Osebne vesti. Za novega železuiškega ravnatelja v I.jubljani je imenovan g. dr. Fatur. Do- sedajni direktor Josip Cugmus pride za pomočnika vrhovnega direktorja državnih železnic v Beogradu. Pogre!) g. župnika Fortimata Koučana. Zadnjič smo poročali, da je umrl v Št. Pavlu pri Preboldu taraošnji g. župnik Fortunat Končan. V siovo je govoril pokojnemu v cerkvi braslovški g. dekan K. Presker, ki je opravil tudi pogrebne obrede v sprem- stvu 60 duhovnih sobratov. Sožalno brzojavko je poslal notrajni minister dr. Korošec. Zadnjo pot so posodili poleg Ijudskih ranožic in gasilnih društev priljubljenemu dušnemu pastirju g. prelat dr. Fr. Kovačič iz Maribora, vseučiliščni profesor dr. Lukman iz Ljubljane, celjski opat P. Jurak, konjiški arhidijakon Tovornik, kanonik Žagar iz Nove cerkve ter razni odlični zastopniki civilne oblasti. V imenu prosvetnega društva je govoril cb odprtem grobu g. škorjanc. Snirt trgovca v visoki starosti. V starosti 80 let je preminul v Šmarju pri Jelšah tamošnji ugledni trgovec in posestnik g. Ivan Loschnigg. Rajni je bil rodom iz črne na Koroškem, odkoder je prišel v šmarje pred 65 leti. Zapušča deset preskrbljenih otrok. Pokojnemu delavnerau možu svetila večna luč, preostalim naše sožal jo! Nc§reče. POZORNOST VZBUJAJOČA SMRT TREH KROJAŠKIH POMOČNIKOV. V zadnjem času je bilo oddanih v mariborsko bolnico več oseb, na katerih so ugotovili zastrupljenje z bencolom. Dva krojaška pombčnika: Franc Konec ter Stanko Klobučar sta kmalu po prepeljavi v bolnico podlegla zastrupljenju. Radi smrti kar dveh so uvedli preiskavo in ugotovili, da jc imel v Mariboru v Vetrinjski uiici krojač Vincenc Ignac delavr.ico, v kateri je izjrotavljal dežne plašče. Platno je osiguraval napram dežju na ta način. da ga je namakal v raztopino iz bencola in gumija. Ljudje, ki so bili zaposleni z impregniranjem plaščcv, so dobili radi razvijajočih se bencolovih plinov zastrupljenjo krvi. En delavec za drugim je obolel. Konečno se je zastrupil še niojster sam in je moral izdelovalnico zapreti. Isto podjetje je prevzel po novem letu kroiač Jožef Munda in ga je prestavil iz Vetrinjske uiice v Krekovo uiico. Mestc bencola-je vzel feencir in je skrbel za zadostno zračenje delavnice. Dne 21. januarja pa je tudi njemu posebna komisija do nadaljnega obnstavila. obrat. Zastrupljenje z bencol-plini je zahtevala še eno smrtno žrtev. V Dravogradu ,ie itmrl tretji kro.jaški pomočnik Anton Horvat Dne 29. januarja so spravili v mariborsko bolnico z istim zastrupljenjem dva krojaška pomočnika in sicer: 221etnega Franca Gole in 251etnega Viktorja Toman. Krojaški mojster Vincenc Ignac je bil nekaj časa v bolnici v Mariboru in se baje sedaj zdravi v Zagrebu. Slučaj tolikanj obširnega zastrupljenja je vzbudil v Mariboru največjo pozornost. Srortna nesreea otroka. V Dolnjem Brdu pri Mežici ima posestnik Maks Pika na dvorišču vodnc turbino za pogon kmetijskih strojev. Turbina je bila v obratu, ko je stopila na pokrov, s katerim je pokrita naprava, 71etna domača hčerka Milka in je hranila ptičkc. Os sukajoče se turbine je zagrabila otroka za obleko, ga začela sukati tako, da je revici glavo popolnoma stolklo in je bila koj mrtva. Strašna smrt vsled opeklin. 