav imH~, Miha, potegni se zame! Jaz se ne 
vem, klij je lo -o~e. Ga nisem pOZIlal nikoli." 

"ZlIlo PII tudi nisi svetnik." 

GašpaTon je srdito Zli brusil l-lOllzi. 

"ProkIetlI srajca, zama7.nua! Kaj misliš, da si 
grof, te si se vzel bog\'e odkod in si bil nekje 
doma? Sapra -! Delaj rllj~i l' 

o Ti si ,Ii', jaz pa ludi, GII~paTOn 1 Oba sva 
ImnpII. Ampak lo je, da spim jaz v hle\'II, li pa na 
zraku." 
"l1on1.8, ne zHnituj Itle, t"Pf!1V si ti hinpec, jaz 
pa nerat." 
V pogovor je posegel 11I01~eti voznik )ura(: in 
se razkoratil na vozu. 


o Vidva sta danes slrašno pametna, GaSparon iII 
Honza. Nihte ni nikjer doma, PII se 10\'ita kakor pes 
svoj rep. CelIlII izprilševati, kdo si? Klij Ili res, Miha? 
NiliCe oti njiju tie n, klij ho zIIjim 


,!iTII ! Pravzaprav·-ja7. ne platujem viilarjII za 
tllI\'ek, tatlvH Illdi Ile; jaz spim 5 1I0nzem, G~šparOll<:
1 sem pa ono jutro naSel tlIlII -Ic nil Bregu nil 
klopi! Potemtakem smo skoTO vsi elIlIki. -HOl17.lI, 
daj mi gll po.2irek, pa povem Se jllz kajl


.Saj smo kmalu golO\'( s 11'111 tolnom," se brani 
l"Ionza, "polem ga bolllO. Kaj ho(:d, ko te ilak imaš 
110S, da bi gll lahko obesil v kozolec \' Jate!' 

_Pa \'pr"~ajle Galltarja, (:1.' g" !IlIIr on ne pije 
-danes Ili videli za nilS! Gan1M! Ti, GIISpllTOn, 
nikar se ne gllllcaj \' ~olml, hoš odrezal šc lega 
l11alega!" 

Kmct je raz tresen odvrnil: 
.Ce bi gll jllz lako pil knkor vi, hi te zdaj, te 
zdavnaj \'11111 pomaglll skladali kll111enje." 

,Ne ~pOI1HSllj nam ga," si je op01l10gel MilIH. 
.Kaj lo, (:e nismo kme tje kakor ti zlllo pa dela1110 
vse. kilT nam kdo dli, delll!llo. Poglej, dalles ZlllgHIt1 
to-Ic -jllr8C, Sirelu, potcgni, sicer prcvrnemo Se 
\'OZ -julri bolll najbrt ludi, potem hOIll pa kje 
nosil premog. Kaj hotl.'S! Ce ne dohim dela, kaj morem? 
K lebi ga ne grem iskat! ' 

•Tako je: je poirdiioni v (:911111.•Za tivljenje 
premalo, za smrl prn'e(:. Ampak tllloslell nisem nikoli, 
bUZllrada! Klij, GanJar! Jaz Ic sker lie pozllHm." 

. No, jaz smrr lebe videl te vetkral.' 

• VendllT! NesrcCII je povsod na poti hehe!' 

Zdaj se je potihoma odpel mali tolniC in se odzibal 
ob bregII; pa ga dolgo l1ihCe ni opIlzil. 

". 


'" 


jurllt jc poIgl~sno z1I1.1';1.9111 in ropotal po VOZ1I. 

lu Gantar ni znal. kakSuo (ul'5lvo mu je uapal


nilo mogo'::)]e prsi -ali bi jih pomiloviII, ali zimi


tC\'III, delavce? 

.Clowk, kaj rnel1i~. <la ~i li Uli boljšem, te imaš 
dOI1l? Res, da imamo lUK uje po žepiii, pa kaj? Ko 
bi ti p07:lIlIl Miho! Kadar scdiva dve uri pri SIlIlI


carici, se jo«(' kakor olrok in se žalosti, ker Jlirll3 
nCVCIIl(CSi\I" 

.Pa kaj li lo mllr? Pa kaj -1" 
.Kaj lo mcni milr? Res! Cemu pil tCIl{aS, kako 
hi lahko imel posestvo, pa bi bil zadovoljen in kaj 

Se \'se! Tak bedak bi bil ko zdaj; nič mllnj~i! Vsi 

srno taki!


.Miha ima pni\', Miha; ne li, Gasparoni" 

• Morebiti! No, ti, GIUltar, mora S to vedeti, jaz 
pač ue. Ko nisem mogel v vseli letih priti do lIi(esllr 
-zdaj menda ludi ne hom, Kdo bi se menil za to. 
Hehc! Kar je -." 

Zav<:Ilil je skalo po ~OhlU in ravnodušno ž\'e~il tik. 

Ljudje, obteteni z vsemi uadlogami, ljudje brez 
iivljenja, vrženi odnekod l' pogubno mesto. Kako? 
Z~kaj in ~emu:;" 

• Di! ne bi bil jlU drugaten kot sem zdi!j?" 

R<lvnodušno je pripovedoval Mih1l, Jura~ si je 
v presledkih požl'iigaval. 

• Pa selil bil od mladih nog Itnnp, tedaj še v{'~ji 
n('go dan{'s. Saj veste, da so hlljtarski olroci sa\llui 
v primcri s premožnimi. Sami vidite, da mu nc sUIete 
stopiti na nogo, bajtarjevpmu smrkovcu, lakoj se zanj 
poizkusi mati, ki je bila sama taka. Zdaj hi jo morali 
spoštovati, maier. pa je ni ve~ -oua nas je 
lako vzredila. Ha -ampak l1eko~ sem jo izkuh1l1! 
Služil sem Zil pastirja pri Novem mestu; PII SVil s 
kmetom peljala vino v Kandijo eno uro dale(. 
Zdaj -listo leto je pa hi l~ SUŠil: v Kand iji nisva 
mogla hrt oobiti vode, sem pa jllz kilT dIII volom 
drož, ki so tmn oslale. Hoj -in voli so se opijanili 
in so skakali holj ko midvlI! Kmet se je šc smejIII! 
No -in blizu l\~lldije sva izgubila zildnji del voza 
-pravziIprav sem bil Ic jaz, gospodar je ostal še 
Zli (as v Kandiji -sredi poti sem pustil prednji dcl 
in domov selil sre~I\O pridirjal z ojesomi Pomislite! 
ln gospodar nil' je pretepel do smrli, ko(arja; kllr je 
ostalo, je opral o~c! Tako -in jllz sem kratkomalo 
uScl v sveW 

.Oj ti Miha!" so se grOl1lovilo hohotali težaki. 

GllšparOI1 je zapazil, kako se je izmuznil tolnit 
proti kntj1lkobskemu moslu, nekoliko jc Se gledal iz 
megle . 

• HaIO, brodnik! Tona, brodniki Coln li je 11Sel!" 

Brodnik Tona se je bil neznanokam zagovoril s 
Krakovtil110m -moj Bog1 l1cbroj je misli, nebroj 
je ljudi pod svetlim solncem in n~broj vpraš<:Inj: kdo 
jih p('reSela! Nih~e jiII ne rlIzbere! Vs~kil glil\'a misli. 
vsakdo zida in podira. Nekdo je za~<!1 -nihče nc 
bo nelml. 

Stllrec je I)oletel nil .C{'Sllrjevita" -kako je 
pri~el brod do tega illlella, ko ni hil odet v drago(
eno sobolovino, \' zl<:lto in žIlmel ! ln ležaki so se 
smejali lIeokrelllerl1ll _Cesarjevitu", ko se je igral~ 7. 
njim Ljubljanica: škodo~eljJlo so besedovIll i. 

.Nllj del~ klIkor mi, lenoba! -Se kapljice ga 
ni, ~e le ~vekam' 

.Miha nlll je vse privo~čil! Trde so bilc hesede, 
skovane v pomaJljkanju in stradanju -zalo uiso 
prizan~šale, k{'r njim ni prizlllla~al nih~e. 

"Tako. IIO!-
Stopili so iz ~olna. ko so ga docela izpraznili: 
zopct se je oglasil Miha. 

• Torej zdaj, HOJIza!" 

Kakor dII priliješ večni IlI(i oljil, lako so motic 
oživeli; Se jUfllčev rjavet je pornigal z golimi II~esi 
in se ozrl na vodo. 

