POSAMEZNA ŠTEVILKA 4 DIN
ILUSTRIRANI TEDNIK ZA RADIOFONIJO
RADIO LJUBLJANA
GLASILO SLOVENSKIH POSLUŠALCEV
LETO VII ŠTEV. 31
BOŽIČNA ŠTEVILKA
L LAYER: ROJSTVO GOSPODOVO
Prvorstna kvaliteta v najlepši obliki
Troelektronski oktodni refleksni super
Ingelen Columbus
za valove 18—7000 m, z originalno propelersko skalo, učinkovitim regulatorjem za fadinge, prvovrstnim elektrodinamičnim zvočnikom ter 9ivat,-tno končno pentodo.
Din 4800'— na 12
mesecev
Štirielektronski oktodni super
Ingelen Mentor
za valove 18—7000 m. Najnovejša konstrukcija z rezonančnimi vrati, ki izboljšajo kvaliteto glasu. Aparat sprejema Evropo in prekooceanske postaje. Močan sprejem tudi podnevu. Precizna skala. Indikator s tlečo lučjo. Izredno elegantna oblika.
Din 5800*— na 12 mesecev
Šestelektronski jubilejni super
Ingelen US 25
za valove 18—7000 m. Ima regulator za selektivnost, pripravo za odpravo mote n j, elegantno kaseto z resonančnimi vrati; sprejema vse večje postaje tudi podnevu. Precizna trobarvna skala. Aparat je 75 super, ki ga je že konstruirala tovarna Ingelen, zato so pri njem uporabljana vsa izkustva.
Din 7000'— na 12 mesecev
Prodajajo jih:
RADIO,
REGISTROVANA ZADRUGA Z O. Z.
Ingelen Columbus
Ingelen Mentor zaprt
Ingelen Mentor odprt
Ingelen US 25 odprt
V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 7
in vsi njeni zastopniki

■ H
RADIO LJUBLJANA
VII
2 2. DECEM B RA 1935
31
En trošt mi prinesemo Vam : Mesija je zdaj rojen nam, prišla je ta presveta noč, prišla je iz nebes ta luč! Jezus vam bo sedež dal, v Njega imen pojemo zdaj, naj bo vaš patron vselej!
a je zdaj tista noč, prišla je k nam nebeška luč. Bodi češčen' Dete rojen , ker je 'z ljubezni prišlo na svet. Jezus vam bo sedež dal, v Njega imen pojemo zdaj, naj bo vaš patron vselej!
O ZVEZDAH IN ZNAMENJIH ALI: ZA KAJ SE NAVDUŠUJE „NAŠ VAL"
Človek bi ne verjel, če ne bi na lastne oči bral zadnjega uvodnika »Našega vala«. To glasilo, ki se je proklamiralo za ofic.ielno glasilo prejšnjega komisari-jata in je bilo kot tako pobornik »nacionalne ideje« v našem radiu, to glasilo nam z navdušenjem oznanja novo zvezdo na nebu naše radiofonije — da se poslužim cvetličnega sloga imenovanega članka —, ki da se je pojavila s Pililip-sovim koncernom. Tu koncem nam hoče postaviti 120 kw-no postajo in tako gordijski vozel naših radiofonskih težav in tegob kratko in malo presekati. Vse skupaj je kakor pravljica: hudi čar, ki leži na nebu naše zatemnele radiofonije, bo pregnal kraljevič iz tuje dežele .. . Zapleteni položaj, ki je nastal v jugoslovanski radiofoniji, bo rešil deus ex machina v podobi Philipsovega koncema. Oddahni si, o tuina Jugoslavija! To, kar si dolgo čakala, si vendar dočakala! In dočakal boš ob »Bat'i« tudi moderno in veliko »Philipsovo« tovarno aparatov in radijski potrebščin, kakor ve poročati »Naš val«, in to ne bo naj-zadnja pridobitev našega zavoženega narodnega gospodarstva . . .