16Jetna viničarjeva hčerka Magdalena Gril iz Krčevine pri Mariboru se je motala preblizu močno razgretega štedilnika. Deklini ee je vnela na tplesn ob!ek-i in jc bi!a nn,- enkrat živa baklja. Hudo opečeno so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer je podiegla opeklinam. Podlegel poškodbi. Dne 13. januarja je bil pri podiranju v gozdu na glavi hudo poškodovan v Ribnici na Pohorju 36 letni drvar Jožef Vrhovnik. Težko poškodovanega so spravili v mariborsko bolnico, kjer je podlegel poškodbi 29. januarja. Kup drv je podsul v Mariboru v Slovenski ulici 141etnega nožarskega vajenca Ladislava Pongračiča. Ko so ga rešiii, je imel zlomljeno levo nogo in poškodovano desno roko. Na rogove je nabodla podivjana krava 28 letno viničarko Marijo Potočnik iz Radizela pri Slivnici. Poškodovano so spravili v mariborsko bolnico. Petkrat je gorelo tckom enega meseca v Zgor. Jablanah v ptujskem srezu. Zadn.ii požar je uničil 26. .ianijarja krog polnoči gospodarska poslopja posestnika Jerneja Hoivata. Škoda znaša 30.000 Din. Orožniki so pridno na delu, da bi ugotovili vzrok požarov. Mrivo so našili 58 letno viničarko Terczijo Vajsbacher iz Grajene pri Ptuju. Za- dela jo je najbrž srčna kap. Usodepoln padec s kolesa. .30 letna Tevezija Karo je padla pri Vurberg.u tako nesrcčno s kolesa, da si je zlomila desno nogo in so jo prepeljali v bolnico v Ptuj. Stekel pes obgrizcl celo družino. V hišo poses tnika Koseca v Frankovcih pri Ormožu je pridivjal domač pes, ki je obgrizel celo družino in najbolj pa starega očeta Jurja Kosca in njegove vnuke. Doraačega psa je ogrizel kak drugi iz okolice. Koščevo družino so prepeljali v Pasteurjev zavod v Celie. Otrok podlege! opeklinam. Dveletni dninarjev otrok Leopold Iohan je polil v Javorju pri Slivnici pri Celju welo _.. leko po sebi. Fantek je podlegcl opeklinam v celjski bolnici. : *Trije dalvci dobili nevarne ODekline. V kemični tovarni in "pražarni v Gaheriu ni-i Celju so dobili hude opekline na nogali delavci: 42 lctni Martin Košir iz Dobrave, 30letni Karl Pcdleanik z Dečkove ccste m 3?, letni Aloizij Trdnik iz Zagrada. Do nesrcčo je prifilo. ko so doiali rp"T^7;;j.ii bnkcr v vodo in je pljusknil po njih krop. Opečene so prepeljali takoj po nesreči v bolnico. Požar v Ljubljani. Na Krekovem trgu v Ljubljani je 29. januarja nenadoma izbruhnil požar v znameniti Mahrovi hiši. Gasilci so ogenj primerno naglo udušili, a vendar je škode nad 50.000 Din. Velika požarna škoda. V Dravljah pri Ljubljani sta zgorela posestniku Ivanu Peterci hlev, škedenj in 70.000 kg sena. Škoda znaša 80.000 Din. •Siartao \e podsulo v kamnolomu v Hoi'julu na Kranjskem delavca Andreja Gaoiovšek. 12 otrok zgorelo v boinici. Iz Newyorka poročajo: V noči na 28. jan. je izbruhnil v Malcolmu ogenj v bolnici za jetične otroke. Ogenj so opazili, ko je bilo že celotno poslopje v objemu plamenov. Na pomoč pribrzeli gasilci so rešili 17 otrok, 12 jih je pa zgorelo. Gašenje je bilo nploh nemogoče, ker je pri hudi zimi v severni Ameriki voda v ccveh sproti zmrzovala. ?azne novice. Po bolnicah bomo imeli od 1. aprila napfej sarao en mzred. Zdravstveni miniocer Cvetkovič je odredil, da se ukineta a 1. aprilom 1936 po vseh državnih bolnicah, izvzemši bolnice za duševne in živčne bolezni, I. in II. holniški razred. Ostal bo torej še camo III. razred. Zanimivosti Černogorskega tabora. Ko sem v predzadnji številki »Slov. Gospodarja« o teh pisal, sem se pozneje spomnil, da