Tedaj se je ri!zdelilo neskontllo morje -iz 
zemlje so vstale hi~c, poraslo je drevje, krasnejši ko 
kdaj prej se je odkril svet v solntnem sijaju. po glejte! 
po Ljuhljanici lIavzgor! -barve v hujnih lIijans~
h! III tIlIII zadllj .tari Bilrje veličaslen dan! 

Pa kako da ni fanta? TonetlI ? NenJara -. 

I\llr prikradJa se je skrb iu se našteperil~. 

.K~j niste videli 1II0jr(lll fanIII? 

Vidva, Pelritcva , sta gll pM naSla šc III? 1\<:Ij 
se lIaj ~e IIIlldim tod! III šc nar0610 sem nlll dali 
Da hi ga pokrlMil sam trni!" 
.CeSlIrjevič" je pri\"lekel ~OJII. 
.TolIlI -kam je šel 1II0j sill?.
Jaz 11111 niselll oče!" 
.ZafrkavaS, ker ti nisem šc dal tikll ali gr(,lI


kegal Vrag! 
Kakor da III; grHStaku robllj('jo sedlll('re soseske 
in rni polnijo shrambe in hrame '


Z n090 je odrinil toln, da se je rmpela I'criga. 
in se je obrnil po nasipII. Razkačil se je", da ni znal, 
kdaj in kako! Se krlljec korIIznega je nevoljen slisnil 
pod suklljit. 

Kliko jc nebo visoko, jasno iII modro, Se Ilikdllr 
ni bilo tllkSno! Nikjer ui vidcti zatetka, še nmllj pil 
kOlle( -in povsod jc enakIl hllrva. svetli!. in Ic na 
obzorju, klIkor oh zgodnji zarji, obledela. lu to. kar 
se zliva na zelllljo . to je ogen j. ki žge in pali. Zalo 
vsakdo tako h<!ži in le~e, vse nekam drvi, da se 
dela prah; dii ogluSno buti in hrulIIi. Ne I·idiš, da 
bi kje potil'lIle roke v brezdelju. 

.HlI! Da bi t<!!" 

GaJltar ni oplI:!il, da so se nlll stisnili zobje; 
usll,ice so s<! pod vile in pest se je pojeklenila I Udaril 
bi, da se lruSi mosl -zaropM<! in zgrmi v Gra



rlllŠCO in ljudje z~kriče prl'll groznim Brrlil\'sonll ln 
te kostanje bi porlial k~kor travo nil ledini, OSlIt Ila 
polj1l. Clo\'ek se li ne izogne, IlIl1pak bulji nekl1m k 
tlom in stopica, dOkler Ile buši v te in ne odleti 
nazaj! 

1\0 se je dogodilo eno zlo, slelli bri dmgo iz 
greha se je izdmil greh, 

.Tone je bil hi, severla, sa j sel11 ga postili 
semJ.;1Ij, • 

.1\i ga bilo, dozdaj ne!" 

Ne? ln kilj imllm od tegll, ko ni zrastel k1lkor 
jaz -v večllel11 dciII in \' I(';lavah? Pr1lv kol d1l 
mi!Jol~ -praskei"e, ~llIni in zvelli, Ne sli~ile iII liC 

razulIlele " 

Obotavljale se in dvomite ? 

A kaj v('sle vi o tivljenjll, ki veje iz gorkill I~I 
ul ki gi! šc nisle vid('1i nikoli! Bledi obr1lzi -oči 
br('z lesk1l ili svil1l -kam ste se upri('? 

Vprašal bi vas, pa selil prepričan, da mi ne 
odgo\'cri!e po s\'oji I'esti! Vsi ste enaki, prll\' vsi: 
vi, ki prl'vrMate popirčke po cestah, ati pa sle se 
oprli ob kalIdelIIber in preudi!rjale, kdo ill11('d S('takev 
je zi!dovotjcn in bog~l, krlo jc nesrečen in 
sirolt1ašell. Pa ste mladi in stari! 

SPOMENIK CESI\RJI\ FRI\",CI\ )02:EFA 1. V TROG1RU l . 1I0SIINOI( 

nima rl011111 in starSev in bralo\' in sestra! Nekaj je 
prišlo nadenj, ko gll Ili strahovala 1110jll'roka. 
Pal11e je kdaj rad imel? j\\orebiti, ko Se ni pri~cI 

delj nego do soseda in je Se \'idcl dOlllaCo strello. 
Znanci in znanke Ile vedo prav ničesar. 
Na tiru igr1ljo potcpulli. 
.Mot -mož -mot! Cifra -cifrll! Mojc.e!" 
Eden je pobral svoj delei in iznOl'1I so sfr~ali 

kmjcarji v <:rilI<. Nobed('iI se ni zmeri il, ko je 
Garrtllr stopil mimo, 2eljno so IIpir~li pogledI' v ila, 
Stc\i so in se prer('kal; . 

l n tam pod Hribom, na Barju, lam kl iče njiva: 
iII dorn vabi in kliCe. N1Irl poljem piaIIIIi, žari in 

.Ce Ili Zli tislimi visokimi okni edell onih, ki 
sem salIjaionjih? Najbolj jc zijal od vseli in Sc 
brcnil me je neznansko dolge 1I0g(', zadaj lI('kj~ 
ozke ~karjl', pa prllv polizan1l glava!" 


Gal1tllfjll se je hipoma rllls,'etlilo. 

• Vse lo nekaj pomeni. dII! Pa kilj? Z doma 
me ho~ejo pregnati, z doma, ki 911 obdelujem Z 
Ijllbeznijo, Slflldlllll l1l1lj z vdanostjo. 

Pil nih~e ne ugane, kaj mi je ! Nihte, ~cprav ste 
velmožje in plemcnitniki. A če pobaram soseda 
ne! še Irc lJa ni lega : on te ve, kaj mi je; on \'e, 
ker le takoj spozn1l, kje me lahko lISčipne, ko sem 
v Ilajv('čji zllgllli. 


18' 


[n ne n!sle, temu blodim zdaj po mestu, kakor 
dII selil ukrade1 Se la kos krulil! pod 1)IIZdllllo. (emu 
hlodim? SlIj mi ni ju'ba. Sam se povrnem <lomov, 
ker mc zovcjo nji\'{' tako milo.' 

Ne IIg8111' nih~c, kaj se vrSi \' (JuSi ubogl'Qa 
toluMja? 
. Pclri~cVlI. liii !lil ~c ni bilo \' Ictll {'asu scmki1j, 

TOHela 1" 

2 nogami sta suni la celo skalo. 

.Sle iskali ujegll?" 

.Da; IlIko-lc je: kakor da SVil se pripeljala v 
Ljllblj8110 118 izprl'hod in pohajklljcvlI zdaj gorindol! 
[n doma nllj se okoplje in osiplje vse samo! Ne rctCIU, 
te bi ne imel posejanih uu vet ko Iri pesti!" 

Pa se je razkora!"i! M iha. 

.Kajne! Se mi delamo, ko nim8uIO komu zapustili, 
pn bi kmet III' Slikal kose!" 

• Brez skrbi smol" se jc Il.ISl11chnil GIISparOl1 
"Ic to mi sivi lase, ali 1)0111 mogel (irevi vse zapili. 
Zakaj se jaz nisem oteni\ -zna biti bi me otroci 
zduj redili!' 

GlIntar sc je razsrdil. 
,l'o\isliS, dli Sl.'m fllz h'oje \'r~tc, GIISpllron? En 
dlln trpim jlll I'el", kot si ti \' I'SI.'h letih: 

. Pa kaj ima~ od I('ga, ha? "'iru nikoli, tetje 
tivi~ kot jaz, in Se kozarec si ga ne zasl\lti~, I"e 
noteS, dII ti hodijo otroci brez hllll",' 

• To je res." omeni JUrll1", .pll imll vSllj kaj 
svojeglI, • 

.Kaj lo! Nazadnje ga oskllbijo otroci do IlIlgegll, 
J~z pa neseni vse s seboj! To je! PII l1illl"C Ile bo 
rekel: Skoda je hilo G3~parOIl31' 

Strll~1l0 so se ZHkrllhHli I'si TIIlcn Gillltl1rjll, 

,Vi se norl"njclc -meni pa doma leti vse 1111 
gla\'o! Fllnlll PII ni od Ilikoder! Poglejte, kliko je te 
Sl.'I1G'I krIlIkIl!' 

,Se 118 sina se ne slIIeS zllnll~ti? Pa lukIIj ? 
Pokllj PII SI.' Tinetu dobro godi \' Trno\'em?' 