Samo mi bomo morali po svoji navadi »Našemu valu« in njegovi čudni okolici — čudimo se ji šele v zadnjem času — to veliko radost in veselje pokvariti. Da, tako hudobni smo in tako malo navdušeni. Kaj se hoče.
Spominjamo se namreč takole mimogrede, kakšen hrup je pred časom zagnal »Slovenski Narod« na lepem zaradi »tujega« kapitala. Spominjamo se tudi
vseh odločnih in lepih besed, ki jih je bil do nedavnegu poln ves ta »nacionalni« krog, ki mu pripada tudi »Naš val« vsaj po svojih očetih, kadar je šlo za prevzem našega radia po »tujem kapitalu«. Takrat je vse grmelo zoper tuji kapital, se vse cedilo rodoljubnih besed o domačih ljudeh in domačem denarju.
Odkod ta veter, gospodje? Ali vaša »nacionalnost« ni več aktualna, odkar Dos je nemili piš odnesel s smreke naše kukavice?
Mi smo bili tisti, ki smo že neštetokrat zastavili svojo besedo za to, da prevzemi našo postajo domača družba z domačim denarjem. Mi smo bili tisti, ki smo nastopali vedno proti tujemu kapitalu. Ako se najde za Zagreb in Beograd drugačna rešitev, je to njuna zadeva. Slovenski poslušalci pa nismo voljni, da hi s svojim denarjem bogatili inozemske delničarje še pri pristojbini za radio. Slovenski poslušalci bomo vzdrževali svoj radio tako, da bo naš denar šel za spored in du bo ostanek ostal doma! To je naša odločnu zahteva in za to energično nastopamo ne sumo zoper vsako poseganje tujega kapitala v naše narodno gospodarstvo, ampak tudi enako energično zoper vsakogar, ki hoče za tuj kapital delati razpoloženje in reklamo na način, kakor to dela »Naš val«. Mi kupujemo Philipsove radijske aparate kakor kupujemo aparate drugih znamk in imamo svoje mnenje o kvaliteti vsake znamke, zoper poseganje v naš organizem po vzorcu
Vesele Božične praznike želita
vsem poslušalcem
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
Philipsovega koncema pa imamo pravico in dolžnost, da javno energično protestiramo. In v tem našem protestu se nam gotovo pridružujejo vsi poslušalci Jugoslavije!
Ne gre za to, da bi nam Philipsov koncerti s svojimi investicijami šele >>omogočil« moderno orgunizirano in izpolnjeno radiofonijo. Gre za to, da nam on tega ne bo napravil iz samega idealizma in gole ljubezni do našega naroda, ampak na podlagi prebito točne »kalkulacije«, o kateri ve poročati tudi »Naš val«. Tu kalkulacija pa mora dati po vzorcu slehernega kapitala investicijam odgovarjajoč dobiček. In investicije za 120 kw-no postajo niso mačkine solze. Ves dobiček pa bo šel v inozemstvo. In tu je jedro vprašanja.
»Ne bod'mo šnlobarde/« Naj se že enkrat zganejo odločilni faktorji, naj najdejo način, možnost in denar, da se naša radiofonija že enkrat spravi na dostojno in letu 1936 odgovarjajočo višino. Naj poskrbe, da se odpro ti finančni viri našim lastnim potrebam, naj ne dopuste, da bi denar odtekal drugam, medtem ko se pri nas dan za dnem ugotavljajo škandalozni primeri splošne revščine in občega propadanja, ko se uradnikom odtrgujejo plače, ko nimamo modernih avtomobilskih cest, ko se že leta borimo za našo bore univerzitetno knjižnico iti tisoči mladih življenj gi-nevajo v gladu in brezposelnosti!
Pa še nekaj drugega je »Našemu valu« hudo všeč Ta orjaška postaja bo stala kjerkoli. »Kje se bo zgradila predvidena velepostaja ni važno, važno je, da se zgradi . . .« Iti vse druge postaje bodo ž njo zvezane »z brezhibnimi vodi«. Tukaj je »Naš val« in njegov krog spet enkrat pokazal svojo staro barvo.