bi bilo umestno, da si tajnosti tega tabora podrobneje ogleda tudi Muzejsko društvo v Ptuju. Zdi se namreč, da vodijo od cerkvene kleti naravnost k »vibavžčeku« kake površno izklesane stopnice ali pa kake velike špranje, katere prepuščajo nenavadno obilo vode k studencu, ali pa da je v notranjosti te »čeri« več razpok, katere pošiljajo močne izvirke v okolici tamošnje usnjarne, kateri tudi v največji suši nikdar ue presihajb. Zato bi biio tudi treba, da so banovina na to opozori in k temu pokliče kakega strokovnjaka vcdnih ved, kateri naj ugotovi, dali bi se ne dal izvesti vodovod v vsako hišo vsega trga, za kar bi zadostoval mali motor brez kakih rvčutnih izdatkov in vendar bi so s tem dalo vednemu pomanjkaniu vode na tem hribu odpomagati. Vprav ta tabor, ki uživa posebni blagoslov narave. katerega nimajo nikier drugod na raz»olago, nai ostane nadalje neizkoriščen? To ne sme biti; zsto naj poskrbijo pristojni činitelii, da dobiio prebivalci dovol.i sirave ritne vode. in da se preskrbi pri tej znameniti romarski cerkvi možnost, da si lahko obiskovalci v veliki vročini v kratkem ugasijo svojo žejo, ako se jim k temu potrebna cev nudi! Občinski odbor v Šoštanju je odstopil z županom vred. Z odstopom je hotel prehiteti oblastveno razrešitev. 419 živih divjih zajcev je ujelo v cele kilometre dolgo rnrežo lovsko društvo v Somboru. Zajce je kupil znani izvozničar za divjačino Vajda v čakovcu, ki bo žive jetnike prodal na Francosko. Tako lepega vremena, kakor so ga uživali in se ga veseleli po Dalmaciji v minulem tednu, tamkaj ob tem času ne pomnijo 20 let. Stalci promet z zrakoplovi preko Atlantskega oceana. Vožnje iz Friedrichshafna ob Bodenskem jezeru v južno Ameriko bo v aprilu prevzel novi orjaški nemški Zeppelin »LZ 129«. Ta zračni orjak je že toliko dogotovljen, da so ga pričeli polniti s plinom, kar bo trajalo radi ogrorane razsežnosti trupa precej časa. V kratkem bosta oskrbovala reden zračni promet med Evropo in južno Ameriko dva zrakoplova in sicer že v vožnjah preizkušeni Zeppelin in novi »LZ 129«. Po najnovejših poročilih bodo zgradili v Friedrichshafnu še en »LZ 130«, ki bo enak *LZ 129«. Te dni se bo odpeljalo iz Berlina v Washington posebno poslanstvo zastopnikov nemškega zrakoplovnega ministrstva. Gre namreč za sklep pogodbe med Nemčijo in Združenimi ameriškimi državami za vzdrževanje rednega zračnega prometa tudi preko severnega AtlantBkega oceana. Strahovita zima po državah Severne Amerike je zahtevala v zadnjem tednu 235 smrtnih žrtev. Promet s parniki po rekah je bil radi ledu popolnoma zaustavljen. Črno gora dobi še eno železnico. Doslej je posedala Črna gora samo eno železnico iz Virpazarja ob Skaderskem jezeru v Bar ob Adriji. Ta železniška zveza je v zasebnih rokah. Sedaj bodo priklopili Crnogoro s še eno železnico na drugo železniško omrežje. Pred kratkim so začeli graditi linijo, ki pelje iz Trebinja oziroma od proge Brod-Sarajevo v Nikšič in bo dolga 71 km. Tudi ta železnica bo ozkotirna, vendar bo podlaga tako zgrajena, da jo bo mogoče razširiti v normalno tirno. Pri delu je zaposlenih 3000 delavcev. Proračun v znesku 68 railijonov Din je vzet iz milijardnega kredita za javna dela. Za novo bogoslovnico. Na gostiji mladega para Antona Pianinšek in Marice Dplenc, ki ga je poroial njun sorodnik p. Gabriel Planinšek iz