.Pa ima ludi fante!" 

.Kaj vi veste, kliko se godi kmetu! Vi se stile· 
jete 

Kaj vi veste! Se pes se drži dobrega gospo· 
darja iII maeek hiše -IImr Ilaj kmet prekolne brll?,de, 
ki so popi le njegovo kri, in lIaj se obrne pa gre lil 
solnccm? 

Naj \'Sllllle narod, pa se poslol'j od radllih trlll? 


Ruski motiv. 

Zlotil )o'.ip LovrenCi t. 

Nil slcpo tiho padu mrak, 
in tiho 1(,(1' Doti, 
liH slepi mlHd leii kllzl1k. 
ob lijem sloji l'r811 kOllj. 


ln konju mladce gOI·ori : 
Oj kalij, moj zntsli \"Tlln, 
Ivaj gospodar izkTl'III·i. 
II ti pohili v rodno stran! 


Pokloni oleu se najprej. 
pokloni !Hlljki ~(' potem , 
Il ljubiti, !Hoj 1'rH1I. povej, 
kje jaz, kuzllk nje. sem: 

"Ne \'filC se li .uladec v~. 
poroci! je že drugo 011. 
O, zdmtil ju je ostri me{ 
in l' \'('((>11 sen 7.8zib81 Don'" 


Bledi mesec vrh neba . . . 

Zlotil G, Koritnik. 

B ledi mesec vrh nebo. 
v <1u~i žalost in 11'11111 l' 
d\'ojbi 1111'11111 SIln1ujol 
bled in tih skoz zimsko ncx'. 

VprM1I1 k8m~n bi sred cesl 
sem li komu drag in z\"Cst? 
l' pru:.:no bi ZHI'pil lerno 
Illisel s\'ojo žalostno. 

Trd jc kllll1en in moll"i 
dl'ojbH UOI'II v ST(U 11i 
lo jc .1:1Ilost vseh dvomo\' : 
vsak da sto odgol·orOI' ... 

Vendar vem iu I'eudar znam, 
da sem l' svoji boli sam 
da nikoli in nikdllr 
nisem dvomit, koj veljl! 
mcx' duh/! in lar srcH! 



Na Barju. 

Spis~1 Josip J ost. 

V. 

II ~r' ko h; "",, ",rl"~. k.j p';"m p,;h"""",,,

~'~ Nili zas(' "e ugam.. š, kaj Sc1e za koga 
~ drugeljll. -Storil biloinono. 
Gantar je postlli n('slrpell iri ui SI' IIIU 
z(lI'lo pf1l\" dII je delavcem odkril skrivnost. 

Fllnt -takšen bo klIkor Miha lili GII~pllron liii 
pa Honza, da bi sproli pil Ljubl janico! 111 komaj 
se za silo ilgodnjll, že ti potenja klIkor kak velik kakor 
najvctji flllot. Kje lIaj ga ist('m, ko je \'illskil1 
hrlogov vet 1I('go pošlenih hi~. -Prokleto mesto' 
Ti si ga izpridilo. Za klij PII nisi m('nc? Pat sem 
bil dfllgat('TI in S(,,1I t(' pOZilal dodobra; pa sem 
rajši Sel 1111 Barje nego semkaj. -Se VI1S pOZI111m, 
barake in palIIte, umazane (este in sll:rdljivc sleze 

vse, 1Iidi te dolge vrste (ircves, Grad. -Kje 
ste vi -kje sem jaz! PII pokiij. le 
je stili v tOhlII, da se povrne domov: pa se 
je nIlkral zopet spomnil vsega: 

ln še lega je zmož('n! Mi hi pa doma strlIdali! 
On s(,oi kj(' s lovariSi in se s'l!eja mojemu trpljenju 
-za moj denar. za mojc žulje. 


Pa mu je sl'elovalo lI('kaj, uaj gre k bratovi 
telli! ('emu? Ko mu jc bilo jasno, ,iii gll oudi pat 
ni. -

Klij, te bi mi ponudil prgišče sam cesar iri 
rekel: Nil. nllpravi z zllllom, kllr li drlIgo' Smeš 
se ohl('Ci l' svilo iII Ila prsle si nalakneš briljant('. 
Ka j bi? Vzel bi in bi se odel v prtelIiIlo. 

Ali lako! Ce štejem vse korake, jih nc seSlejem 
-pa selil prihoril drobtiTlico, in Se le bo zdaj 
konec -

Vidile -enkral je nekje okusil družbo, pll se 
je izpr('mellil menda tez 110t. In ko bi Irdil, da je 
lO rllj! Saj tlovek Ili vet tlol'ek, ko se Vlllja pod 
mizo in se ondi pobrali s psom. ~ PII p('s je moder 
in se napije iz potoklI. -

Fanlvslan(' in ne rete: Povprašam, lIli je sos('d 
še živ! Gre pa pogledat. kje so fanlje in dekleta, 
dll se vflle t('z dve noti. 

Na polu so se igrah pllglaVCi iII poganjali frnikule, 
pll se sklll'sali in (ukllli za lase. 
V vsako roko bi prijel dve glllvi in potrklll i 
njimi kakor s lobllkovim moSlljitko,n' 


ln nilit(' ne pollajkujc! je menil. Se oni na pristanu 
se gibljejo, kolikor Ireba, da si vsaj zaslutijo 
I)otirek ~ kili pnt drugega! Nih~c od uj ih si nc 
bo zidlII 7.11 lo z onim klImenjeTlI hiše! -III vsa 
uli(lI nekam hiti, I'se se lIekIlIII sleka; Ila pragu ne 
[Izreš ZaTllHZllrle t('uske, na klopi ni brezposelnil' 
gizdlllinov. -Ti pll stojiS, hodiš od ogla do ogla, 
ko le tHko žene olll('t ob reki, da bi šcl in ua en nmh 
obdellll vse T1IlOre, kjer lako SUTlIi in prllsketa. Pa 
11(' moreš! Od srdil so ti oledenele žile -sploh ne 
~uliš, kliko pr('slopajo noge v neznani moti. -

Pll nikjer se ne ~iri omllmlli dliII pokošenega 
sena -dll te rlIzvedri iII duši v opo jni sladkos1i. 

Glejte, t~ko je tam krog domlI. -

Zaklel bi, pa se nisi nautil l' pelih tI('set1etjih! 
~JIlejl1li bi se ti, sm('jllli, ker le ne poznajo. 
Sre~1I11 hišica ribiteva. ki nisi nikoli vitIela hoDolesti 
in luge . 

• Ako hi bil (']\ ~Iol'ek podobeu drugemu, bi 
bilo dobro. TlIko PII -ni treba, tla bi li vse lo 
pripovedoval; ko pll ni dIIIles lega, kM je bilo vteraj! 
Ce Se sin ni tilk ko o~e' ln julri bo zopet drugače! 
TlIko je -in jaz naj takam, PII čIlkam! Ti ga ne 
poznaš, fanilI!' 

,PlI odkod se je I'zel, Ganlllr? Kakor da ni 
Ivoj -' 
.Skoro bi mislil, da se je res rodil iz tujega 
greha, todll saj v('š, kliko je!" 

Pllt nimll kakeglI greha nad seboj? je pomisliilI 
svakinja; dII ga zdaj Bog kllzlluje s fllnlOTl]. Kako 
se je pa godilo moji materi! Vsa slara leta ni bilo 
l1~go jok in stok -nikoli miru in nikjer! Nllzlldnje 
pll laka smrt. 


. Da, Gantar, Bog ve, kakšen je zdllj svet! Kakor 
da ne Zli Ilmo vet iireh! C(' pomisliš, kako se te 
mi ubijamo, da ne 1iš('iIlIO zob l' steno! D~, vidiš! 
MorIlmo!" 

,fI\i moramo, seveda! Ali klij, ko se li oržiš in 
se boriS Zli grižljaj, drugi ti ga pa razIllIšajo!" 

Svakinja je vzdihniiI!. 

. Ah, da -hlagoslOl'lI Ili, srete ni! Ne r('t('llI, 
da bi li moralo 1('leli kllr 1111 kup: skopuh ludi nisi, 
pll vendllr kjer ni miru, ni pomoti. Ce pogleda~ 
Ilašega Anteta! Ali pa Melko ! Ti imaš ludi še Jllkca 
in Pepela -pa kaj: te eden ni lak kakor bi moml 
hiti, pat ni nit, ker nimll nih~(' veselja! Co.' le boli 
le en prst liii en zob, je vs(' [elo brez moti lako 
j(', tla!" 