Če bo ena »glavna postaja« in bodo druge z njo »zvezune z vodi«, se to kajpak pravi, da bo tudi samo eden »glavni« program. Seveda. To je tudi potrebno zaradi »kalkulacije«. En sum program stane mani kakor trije istočasni programi, kaj ne? In če bo veliko relejnih postaj in bo veliko poslušalcev, bo veliko dohodkov, a stroškov malo, kaj ne? Kaj in kako bo pri nas, to pri kalkulaciji ne prihaja tako zelo v po-štev, saj smo mi komaj 8 odstotkov vsega prebivalstva, kaj ne? In da bi zaradi nas oddaje bile slovenske, to bi bil vendar nesmisel, kaj ne? Kvečjemu ob kakšni posebni priliki, da se sliši ta zar nimivi »kranjski dialekat«, kaj ne? Nasprotno bi bil vendar samoumor vele postaje in občuten padec dividend, kuj ne?
DOZIC
otrok
Z drugimi besedami povedano, se ogreva »Naš val« za likvidacijo slovenskega radia. Zakaj z realizacijo Philip-sove velepostaje in njegovega načrta organizacije jugoslovanske radiofonije je slovenskega radia kot takega konec, s tem preneha biti in oddajati edina postaja s celotnim slovenskim programom na svetu. Ne rečemo, kakšen opoldanski spored bomo že kdaj slišali s slovensko napovedjo, tudi kakšno uro slovenskega predavanja in kakšno uro slovenske glasbe po glavnem večernem programu. Evidentno pa je, da bodo glavni programi morali prihajati iz »glavne postaje«. In da ti programi ne bodo slovenski, smo že povedali. Vprušujemo se le še lahko: Kaj naj bi Slovenci še morali žrtvovati?
Niko Kuret:
Kako sem prišel do Šusterja Drabos-njaka? Brez posebnih ovinkov. Ker se zanimam nekoliko drugače za ljudsko igro kakor večina naših delavcev na tem poprišču, sem pri svojem delu naletel najprej na škofjeloški pasijon, ki je najstarejši ohranjeni slovenski teatrski tekst, in ga priredil. V prvi priredbi je doživel krstno predstavo v našem radiu na cvetno nedeljo leta 1930. Od očeta Romualda, ki je ta pasijonski tekst napisal v letu 1721, sem prišel naravnost do porednega pavra v Korantane, kakor se je sam imenoval, do Andreja Šusterja, zvrhnji Drabosnjaka iz časa okoli 1800. Mož je pisal rajme med oranjem, prelagal okorne nemške tektste alpskih iger in nam tako dal »Igro o izgubljenem sinu (ki sem jo priredil in izdal 1934), »Božično igro« (ki je pred kratkimi izšla) in »Trpljenje Gospodovo«, (ki mi doma v miznici čaka predelave). Pot mi je kazal dr. France Kotnik iz
ROJSTVO GOSPODOVO (Stara slika na steklo.)
Prepričani smo, da bo na odločilnih mestih toliko bistrega pojmovanja posledic take organizacije radiofonije bodisi na narodnogospodarskem kakor tudi na kulturnem — specielno slovenskem — področju, da se bosta oba gospoda zastopnika Philipsovega koncer-na, ki sta prispela v Jugoslavijo, kakor poroča v Philipsovih zadevah točno informirani »Naš val«, vrnila infectis rebus tja, odkoder sta prišla.
Mi vztrajamo na tem, da je treba najti in da se z dobro voljo lahko najde način, kako se vprašanje naše radiofonije zadovoljivo in sodobno reši brez sleherne tuje pomoči, ki jo moramo v svojem narodnem ponosu hvaležno odkla-n jati.
Kdor drugače misli in drugače piše, se je sodil sam
Celja, naš najboljši poznavalec Drabosnjaka. Prva dva tekstu poseduje sam, tretjega sem si dal na Dunaju prepisati, spravljen je namreč v knjižnici slovanskega seminarja dunajske univerze.