Maribora v župnijski cerkvi Sv. Lovrenca na Dravskeiu polju, so zbrali svatje za novo bogoslovnico v Ma§jboru svoto 224 Din. Odbor za novo bogoslovnico v Mariboru izreka blagim darovalcem za plemenit dar prav iskreni: Bog plačaj! Z doma je izgiiiila 13 letna šolarica Frančiška Poherc. Je precej močne postave. Oblečena je v svetlo rjavi plašč, ki je spodaj obrobljen s temno rjavim plišem in istotako ovratnik. Kdor bi o njej kaj vedel, naj sporoči na naslov: Marija Paliič, Lukanja vas, Crešnjevec pri Sl. Bistrici. Obžalovanfa vredni slučaji. Obesii se je v policijskem zaporu. V ma- riborskem policijskem zaporu pri »grafu« so našli 29. januarja zjutraj obešenega 57 letnega viničarja Ferdinanda Majcenoviča. Stražnik je aretiral imenovanega 29. jan. zgodaj zjutraj na glavnem kolodvoru, ker je nosil neopravičeno orožje. Majcenovič je bil hudo pijan in se je obesil na cev, ki pelje iz peči. Neznan zastrupljevalec psov je nastopal zadnji teden po Mariboru. Neznanec je metal psom na ulici zastrupljeno meso. Več živali je kar na cesti poginilo v hudih krčih. Drzni vlomilci na delu. V eni noči so se lotili še neizsledeni vlomilci viničarije posestnika Andreja Pfeiferja v Ranci pri Pesnici. Vlomili so skozi streho in so odnesli dvocevno puško, pištolo ter nekaj šganja. Isto noč so vlomili isti tički vrata v trgovino Milana Zelenka v Štrihovcu pri št. Ilju v Slov. goricah. Ko so pa bila vlomljena vrata z železnim drogom, ce je oglasil električni zvonec v trgovčevi spalnici, ki je zvezan za slučaj vloma z vrati. Vzbujeni trgovec je prepodil vlomilsko družbo s streli iz samokresa. Nevaren tič pod ključem. Orožniki so zaprli v Apačah pri Gornji Radgoni brezposelnega čevljarskega pomočnika Mak- sa Polanec. Prijeti je imel pri sebi sedem na različna imena glasečih se izkazov, ki so bili opremljeni s fotografijami. Polanec je rojen v Gradcu, pristojen pa v Mihalovce. Radi raznih goljufij je bil v Avstriji že kaznovan. V Gradcu je osleparil svojega tovariša za 2000 šilingov. Na Dunaju je otvoril mesnico, čeravno je čevljar in je obljubljal laKkovernim šenskam zakon in izvabljal od njih večje ter manjše denarne svote. Ko so mu postala tla v Avstriji prevroča, je prestavil svoj sleparski delokrog v Jugoslavijo, kjer so ga pa hitro vtaknili pod ključ. Strel iz zasede je zadel v stegno v Moškajncih pri Ptuju 181etnega mizarskega vajenca Franca Kokot. Štirje ranjeni v podivjanem pretepu. Pri posestniku Ivanu Levičniku na Mestnem vrhu pri Ptuju so luščili na večer bučnice. Pomagalo je pri tem delu več fantov in deklet. Po končanem luščenju je prinesel gospodar nekaj vina in je zagodel zbranim na harmoniko. V veselo hišo je prišla še skupina fantov iz sosedne vasi, med katerimi je bil hlapec Vinko Strmšek iz Janešovcev. Dve različni družbi sta si skočili koj v lase. Adolf Pavko z Mestnega vrha je posadil Strmšeka na hladno. Za njim je odšlo tudi njegovo spremstvo in se vrnilo čez nekaj časa s koli. Hišna vrata so že bila zaklenjena. Napadalci so vdrli z nasiljem in navalili na v hiši zbrane s koli. Pavko je, pograbil v veži sekiro in udaril s topim delom Strmšeka tako po glavi, da je obležal v nezavesti. Strmšekovi tovariši so nato napadli Pavka. Dobil je strel v pleča in z motiko po glavi, da se je onesvestil. Oba tšžko poškodovana so spravili v bolnico v Btuj, dva lažje