Ce morda fllnla ni izkl('l, ko je bil še d('seilelen 
paglavec? se je vprašala. Zda j pa prihaja nauj l' 


golovih dneh in se mu pozna klele\'! Kako pa ludi 

gleda! Ali 

,Vse skupaj je ueumllosl, I\lIa!' 

I\ua se je preplll~illl, klIkor da je on rekel, da 
m svetli, 

,Kaj je neumnost? 1\7" 

. 1 to -delo iII trpljenje!" 

Zanmhnil je z rokami in se okrenil proti mesiti, 

,Cuj. nikIIr Se li ne obuplIj zaradi lakega vzroka ! 
Klij ti meSa glavo laka ret!" 
Z odprtimi !lstmi je posluSala, klij bo odyo\'oril, 
in se je oprla Im motiko. 

Ni vedel. kaj je dejal; prevet mu je vrelo po 
glavi in besede je Ic bruhal iz sebe, da je kar hroplo 
nekje v prsih klIkor voda pod zemljo. 

,Kako Ilaj ne! Dobro mc poglej, ali lIisem 
slllljsnl zadnji tas za par lel? Ko nimml1 nikdar 
pokoja! Okoli donm hodim, pa se mi zdi, dII ni 1II0j, 
in 110bena stvllr ni I'et na svojem n,esll'. Prislonim 
kol k ste\1i -zjutraj gll te Ili videti vC'C ondi ! VstalleIlI 
, ili te vidilII, kako gre flll1t k sosedII, ali 
pa je ravnokar priSel od !Jogvekod iII si tvitgll, te 
Se lIIare -te 11111 niso kje zmedli glave JWlIp]e in 
fa!Olje! Tllko je vsak leden in nih('e ni \'esel1" 

• Pel krll\' se ne dobi za groS, veS; iII to ludi 

ne IlIare dolgo IrIljIIIi, • je z zaupanjem Irdila An8, 

do jeseni." 

, M akari gre od doma -in bo pr1'lv!" 

Prizadeval si je prili do prepritalija, dn je t1'lko 
najhalje. KTlldonm se je selila v srce prav rahlo 
uplluje. 

VstuneS, ko je zora še dalet za gorami. in ves 
dlln zreS vedre obr1'lze; ni velike skrhi in zaduSIjivih 
misli. V53 poljana tari in se giblje, prerojel11'l in 
zbujen!! -zl1'lli se klasje iII Sumi. 

Ali nllgloll1a se je vrinil dvom in veselje je izgillilo 
kakor lIIavrica -prav kakor da se je bolniku 
53l1jlllo, kako se je radova! vizbralli drutbi in slovesno 
obhajIII slaVilO osernd,"set1etnico I Pa se je 
zIIvedel \' bridki sedanjosti iII se rllzžalostil v novi 
muki -mesto nadeje je vzklila bojIIzelI, strah pred 
prihodnostjo. -

Hodis, PII ne v,"S, kam in kako! KOlllaj si si 
opomogel od trudil in rmporll iII si prernagIII hipno 
rnalodll~je, te te je zajela druga bolest, da ti zornori 
poslednje uavduSenje. ZUllbili si veroval, da 
uslvariS nov svet -pa se je premlIknil ,"lIsIeber 
III VS1'l slikovi!!1 sla\'ba se je zru~i!1I v prah. 

Po tolikih izkuSlljah je zavladala n,"z!!upnost 
III rnaloduSllosl. Pa 
ni dejala svakinj1'l Ami, da to ne bo večno 
trajalo? 
S1'Ij Se bije src," in moCi so iste ko prej, nekoliko 
TII?TVOlle in potrte ; zbereš il] potivi§ jill, poglej 

219 

teSll Se teliS? Zbr1'l1 si lIekdallje sile, pa se dokoplješ, 
kamor ho(,d. -

Tako si \'eroval iII obupaval -in vendar je 
poleg zllupanj1'l ostalII iskrica neodlotnosli: Sel bi, 
a kako? 

Kako bi dospel do tega in lega? Sepe~e l1ekllj, 
in v duSi li za vedIlo ostlIlle skriVIla bol -in liC 
odpodi je jasen dali, ~e rl1lmj pa svetli ~rebrniki. 

Kaj to. Ce je pravkRr z~dollela s(om od TrtaSke 
ceste divulI koratnica in bije ob Grad in Gola\'<,< ko 
pa Ic za oddih pozabiS nase. da se brt 111'1nol'0 
za\'eS \·seg1'l. -

BTezkonCni drevored se potaptja v 11'Ihl1i SOP1'lri 
poldanske \'ro('ill," -Se pe\'ci so zanemeli v nermVlldni 
r1'lzgrelosli. t'\a puS('oblli Gmajni se je nekako 
zbudil neodlo('en nllpe\' -kroginkrog miglj3 in 
migota lIad zemljo kukar \' llepregledni stepi, rllZbelj,"
ni in 2Rre('i. da se Vllellla vsak hip suho bilje. 
Z B~rj3 jc priplul tako lrlllll duh iII llevede poiuriS 
stopinje, da ~illlpr~je pozdravi~ nizki krov. In 1'(,lIdllr 
nisi zIIzIIal, dII IC' jC' pri Ich korakih objela lIerignIlIla 
tetja po ulehi in zadoS('enjll, jadrno bi pohitel in 
pozabil, ~e bi Ic 1I10gel, Ila vse krite in neugodnosti 
letkega tivljellj1'l . 

Junl('a te ni bilo Ilikjer; ]K'st plev so pustili 
konji na produ. A ostll1i dela\'ci so še skhldali iu 
zlagali, hropli in kleli. Samo Petri('ev Jakopj(, se je 
ozrl na Gantarja, 

• Klij te greste 7" 

.Grem -tRS je!' je odvrnil pomirjen, PII se 
hkrati sporlrnil, <I~ je s,lIn in ne more iti. Ohrvi so 
se mu 111Isr~ile; kljllbternu je segel po \'erigi in pritegnil 
('oln, ki se je komaj zgenil, ko je Gant1'lr sto· 
pil \'allj. POd orj1'lSkimi Skornji so zahreS('ali drobci 
kamenja. v kolibi je vse ostalo nedotaknjeno. 

, Poizkusim sam!" je pOllosJjal. Naj se goni okrog, 
\"Tag nehvllletlli! Izgubil se ne bo, ker je lump iII 
prefrigan. Nihte ne zlljok1'l po njem! 

Nikogar ni bilo Ila vodi; na obretju so kritale 
pTulske ]K'rice in pod vrbjem so po('il'lIli brodiči, 
rjav~ in beiozelelIlI barva je odsevala pod njimi. 

Galltar je razpel roke iII slekel suknjič, PII gn 
izdaleka zllglll\l UH krmilo; zavihal si je rokave, 
da so se pok~zali ~iroki lakti, tile, debele za prst; 
izpod polen je potegnil dolgo \'TV in si jo pripravil. 
ln lIalo je pokleknil n1'l kraj toln~, dli odpne verigo. 
Ste~lIil se je po kllvlju z desnico, pa je bila na \'SIlk 
način za ceJo ped prekratkIl! Priklonil se je Se nite 
in sl!gcl Se dlje -pa se je toln le zazibal iu Gllllt1'lr 
je skor~j onmtll1il Cezellj. 

Osel1 je zarenlatil. Saj nisem danes prvi(' tu, 
da ne bi znal! 
ln res je bil hipOma pozabil, ko je mislil na 
vse klij drugcg1'l nego na to. 


Kakor uu:ri\'ed je polegnil (oln h kolu, izbil 
kllvelj in veriga mu je zro;!ljlllll pod noge. Nena· 
doma je opazil, da voda ni tllko lenII; takoj je izku SAla 
poriniti (olu ml\'zdol, iu tAtn je ;!e pohitevala 
proti mostu; toirlllr se je uprl ob c!rog, da se usta\'i. 
Ovnkrnl je 1I10ral jako J1<1sloniti kol. do se je obdrtal; 
pa je Ilaenkrat z~J1eslo prednji kOllec in g~ jc obrnilo 
pred Prule -voda je zaSIlIlIela. 

Tako bo ~:o! 