Kakšna je ta Božična igra? V svojem bistvu je taka kakor vse podobne alpske igre. Igrali so jo do nedavnega domači igralci po Koroškem tako, da so nastopali v gostilniški sobi. Trdosrčni betle-hemski birt, ki v igri nastopa, je čisto navadni krčmar iz slovenske vasi. Van-drovec si je enak v vseh dobah. Sveti trije kralji so navadni koledniki z zvezdo. Glasnik, ki napoveduje ljudsko popisovanje, je vaški birič. Marija in Jožef sta edina ohranila zunanjost s svetih podob, kakršne vise na steklo naslikane v kotu slovenskih kmečkih domov. Trije pastirji pa so v svoji robati prisrčnosti vzeti naravnost z naših planin. Saj so tudi jaslice sredi med nami. Betle-hemske poljane so samo pojem, vse dogajanje je prenešeno med nas. Tako učinkuje vsa igra kot dramatsko izdelan narodni običaj, kot obred. In tako jo je treba podajati, tako razumeti. Kdor bo iskal v njej najprej »teater«, ji ne bo prišel do jedra.
Prelepe stare slovenske božične pesmi dajejo igri še vse tisto, česar prisrčnost okornega jezika nam ne more dati. Mislim, da bo ta igra lahko pripomagla k lepšemu doživljanju pristno našega,
slovenskega božiča.
•
PESMI RAZNIH NARODOV ZA BOŽIČ
(V torek ob 22.15 in v sredo ob 12.15.)
V sedanjem zmedenem času, ko v strahu pričakujemo bodočnosti, ko smo priče diplomatskih borb in zvijač, ki komaj zadržujejo nov svetovni požar, se nam zdi ta simpatična uvedba Mednarodne radijske zveze kakor onemogla kretnja boljšega človeka v evropskem človeštvu . . . Vsi narodi pojo vsak v svojem jeziku v sleherni postaji o bla-govesti miru, o prihodu Odrešenika . . . Ko je Mednarodna radijska zveza sklenila, naj vsak narod posname kakšno najznačilnejšo svojo božično pesem in božični pozdrav v svojem jeziku na ploščo in naj to ploščo razpošlje vsem postajam v Evropi, da se v posebni od-
daji predvaja, se je zavedala velikega poslanstva, ki ga ima vprav radio med sodobnim človeštvom. On, ki ne pozna meja, ki pušča vsakemu narodu v etru do besede, je kot nalašč za to, da oznani vesoljnemu svetu dva tisoč let staro blagovest, ki se sleherno leto ponavlja, a jo zmeraj manj upoštevajo in je ljudem zmeraj bolj samo čuvstvena kulisa za najožji krog... Če nimamo dobre volje, kako moremo biti deležni miru?
Ali ni morda tu jedro vsega zla? •
H KOPORČEVI SKLADATELJSKI URI
(K oddaji v ponedeljek ob 21.)
Srečko Koporc je eden izmed naših najmlajših, ki hodi svojo pot neustrašeno gotovemu cilju nasproti. Ne gleda veliko okoli sebe, kaj pravi ta, kako ga z neljubimi besedami sprejme njegov »skladateljski« tovariš; on si je svojega uspeha siguren. V londonski radijski postaji bodo v marcu prihodnjega leta izvajana njegova dela po posredovanju g. Laurina. Za našo postajo pripravlja simfonska orkestralna dela, s katerimi bo postaja rade volje stopila v ospredje pri količkaj važnem evropskem prenosu.
Stilno se razvijajo njegova dela na kontrapunktični osnovi: izredno pestra in izredno iznajdljiva harmonska odeja daje vsem skladbam docela svojevrstno lice.
Oblikovno se zelo rad poglablja v starejše oblike staroklasične in tudi no-voklasične šole.
Klavirska suita, ki je na programu, obstoji iz ronda (mala oblika A-B-A-C-A s pevnim srednjim delom), gigur (v starem slogu z moderno harmonsko spremljavo) in fugo (v stilu a la Fro-berger).