ranjena sta ostala v domači oskrbi. Neprestani pokolji v okolici Ptuja. Posestnikov sin Ivan Toš iz Grlincev pri Juršincih je dobil v levico in desno pleče tako huda zabodljaja, da je obležal nezavesten in so morali poklicati zdravniško pomoč. Pobit do nezavesti. V Budini pri Ptuju so r.apadli v noči neznanci 24 letnega posestniškega sina Franca Hojnika iz Dor- nave . Premlatili so ga tako s koli, da je obležal nezavesten in so ga prepeljali y ptujsko bolnico. Na pogonu za ženo se sam zaklal. Na Majskem vrhu v Halozah se je viničar Iv. Gajšek vedno prepiral s svojo ženo, s katero je imel 8 otrok. Te dni se je vrnil na večer pijan domov. Grozil je ženi z odprtim nožem. Vsa preplašena je reva pobegnila iz viničarije v bližnji gozd. Mož jo je ubral z odprtim nožem za ženo. V gozdu se je najbrž spotaknil in padel tako, da si je zasadil nož do ročaja v prsa. Drugo jutro so našli Gajšeka izkrvavelega v jarku. Mati petero otrok si je v duševni zmedenosti prerezala vrat v Vučji vasi pri Ljutomeru . Gre za Marijo Osterc, katero so našli mrtvo v mlaki krvi v kuhinji. Umor prevžitkarja. V Megojnicah prl Grižah so našli s preklano lobanjo pred zidanico svojega vinograda 75 letnega prevžitkarja Avgusta Golavšeka, po domače Šteflaka. Vsi znaki kažejo, da je bil starček napaden v spanju. Morilec mu je zve^ zal roke na hrbtu, zamašil usta in nato šele mu je bila najbrž s sekiro preklana lobanja. Radi divjaškega umora so ljudjc upravičeno razburjeni in že komaj čakajo, da pride divjaški zločinec v pest pravice. Nočni in r.krivnostni požigalec je na delu po okolici Šmartna na Paki. V omenjeni okolici beležijo tckom treh tednov tri požare. Dva zločiua v Metliki. Dne 2. februarja v noči je bil umorjen v Metliki zidar Jakob Senčar iz Barkoveij pri Trstu. Umorjeni je bival v Metliki 20 let, star je bil 70 let in se je preživljal s priložnostnim delom. — Vlomljeno jc bilo v Metliki v trgovino Ivana Valjavca in odnešenega blaga za 20.000 Din. Izpred sodišca. Obsojen slepar. V Mariborv je bil obsojen na pet mesecev strogega zapora 31letni Karl čebul, ki je izvršil svojčas več sleparij v Guštanju. Izvabil je z lažjo guštanjskima trgovcema Maksu Husarju in Janezu Miloniku 200 odnosno 2600 Din. Čebul, ki se je izdajal za nemškega letalskega oficirja, je zasledovan tudi od avstrijskih oblasti. Oproščeu suma dvojnega uniora. Pred sodniki v Novem mestu se je zagovarjal te dni 43 letni železniški čuvaj Anton Paučič, doma iz okolice Metlike. Obtožen je bil, da je 5. junija 1. 1. umoril svojega tovasiša Jožefa Kožaj; in njegovo ženo Terezijo. Kakoi* smo že poyočali, so našli oraenjeni zakonski par na postajališču Dobravice na Dolenjskem ob prihoda zjutrajnega vlaka v stanovanju umorjena. Sum je padel na sosednega čuvarja Paučiča, ki ni živel najboljšem razmerju s Kožarjem. Pri obravnavi Pavčiču niso mogli dokazati nobene krivde in radi tega je bil oproščen. Grozen zločin še bo zanaprej ostal zagonetka. Novi francoski ministrski predsednik Sarraut. V Monakovem na Bavarskem so imeli zaanji teden toliko snega, da je ustvaril slikar Sailer prevoz piva Iz snega. S f ¦-cčjo h^mel preskrbujejo Italijani svoja čete na južnem abesinskem bojišču. V okolici Asmare (prestolica italijanske kolonije Eritreja v vzhodni Afriki) so. z^radiU Italijani visoke stolpe za oddajo radijo poročil.