RIlZ\'nl:'l se je, da sam !li \'ede], kdaj. latudil 
se IC, dn je tako neurnen in ne znll z IIll:'sta. Predjal 
je hlod na ievo, pa se je komaj premaknil za dllln! 
Prav tedaj je priSel na pristllll Toue; smeje je 
klIdiI cigareto in liS(1I1 roke v hlllte klIkor bogatIIS! 
,Ali se jaz ne smem peljati?" je hudomuSno 
zIIklicol. 

"Prokleti (ignn! Ali si velldnr priSel?' 

StrnSno !Ia je pograhilo, da je moral zakleti; z 
vso 1110CjO je Slinil v qlob06no, du mu je voda u~kro· 
pilil hlllte do kolen." Le bi hil l1Iogel, prH\' goto\'o 
hi bil zagnal drog v TonetlI, da !liII ZII7.l1Il:'rOIl1 zavete 
jl:'lik . 

• Ce 
Vam ui prav. pa grem Se lIl1lllj! Do vetera 

mc 
se Cnkajo." 
.Fanl. Ii si pijan; razumeS? Sellle ti vrlltje!" 
.Saj sem se kmalu vrnil, ne?' 

•Ti duSa izdana! Mur bo! li 1111jel delll\'(e za 
lo. kllr selil 7.1I111udil zarIIdi lebe? Ita ?" 

OCe je vpil, res je VI)il in se razkllCello oziral 
nil l)lisllll1. TetlIki so dvign li ginve, brodnik TOlla 
se je 'Islopil prav Siroko in posluSIlI. 

.Kje ima~ moko?" je zahreSCul lilO?. da jc 
jekllilo 1111 vseh slraneh .•Kje jo in18$, kAj? Ti nisem 
dal pel kron? ln !il" za vreCo S<'m li dal, li pasjegla\'
e(! Kam si spravil vse lo?· 

Tone se je brezskrbno nasmelilIiI in sunil z nogo 
IJ prod. 
.Ali zdaj nimaš jezika, dII hi povedal? Kalil si 
znhil lollu? Falll -" 

Zmedlo se HlU je krmHrel1je; pa se je vendar 
obrnil proti prishIllu. da flose.te kol in prive.tl:' Coln 
.Ote, saj veste, da vCeraj l1iS"1II bil prav nikjer. 
Vso nedeljo selil prespal, {ja sem danes SI:'I 7. Val1li.· 

• Seveda si jo presp~l, PH Ic, ker si bil v soboto 
tak kot tep -zgaga niCvredna. Ka j llIeni~. da je 
VSAk dan Ivoj?" 

.Nekoj sem vendar zaslužil danes? Prej sem 
Vom rekel za po?irek -" 

.Ha, z8slu.til si? Ko si se v colIlu Z8spal!" 

Na bregu so poslavali ljudje, k8kor do SI" njim 

na (8sl odigrava la pogubna tragedijo -nih(e ni 
poznal GnuilIrja in njegove lI('SreCe, tlldi ne TineiII, 
ki se !liU mudi proti KriliH! z veCjim IIllvdu!ienjem, 
kol da i!ite severni tetaj. 

Prav brcz vzroka se je vmes vlaknil brodnik 

Tona. 

.K8j, kaj! Cemu se srdile, mot?" 

.A\016, ki se nisi lIikdar pe(al s poSlellim delom. 

pa nc veS, kaj se pravi Irpeli! Meni se je zgodlin 
krivica -ti pn molti! Vidiš, da bo fant fllvllolak 
nel)ridipr~v kakor li! Ali pa kakor ti-Ic, oni-Ic!' 

Pokllz81 je nil delavce. 

"K8j pr8\'i?" je vpr8Sal G8Sp8roll. 

"Pravim, do bo fani 18k potepuh kot li. ves?" 

"GlIntar -d8 ti Se ne bo tili te besede!" 

..Zal? NIS~11I se priklalil od bog\'ekod, dn bi 
Ile zlIlII domov, kakor li! -Ampak vi ste g8 izprirlili, 
fanl8, vi Sle 911 zdellIIi! -Od Cesa pil vi .tiviiI:', 
ha? Tllko tIlkIIte kakor pes, kdaj bo skoz til liii III 
VrlIIII priletela kost, dII se spopadete zunjo!" 

ZaTentll1i so, SlIrO\'e kieive so se oglasile povsod, 
ljudje so se zukrohololi z vsem grloll1. 

"Vi ste g8 7.llpeljali, vil Ki Ilimnte lIikdllT po~
tene skrbi, do hi se pre?ivili po tlovd~o! Ki Ile 
poznale ne matere. ne otela. d<l hi V<lS billi vzredila 
po kr!itllnsko, kakor se spodobi za Clon'kll! -Tak 
bo fllllt! Berlič bol :'i psom se bo bralil, vsak gll 
bo lahko poctlkal za strgane hhltnice in gll oblll)lll! 
Vsakdo bo Jnhko pljunil vanj! Napol nag bo hodil 
okoli, pa bo Spil] dones na gnojiSCtI, jutri Uli Slne


MCu." 

Tdke so bilc besede, lI'?ke k8kor svinec. 

"TIlkSen bot"' je razvnel nadalJev81 GaniH.•knkor 
li·le postopIlti, ki zijlljo in posluSlIjo, nallleslo dn 
hi Sli iTi si zIlponiniii, k,lkSni so otroci dandanes! Kaj 
zijate in pOsluSHle?" 

Zavpil je, da SI:' je odnekod prikllzul policaj; 
nekateri gledalci so preslopili Zli kor~k, pa so se 
zopel uslIIvili in lopo zijali na \·odo. Tam se je horil 
Gantar, ogromcn klIkor hrasl, pa suval Colll selil 
in lja. KOII~no se je pribli.ta] kolu. \'rgl:'] drog in izkusai 
zagnati \'f\' krog kola -pa je vse lo Irajlllo pre· 
dolgo in (0111 se je odmaknil, \"TV pa je (ofnila v 
vodo. III lo se jI:' ponovilo dvakrat. 

.. Poglej! JH? se trudim in pehmll. ti pIlzijlIS. 
lIesIlIIglI zapll!(ellll! Ali si ti sploh 1I10j sin? Klij?" 
.,Gantar, 1<1' hodi lako hild!" ga je zhadlll 
GaSpIIron hreZIlSp~SIlO. 

"Si li sploh lIIoj sin, da le je obsedel sam vrag?" 

"Menda sem pa( VaS, Ile?" 

"Nortuj se Se, ko vidiS, da ml:' bo kmlllu konec 
same jeze in \rpljelljll." 

ln zopel 11111 je pIIdia \"TV v reko, PII je odpla\'II] 
Coln pllr korlIkov 11Hvzdol. 

"No, pridite selil, da Vam pomorcm!"' je dejal 
Tone brezbri;!no in vrgel cigareto \' vodo. 

"Aha, 7.daj lIIe klite!, prej Ic p~ ni bilo, kIlkor 
da si se pogreznil v pekel!" 


Ni jimll bilo mar za gledalce; nepotrebni frkolini 
so se smejali; penzionist je prekrital roke na hrblll 
in ooprl usta -niti ella pml'itna misl'l ga ni obšla 
l' krutclJI ped~ntiZnlll, ki nlu ni \'$e~ najenostal'lI{'jša 
oblika na ~lo\'el{U! 

. Naj ho!' je zasopel Gilntm in napel \'se tii{', 
tlll je kreuil pred Pni te, ln Torw gll je opazOI'~I, 
kal{or da j{' IUj{'c polt1ogel bi nlll, pa nMe ne ta, 
11{, ol1i! -Ozrl se je; lam so <1ragon(i peljali \'oz 
slaIlIe -s{,(jcli so ua vrini in IIOg{' so jim odrcvenel{' 
biugljale selil pa tja, 

.Ote, k 1{'111-le gr{'m!" j{' zilvpil TOlle in se 
jc prešerno naslIlejaL" 

.Boš ~el, dii, boSI Pa kesiIl se boš!" 

ln o~e j{' Zil trenut{'k pomislil, Ha, prav bi bilo! 
Sam ŽIIII;III hi fanta .priporot;t' z h{'sedo! 111 dali 
bi IlIU najbolj di\'jega hehca, trnega kot škrat, irebca, 
ki ~e Ili nikoli čutil Ide na hrbtu! Da bi ga nakratko 
pripeli II kolu iii ni. sedlo privezali, Toneta. Zrebca 
bi naklestil; z 1I{,lIslllilj{'nilll bitem, <1okll'r hi se ne 
peni la oba do vmlll -lu di la;l!! lu skllkala bi sežcnj 
visoko iii se posladjala na gl1l\'o. dokler se ne naučita 
pokorSčill{, iII uhoglji\'o~ti pot in kri bi škropilil 
po tleh! Pral' bi hi lo lako! -Pa bi odn,zali 
nellkročel]('ga trehCII in gll spustili v jahalnico, da 
se Illrudita do Silah! 