Divertimento: (za flauto, klarinet in rog) je v današnji uri najmočnejša skladba. Obstoji iz 5 delov:
1.	Fantazija (prostooblikovana v smislu impresionizma)
2.	Fuga (kontrastira s svojo odločnostjo in jasnim oblikovanjem prvemu stavku)
3.	Humoreska (izredno zanimivo delano, stoji v ostrem nasprotju s št. 1.
in 2.)
4.	Intermezo (delan v slogu potujočih muzikantov)
5.	Finale concertant.
Vodopivčevi, Arničevi in Koporčevi
glasbeni uri bo sledila ura Josipa Kle-menčiča.	Dr. A. Dolinar
ANDREJ ŠUSTER DRABOSNJAK BOŽIČNA IGRA (Na sveti dan ob 17.)
(K prenosu koncerta Ciril ■ Metodovega zbora iz Ljubljane na sveti večer ob 21. uri)
Kadar dospe glasbena umetnost v svojem razvoju na križpotje, ko je treba ubrati pravo smer, se obrne k viru umetnosti, k narodu. Tudi danes je zašla glasba v slepo ulico, iz katere je treba poiskati pravega izhoda. Zato je glasnejši kakor kdajikoli ipoprej, klic po narodni pesmi. V svetni glasbi je neiz-vesinost vse večja kakor v cerkveni; zato je tam povratek k narodni pesmi bolj povdarjen. Vendar mora tudi slovenska cerkvena glasba obrniti pogled nazaj, da bo njena rast bujna.
Najpristnejši je narodni izraz v cerkveni ljudski pesmi oh velikih praznikih, ki dušo posameznika ubero v skupno, občestveno občutje. Med vsemi cerkvenimi prazniki je pa ravno božič čas, ki z ljubko mehkobo božjega usmiljenja in brezprimerne revščine najde široko odprto pot v sleherno krščansko srce. Božični prazniki so doživljanje najtišjih in najpristnejših čustev ljubezni, ki sije iz skromnih jaslic v mrzli svet. Kje je moči tem tihim skromnim čustvom najti primernejšega izraza kakor v petju?
Božična pesem nosi neizogiben pečat teh čustev pri vseh krščanskih narodih. Vendar ima vsak narod kljub skupni čustveni vsebini vendar v pesmi nekaj svojskega, značilnega. Tudi slovenska božična pesem ima marsikaj pristno svojega.
Stara naša božična besedila so tako čudovito preprosta in prav zato tako lepa, da se povedati ne da. Človek se čudi miselnemu in čustvenemu bogastvu, ki ga danes ne premoremo več. Malo besed, pa toliko vsebine! Ni čuda, da so tudi melodije in napevi prav posebno preprosti in skromni. Ravno iz le skromnosti in enostavnosti v glasbenem izrazu diha ona pristnost občutja, ki je še tako sodobno usmerejenemu glasbeniku ne more nadomestiti najmodernejša glasba. Božič je čas najnepotvarje-nejših čustev človeškega srca; taka mora biti tudi božična pesem.
Spored svetonočnega petja Ciril - Metodovega zbora ima dva dela. V prvem so pesmi znanih slovenskih skladateljev 19. stoletja; so manj poznane, a po iskrenosti božičnega veselja vredne, da jih izkopljemo iz pozabljenja. Vaviken, Cvek in drugi skladatelji minulih dob morajo vprav o božiču spet na naše kore in v naše hiše.
Drugi del obsega niz starejših nape-vov, ki jim skladateljev ne poznamo. Pesmice so postale prava narodna last, pa so jih nekako izpodrinile mlajše, ki so jih naši kori vneto prepevali in jih "c. Zdi se, da so zlasti solistični vložki mlajših bili vzrok, da o starejše, za ljudsko petje in ne za soliste zložene pesmi, zateiunele. Pevci so se radi v samospevih postavili, kdo hi jim zameril! Vendar bi ne bilo prav, če bi se nam staro blago porazgubilo in pozabilo. Mnogo je pristne božične lepote v njem. Gotovo bodo tudi radijski poslušalci doživeli ob starih naših božičnih melodijah toplo slovensko domačnost in nepotvorjeno blaženost svete noči.
Zgoraj na levi TRNOVSKA CERKEV, odkoder se bo prenašala polnočnica v torek ob 24. — Spodaj na levi MORAVČE, na desni ČRNI GRABEN. (Sliki spadata k oddaji »POGLEJMO NA GORENJSKO STRAN« v sredo ob 20.15)
Ludovik Puš:-
BOŽIČNA LJUDSKA PESEM
KU LTURNA	K R O NI KA
V leto 1855. .sega ta poskus izvirne slovenske burke. Levstik ga je sam napisal in uprizoril z laškimi študenti v gostilni pri Draksleriri. Zavestno je segel po kmečki snovi. V njej se mu je zdelo edino možno torišče za slovensko dramo. Gospoda se mu je videla vsa potujčena in tudi uglajenega omikanega jezika tedaj še nismo imeli. Vendar je ostalo to Levstikovo delo, ki ga odlikuje vsa sočnost kmečke govorice, ne-dodelano. Imamo različne variante, ki si celo nasprotujejo. Levstik ni mogel priti svojemu »Juntezu« do zadnje podobe. Do leta 1869. se je ukvarjal z njim in je kljub temu »Juntez« ostal fragment.
K IZVAJANJU ODDELKOV IZ BACHOVEGA BOŽIČNEGA ORATORIJA
(25. decembra 1935 ob 20. uri)
Dva mogočna stebra stojita ob vhodu v nemško glasbeno zgodovino. Ta dva sta čuvarja nad velikim bogastvom in globino nemške glasbe: Joch. Seb. Ba<-h in G. F. Handel.
Oba sta rojena istega leta — 1685 — ko so na primer v Angliji in Franciji divjali budi politični in razdiralni boji. V Nemčijo pa se je polagoma vračal mir in red po groznih razdejanjih 30 -letne vojne. Oba zgoraj imenovana sla bila določena, da izvedeta duhovno pre-rojanje Nemčije in jo usmerita na pot, kjer je dosegala pozneje zmago duha in srca. Bach predstavlja tihega, vase zaprtega človeka, ki vrta v zadnjo globino človekove notranjosti. Handel je predstavnik svetovljana (kozmopolita), ki šele po mnogih blodnjah in razočaranjih, po težkih notranjih bojih sebe naj-
ŠESTDESETLETNICA DR. IVANA PRIJATELJA
(K oddaji v ponedeljek ob 18.40.)
Slovenski narod nima ravno velikega števila znanstvenikov, ki bi k oblikovanju slovenske duhovne podobe prispevali toliko, kakor literarni zgodovinar, teoretik, kritik, esejist in prevajalec dr. Ivan Prijatelj.
Rodil se je v Vinici pri Sodražici 1. 1875., hodil v ljubljansko gimnazijo, skušal študirati na Dunaju medicino, a se končno odločil za slavistiko; danes je profesor za novejšo slovensko in slovansko literaturo na naši univerzi.
Po končanih študijah je Prijatelj dosti potoval po svetu, spoznal široko razgibanost velikih duhov, a tudi slovensko ozko-t in tesnosrčnost, ki je bila poleg drugega vzrok, da po svetu niso bili prav nič poznani, saj nismo imeli niti
dobrih pregledov naših kulturnih prizadevanj. Prijatelj jih je napisal za Ruse, Srbe itd. Začel je študirati našo preteklost, odkril mnogo novih stvari in popravil celo vrsto rezultatov, ki so jih nekritični zgodovinarji pisali, obenem pa je dobe naše novejše zgodovine kritično pretresel in nregledal napake, ki so jih naši voditelji delali. Okoli 170 razprav, člankov, esejev itd. je sad njegovega stalnega zanimanja za našo preteklost in sedanjost.