• V ~korllje bi ti lila kri, veš! " je kriknil ote. 

.Pa 
nikdar \"eč hi se I\C pregrešil nad 0\'{'101ll!" 
.01"1', tu illlate še dve kroni!" 
Vno\'it je zllplilla jeza po Galltarjel'ill prsih. Na 

lIstIliLe 11111 je slopila pell8, onemoglo je stisnil ~eljush, 
rtll jih zrtrohi, in hesno je Slinil ~oln, d(l se je naslonil 
na breg . In tega je tedaj tlosegel Gantar skokOIll~ 
pa zasidrlll brod oh piotil razdrte hiSe pred 
Prulmni. -Z obelIla rokama je pot~gnil po širokeul 
obrazil -in obe slil b:li 1110kri od vro~ega znoja. 
Se v lIstlI mil j{' siliiII SilIlIII \'oda iii se pomcšala s 
peno, 

• To ic ni tloveško!· j{' zastokal mot in šel 
n{'klllll po sapo, .Pa zakllj?" 

Ni mogel priti do pravega zakljIItka. Nazadnje 
se je dOlllislil, da monl domov . 

• Tak misliš pokončati Se tisti d\"e kroIIi? Negodni 
prihajal" liii k~j! Tj,l gor pojdi!" je zapovedal 
s ilripil\'illl grloIII in llokazat proli rnoslil pa s{' obrnil 
ob reki. 

.Mar lIaj bom tatCII ves teden radi I{'ga -" 

Zarobanlil je in IIdaril ob Ila s škorIIjem, da se 

je zapra~ilo. 

Vs{'\'prek so se pooil{' po glll\'i n~sretl1e misli -

Za vsakdanji kruh toliko trpljenja iII solz 

;;:ajoklll hi, pa se IIiselIl nlllltil nikdar in Ile b0111 znlll 
nikoli. A te bi se j~z ne jokal -moj Bog! olro(i 
bi se jokali \·so žetel'. 

221 

ln nikoli Ili GantM zllZllal toliko skrbi kot ledaj! 
Pat jih je bilo dovolj vedno in povsod; a dosii1I1H1I 
IIlII niso kr'ltile življeuja; ko se je iznebil cne. se je 
z Iilhkoto otresel druge, pa g~ ni nobella l11utila do 
smrti. Tako jI' Slo dilllllMlal1 

Ali zdaj s{' je pojaviiII ena \"elika stcrb, težka 
in neznosna, -in hkrali ilijo Se oeselorice drugih, 
ki so bilc I'ideli \'se tako silne ko t prej uikoli, dasi 
so bile siccr n('znallle; toda v drutbi l 0110 skrbjo 
se mu niso zdel{' Jli~ manjše, in zalo so ga morilI" 
\'se obenem. In vsnk pojav 111\1 je vzbujal nebroj 
misli, povsod so se liII! pOllujale 


A kdaj se otrese onI' skrhi, ki 11111 j{' krtila pest 
iu nlll stiskIlIII zobe in srce? 

VI. 

Prinesel je p{'tilld\"aiš~ck iII gll zleknil v kolibo; 
Tone pa je \'endar .že hil pripravil sredi tolIla ogllji~te 
-osem rderih op{'h, iII nade\'al pesl Ireš~ic. Tako 
je bilo IJrejello za kosilo; in GantM je zakuril, pa 
pristm'il lonec in \111 zaslonil s poleni. Prav redko 
se j{' zIIkadilo iII zapraskelalo. 


.Pa 
VIIS ni bilo srllm tako iti \' mesto?" bi bil 

lIajrajSi \'prašal Tone; pa ui maral, ker je te naprej 

vedel za odgo\'or: 

.Sr3l1l? Mell(, naj bo sralll, 1110rostarja? Preti\'ljajo 
lIIe~tani Illene ali jaz sam, ah ti. ali kdo? Kdaj 
mi je Se koo o('jlll: od lebe ne kupim, ker si na\'aden 
tlO\'ek, kmet? Bos si upam iti pred samega 
cesllrja, lja mcd take ljudi, kanlor si gospodII kOlnllj 
lipa imenitno napradjenll. Sam delam, pa ludi hodili! 
tak!" 

ln zares je bil Gautar takšen: sapa se mu je 
lovila \' sriljco , da so se 11111 Zli pIIsom napibovali 
mehurji, prll\' ko oa ga hotejo za!l{'sti IlekalIl 
k\·i~ku. 


S~llIallasehi stil d\'ignila drogo\'c in z3\'ozila 
1111 reko -ob ;evcm bregu proli VrlilIiki. 

•Tamkllj delajo,' je pokazal (jantar z gla\'o 
uaokrog, .jaz pa stojim ln kakor boZji volck Ila 
koncu veje, iu gledam l' zrak. kdaj z~tllejo padali 
cekini iz cblllko\' 

TOlle ni uiti za hip izprelllellil obraza -lIIolčal 
je in zbiral besede in izraze, 

ln počasi, zateglo in jeornato j{' nadaljeval o~e: 

.Okoli svela bi bil lahko prihrodil, lolikokrat 

sem 
.že premeril lo \'odo, pa ne pridem dlje kot do 

Ljllhljanc! Pa selil \'ero\'al, da se lepega jutra zad


njikrat vozim lod, in začnem nato kaj <1rtlgega." 

Pridržat je lIe\'esele misli iII ~akal. 

.Za\·oljo mene delajle, kakor Vam ljubo: 

Fantova nespam('t ui G~lItllrja pra\' nit vzne


mirila. 


222 

.Ote\a nisem pOlmal Ilikdar; IIlnpak rajni stric 
mi je deja\: Jote, ic dejal; tehi se bolje godi ko 
mcni, ki imarn veliko )liSo plI d('nar: illi nikdar nisem 
brez skrbi iti se mi ne zdi, da bi bil sreten, iII bi 
rnenj~l s teboj. Vi pa sle l10Tlla sami faulj .. , in kaj 
\'35 hrigajo drugi ljudje! je dejal. Trpite, kolikor 
morete, pa je dovolj; jaz p<l sem vedno v strali:1 

7.11 svoje bogastvo. -No, in dosilnual mi ni bilo 
žal, da sem lak. -Kranjcu že nženl ('11tHa! listo 
pest v zobe, ali kdaj bo to, tega zdaj III' vem." 

.Jaz VllJn lie hom dolgo napoli $('111 že 
sklenil svoje." 

.Kaj si sklenil! Bedak gO\'ol'i I<lko lIlot ne! 

.No, pa ilC! Ilc'· 
.Da! -Ažman jI' danes govorilo lI('kem posojilll. 
Ali njemu gre predobro in se nI' bo lolil liiI' 

slabega! Crček mi je pa klalil o llekih rnliniil tilk 
profetM in hese(hi~! Zil tilk~lIe st\"ari nis(,;H 
lleumen: zase bom že nllprill'il, da 1I\C Ile Ilo lIih~e 
kkl. [11 zdaj -ti dobi~ dom le, te ho~ pn'uctel1_" 

.Dozdaj sem bil še \"edno kolikor mislim," 
Oče je uprav poraVllal poleno nn ognju in je 
tedaj ostrmel; pn se je rillžilloslit kljub skri!rmu 

gnc~'u. 

V vojaškem kop<lliSčll je ptavalo nekaj giil\' 

m gaga lu in prIliIlo krog čolna. 

Milli graben se je precejiII skoz ~ir()ko mrežo, 

ki se ni zgenila; in ni bilo čuti, da se je ujel SOlil. 

p., tllintmu se je pognala kl'iškn ribic;, in ~e jc r'1Z


posajeno prekopicllii<l v zraku. 

ln po vsej sirni Ljubljanici se je t{op:lio in 1:1..


stalo Cudovito gort;o solnel' pa se jc zdaj prelil'alo 

\' neznatuih valčkill in je tgilto in žarelo. 

Barje -Ili ga bilo \'ideti kakor na ravni ploSK\'i, 

zakaj blizu in dille~ je trepetala taluJa sopara pa 

ga je zavijala l' prosojno koprcllo; in iz nje je 

zdajpazdaj jeknilo, zape:o in Zil\'Tiskalo, zil~umclo in 

zaropota[o. 

Pa je izprego\"oril Gantar: 

.Fant!" je dejiII, zakaj v tu robnosti ni rabil 

drugega izraza, .jok<ll se boš za lo, kar si zdaj 

rekel; jokal se boS! Pa pokoril se bo~, ker si lako 

gOI'oril z menoj, starim kmetom." 

.I{ako pa naj gO\'ori<11 drugMe?" 

.Moj Bog!' je moral vzdillUiti oče iii je Irudoma 

zakril žalost; .t<lko delajo zdaj ljudje -ne, otroci 

delajo tako. Ko bi ilC bilo \ITeii, \'e~, hi sc jilz do 

smrti kesal, da sem tvoj Mc! ln raj~i bi bil 

Rajši hi bil jc hotel reCi, pa ga je hilo de


jansko sram izraziti svoja (u\"$l\'a rlljSi bi bil 

Sel na romanje in na kolellih hvalil Boga, da sem 

ostal fant in služim najslaMelllu gosporlllrju. 

Tako pa je (ez malo (asa na~cl pot ill povedal 

s tr(iimi 7.logi: 

.OtrOk Ili prida -pil je!" 

p., pri telil je pozilbil nil Jakca in Pepeta . 

• tcrnu lJi kdo poncpotreblleln yovoril saj 
me ne pozIliIte." 

Oče se je porogljivo zasInejIII: 

.Da jaz tebe ne pozllarn? I(aj nisi ti ulOj sili? 
Kaj?" 

. Sem.' je odvrnil Tone llekoliko domišljllvo, 
nekoliko lillIkolniselno.•PII Vi me ne poznate; a 
kga Vilm ilC moreTIl razložiti, Boste te vidcli, kako! ' 

Obmolknilil sla naellKrHt. p., stiITCI! je vell()lller 
zvenelo po glavi nesrečno \"prašanje: Zil kaj? 7.ak~j? 
-ln Ili gll 1110gel razvozlati s pridom iII Ilspehom! 
Pa ga je pre\'zc!o popolnoma iii se nlu jc zdelo 
no\'o, ~era\'no j{' stopi lo prcdcllj že davno, i'l ~C 
\'edno nerešeno. 

Z<lkIlF Zakaj Ile morCTIl rHumeti Ili ti lastnega 
otroka? l{aj ni 1" njcTIl oni lIamen, ki Sl'lIl 11111 gi! 
hotel zapisati \' kri te takrat, ko fanta ~e ni hilo 
Ilikjer? KilKO da ~e mu je illl{'l"<nil''' 

%lIkilj ni postili tak 1(0 jaz? 

Tmn je zapazil, d~ je POVOdCIlj visoko Illlwzala 
trll\'O iii grmo\'je: na teTllnih \"ejieah se je Ilalepilo 
bliito, zdaj že suho in bclkasto, pa jih je pOlllak1llo 
\' \'odo: ('e bi I'oda zdaj sC!Jla tako \'isoko, glej! 
stala bi Mdii upra\' do P;ISI1 iii naj hi pokl' la 
TOlleta, lIaj bi (III. 

•Jaz selil tak člo\-e l(," se je zdramil Tone 111 
glas ITIlI je bil brezCutcn; .za kar selll se odlo(il, 
lo )IIOrll11l lIi1pr1lvili, pr~j Ile odneham. !l\i~lim, da 
bi ilC znal [Josp:Jdariti s tem, kilT ilnate Vi, Zil to pa 
lega tudi nc 111M11m. Da hi moralIutaj Vam oCililti; 
Take[Ja ste me vzredili!" 

.Kaj 90\'ori;; fant?" 

NIlpel je slulI. ria se prepriča, ali so te besede 

res priS[e iz Toneto\'ill ust. Je \' njih plcllleJlitost 

ali zaničevanje borrrega doltlovjil? 

.Nikoli me niste radi imeli, sicer bi Inc ne bili 

odloči li za kaj takega." 

.Kaj si rekel?" je pre~cnečeIlO, z glln"orn in 

bolest jo vzkliknil; nevedomII je lIiIkrat \"7,di91Iil drog, 

da 11111 je telebnil ob ~Olrl -iII Coln se je nagli il 

kljub svoji teži, \'oda je pljusnilII l'lIl1j, ogenj se je 

raztresel in zmočil, brod~rja sla IIlalone zalll~llJlilil 

v reko. Še Tone je strmI! pridržiII !rIod Coln jc 

j~l plavati z vodo! 

III oba sta se iznelladellil zavcdli! ni zlI'cla 

veslali. 

PO(Hsi, ko polž sta se plazila po strli gi. 

StHrec je mimogrede popravil ogenj in pogledal 

TOIleta: 1l1lzIIIlaj ni hi lo zaslediti izprelllene! i':ekoliko 
holj priltnje je bil oblc(en ko sicer dorna: srlljcll 
je blcdclll, prsi lIiso hile skorjasle in porasle -a 
gornja llstniea ni kazala dvajset leti Vinjen menda ni? 


Oblitje je mojc! je monli obalavljaje priznali; 
a kako da mu razum ni zraslel z mojim? 

ln lo ni zlobnost in izprijenost -kratkovidnost je! 

ln nehole mu je stopilo pred oti: 

Ne morem razumeti! te pomislim, da sem nekdaj 
holel iz fanta narediti drugatnega tlO\'eka nego 
sem jaz -pa se mi zdi neverjetno, da vidim zdaj 
v njem svoj tedanji U(lmen! Nemogotel SlJj to je 
bilo že davno, dlJvno! Ali tedaj s~m si bil umislil: 
prvi naj gre in postane imeniten, naj ne okuSa tolIlarjevega 
kruha. Pa ni priSlo tako -in jaz sem 
ga ves ~as videl, kako posta;a moj naslednik. ln 
bil sem uverjen, dII se to izvrši! Nil -pa se fani 
odpravi IH! drugo pot in jame meriti na to, km sem 
Ilckot želel dose~i j(lZ, tesar PIJ zdaj za živ svet 
ne maram. 

Z veliko bridkosija je zapo~el razgovor. 
.Fanl, kaj si pozabil, da si Gantarjel', ki le ne 
bo nikoli bilIgosiovil za lako ljubezell?" 
. Kaj Vam nisem povedal! te sem dozdaj delal 
kakor Vi.


,Nikdar nisi lako deJal, sliSiš! Kdaj bi bil jaz 
zafrtkal o~ehL te bi ga bil pozimi, denar, pa se 
mu Se smejal povrhu?" 

. Ne velll, čelllu treb~ toliko besed? -Do dlJlles 
selil delal isto ko Vi! Saj sem z Vami ludi jedel in 
spal, !Ic? Vidite, dlJ nc morele tajiti! To je: jaz Ilisem 
rekel, da bom to, kar Vi! Rnd sem trpel in se potil 
z Varni vred, zraven seln pa Studiml, kako bi iz 
sebe napravil kaj boljšega. Vi bi vendar bili lIIogli 
zapazili, da se jaz nisem z Vami smejal! Ker ludi 
nisem imel veselja! Delal sem le zato, ker sem čakal, 
kdaj se lahko lolim drugt:g(l ! Zakllj bi moralinardIl 
brez potrebe domačijo oškodovali? " 

• Ti me spfflviS živega pod zemljo! " je rekel 
potrt in brez \'olje. • Kaj si si pravzaprav vbil v 
glavo? Da sem bil lako -no! Pa pr(lviš, d(l si 
delal! Kako? tega se nI' spominjaš!" 

. Saj lega ni Ireba vlatiti IW dan!" 
,Ne -ravno lakrat si se nalczel takih abolnosti, 
ko si divjal dneve in dneve okrog in -" 
.Res da tedaj ! Pa kaj morem zato, ~e vidim, 
da nimam Vaše glave? To je vseeno!' 

.To ni res!' je vzkliknil ote. "te moram sam 
Irpeli ZIJ dorn ali pa ~e kdo drugi -to ni kaf tnko! 
Jaz sem prepo~len, da si ne bi priz~deval -' Je 
že lako.· 

.Saj sem Vam te rekel, da grem za svojim! 

•Ti boS kam Sel?" 
Ni verjel; zalo se je pomilOVf\lno 11Ilsmehnil. 
"Vi me še zmerom gledate kOl otroka -veste! 


Pa se molile -jaz grem od doma! Kilj bi govoril 
loliko, te ni Ircba! -Pa danes Se ne!" je prisl!lvll 
tolažilna, "ampak jeseni." 

"Kam?" je veni sapi vpraSai o~e, da ~imprej 
izve. 

"Basie te videli -" 

"Pojdi, kamor ho~eS!" je zavpil razjarjen, ko 
je spoznal, da je vse zaman; da je imela Ažmanka 
prav, ko je dejala: Bo že kako! -o tem se je 
zdaj prepriCal. Pa je tudi pozabil, da je bil Ani 
hladnokrvno priznal: Naj gre -in bo pravi -Nil 
vse to je bil pozabil! 

"Jaz le ne pogledam ve~1 Pa tudi mi ne pridi 
pred oti -te greS danes!" 
"Ne Se, pat pa, kadar bo prilotnost. Zdaj Vam 
še pomagam." 

Niti to ga ni ustrašila. 

,Ni treba!" ln T<IZdraŽello je siknil. .Ce nisi to, 
kar sem menil -izgubi se!" 
Suuil je z drogom, da je štrbullknilo na vse 
plati in se je nabrala pena po vrtincib . 

• Naj bo, gorje je gorje! Saj sem morebiti sali] 
kriv!" 

.Poglejte," mu je dokazoval Tone ~ez milla 
tasa, .grem in bo mir; ko mc ne bo, boste že izprevideli. 
da je bilo prav." 

"Ako greS kakor berat, mi ne bo žal -že 
vidim! Ne boj S(>, da bi ti kdaj izporoCiJ: vrni s(>! 
ln ~e živim sto let! Jaz sem ote, ti si sin! Jaz sem 
se poizkusil že v dolgih letih -kaj pa li!" 

Tu je nellje v vrbju zagrgrl!lo -menda se je 
prebudila povodna bitje in se je okrenilo. 

PI! priveslata dol od [žice fanta; da si prikr!ljSata 
prcobilo gosposko brezdelje in brezposelnosi, sla 
bila prekucnill! v LjubijIlnico grmado trnja in jo zažgala, 
da je veselo plapolala po vodi. 

Tedaj sta tainarja pristala 1111 pokošellem bregu 
in nabrala breme dra~ja in suhljadi, da sla poživila 
slabotno kuriŠ~e. 

ln lOpet sta lezla naprej. 

"Vse lO se bo zgodilo, o ~erncr sem li pravil: 
tak boS šel, kilkrSen si priSel n<l svet !" 
"Tega ne more nih~e zahtevati!" 
"L<lhko " 
"Ne! Cc sem rekel, da me niste imeli radi. za


voljotega immno Se vseella svoje pravice. Aknil 
sem le: videli sle, da mc ne drži nikjer dolgo in 
znkaj mc niste pustili, kakor sem si želel? ko ste 
mc našli povsod drugod bolj kol doma -kad!lr 
paC je bil moj tas, tako pIiIvite. Vi niste jaz -jaz 
pa sem drugaten lIego Vi vemje!e. Pa bi bil Sel 
kakor V<lŠ stri<; -ne za denarjem, ampak ker me 
t<lm IH! B!lrju ne veseli. jaz bi rad živel po svoje, 
in ne tako, kakor ste mi odl061i drugi -" 

.Brez del<l ho~eš živeli -jaz PII naj ostanem 
sam! Kaj bosta Jakec in Pepe, sta komaj za pastirja! 
Vse bi bil dobil li -zdaj pa nI' dobiS lIiC! Prav 

'" 



uit! I{o 1l0čcnjaS tako, kakor da si ti gospodar, jaz 
pa hlllp('c! Gr('$, pa pride~, po s\'oji u(,lUnni \'olji, 
mati s(' pa joče -cj'" 

"Ko se 1'fr1(,1I1 od \'ojl1kov, bom .te napral·il!" 

Vzel si je tas in si prižgal cigareto, 

Sreral ju je ozek toillie uren boli kot IlIsloviea, 
ki ~e je izpreletll\'ala nad gludino in si motila 
noge 


"Ti si gospodar in jaz sem hlapec, Jaz sem priIlel:
II kruh -ti ga Z3metavaS, Vcs svet bo poln 
r18$(' snunotc pa bodo rckli bedaki, da jaz rriscm 
bri oč('! O, bil S(,r11 -p3 kajl V5('gn bo konec, 
\"5('ga. Jaz bom Sel I'se bo Slo, Naj gre -te 
bi le l'ed('I, znkllj, -" , 

ZIII('roul tiSe je gOI'mi!, nazadnje je I.e bolj sam 
zasc krnrnlj:ll; zakaj Tone je nekaj premiSlic\'ol iII 
se Ili \'Ct nnsmihm';rl kakor lili Trnovskem pristllnU, 
ko ic očetu rliCvrcdllo zapravil toliko gri.tljnjev kruha, 

Bo .te kako! je sklenil flln!. 

Gantar j(' čutil neizret('rlO grenkost iII kljuh Jla_ 
«wu; trdo~h se je zmrMil in nekako žalostil -kakor 
bi gll bilo IUlpolrrilo rnalodu~je in n(,Zl1arr strah, Pral' 
polago1l111 se mu je nll'alo \'pra~lIje, te morda ni 
kaj resuitn('ga l' listi poSasti iz sanj: iII mcd onimi 
tujd je domneval obraze iz lIristana -511111ljivi uosOl'i 
ili zakidar~e oti, 

Tnk bo fant! j(' nepričakovano lIgnllll. 
Ampnk zdaj je oče hlapcc in otrok gospodar 
pn 7.lIknj? 
Ze v tretje ni mogel rešiti čmlnc misli. 

225 

N('nadoUlII je zlln'onilo p;:,ldne -pral' kot da 
so s(' utrgnli I'si zl'onOI'i in z3bllčali po vselil svetu 
1'('litastno in sl0l'e5110, [n I'se Barje je 1110lilo mrrnrajOl"
e molill'c, -

Colnaria stil 7.!:poredor1la vrgla klobuke l' čoln, -
Gantar jc prislonil dllln 1111 čelo in vlekel dol 
do nrn<ic -od ruke je kllplj~1 zuoj, 


Se je nl'knj krl'i! si je dejal iri se oddRhllil l' 
ucrRzlotn(,H1 upanju prllv kol da se nal'sezgodllj 
skll~a solnce prcriti skoz l1Ieglo, 


N('kjc se je oglllsil fnnt, po Simih S('uožetih je 
p051rga\'310 in ,h'il.galo, cnčalo ili čiriknlo un 
vodi j(' kriknil Skripec. Prlll' Ilalahko s(' je I'jla sopara 
po I'sem Barju, -

Aj Bnrje, Barje! -Zdnj ptodonosr1a plau z rNtkimi 
dornol'i, zl1aj sinje jezero z ročnimi čoluiči; 
dnnes zlnto polje, jii tri temna planjava, naokrog brda 
iII gure, helc cerkve iII zeielI(' ~lune. -Po tehi se 
izprelinjn kosec s 51'('110 koso -oudi l'idirl1 rillitu 
Tineta, kako se I.uri in kako hiti: brki so se 11111 
pobesili in osiveli, listnice so se sprijele in oblitj(' je 
pO<'rnelo kakor I\'oje te.tke brnzd(', Barje, Siroko in 
globoko, -1{lIj uisi li zibelka dal'uih, sretuih dIIi? 
-Kaj lIisi prijazno, da te Znl)llSta Tone, ko bodo 
pral'knr dozoreli lI'oji razori in bo I'drllgit porasla 
visoka travn'! 

Kaj ue rnorc~ osr('čili tlOl'eka? ne znaS razI'edrili 
srca? -obogatiti prl'prostega dornovjn? 

Zakaj nc? 

I\<lko pil si si naklonilo All.l:eta,? 

o da mi je 

Zlotil G, Koritnik 

odII mi j(' d\'igniti ponosno Globoko bi lllsI'gel v črno prst 
kipete I1nSe \'seobsežno 1'llIst po S\'eto mot rllzrast('l kroginkrog 
nad \'se dvornove silno in visoko in za~lImel bi \' vrlrlI (il in (vrst. 
l1ad temnega zivljeuja bol in strast _ \' okrilje svoje v~cl Ili hrill iII log. 

Du jiisIlega nebn bi hotel. kukor blisk, /l:a I'('jah mojih c('la vrstn gn('zd, 
preklati siloma dvomov oblak, krog meril' \'erlce jasnih solnc in zvezd iu 
v t('i jasni ni s\'etli. solntnocisli I~ko bi rnstel wez in br('z d\'ornov 
r8uasti se kot l' lesu hrast orjllk, v krHljest\'u lu6, soineIl in duhov!