Delo dr. Prijatelja je srečna sinteza kritičnega razioskovalca in občutljivega o teta, ki je umel prisluhniti finim tresljajem najtanjših strun naših oblikovalcev besede. Njegov slog očituje ustvarjalni zanos, kakor pri redkem našem zna lvcniku, tako da nam je ustvaril prav radi svojih prirojenih zmožnosti, ki jih je izobrazil v svetu po najboljših vzorih našo znanstveno prozo. T. S.
Spodaj: Univ. prof. PRIJATELJ IVAN praznuje 23. decembra svojo šestdeset-letn ico. — V sredi scena iz zadnjega dejanja drame »KAKO ZABOGATIŠ« v ljubljanskem gledališču. — Zgoraj: Slavčeva, Cesar. Spodaj: Sancin, Sever-jeva. Leica Foto. R. Kos, Ljubljana. (Scene: Sunuir F—5 cm 1:2; portreti: Thumbar F=9 cm 1:2.2. Film Perutz-Peromnia.)
de. V vsem svojem življenju je bil odvisen od slave in časti, javnost je bila zanj glavno merilo in vsestransko me-rodajna; vse njegove skladbe so prera-čunjene na učinek, ki ga bodo imele na množico. Bach tega ni poznal, tudi če bi ga nihče ne razumel in cenil kot skladatelja — on mora — vsled notranje nuje skladati. Kot bi bil v njeni neizčrpen vrelec, ki se ne more umiriti. Zanimiv je Goethejev izrek glede njega: Tako se mi zdi pri poslušanju Bachovih del, kot bi se večna harmonija med seboj menila.
Bach je bil znanilec in tolmač božjega sveta in najglobljih človekovih misli. Zato je ostal svojim sodobnikom zaprta knjiga; ob njegovi smrti (1750) se je zaključilo razdobje, ki je bilo stilno v svoji vrsti zaključeno in zaokroženo. Šele 19. stoletje je rodilo renesanso Bachove glasbe in od tedaj naprej teko zdravi viri njegovega dela vsem kvišku stremečim v zgled in pobudo.
FRAN LEVSTIK (K razpravi slovenske drame v našem radiu v nedeljo ob 17.15.)
FRAN LEVSTIK: JUNTEZ
(Iz razvoja slovenski' drame, IV. ura) (Nedelja ob 17.15)
N i ko Kuret:
Načrti za novi studi© naše oddajne postaje
Nihče ni pri nas bolje poklican, da napravi načrte za novi studio naše postaje, kakor naš napovedovalec g. ing. arch. Ivan Pengov, ki živi z našim radiem skoraj od njegovih početkov, pozna vse njegove potrebe in pri svojem delu bridko čuti vso utesnjenost, v kateri je treba pri našem radiu delati. Naš radio mora dobiti nov studio. O tem ni nobenega dvoma. Kdorkoli bo naš radio prevzel, bo moral prevzeti to nalogo. Načrti za to so pripravljeni. Veseli smo, da jih moremo prinesti v tej naši božični številki, ki pojde med tisoče naših poslušalcev. S tem bomo opozorili našo javnost na silno perečo zadevo, ki je vredna vse naše pozornosti.
Načrti ing. arch. Pengova upoštevajo vse praktične potrebe modernega studia oziroma splošnih sprejemnih prostorov. Izreči jim moramo največje priznanje. Nestrpno samo pričakujemo, da nam vzraste ob sedanji pritlični stavbi na Bleivveisovd cesti projektirani dostojni in reprezentativni Dom slovenskega radia!
Stavba je mišljena kot dvonadstropno poslopje s tremi etažami: kletnimi prostori, visokim pritličjem in prvim nadstropjem. Kletni prostori bi služili za stroje, akumulatorje, centralno kurjavo, delavnice, skladišča (ter stanovanje za hišnika - kurjača). V visokem pritličju bi se nahajali oddajni prostori, čakalnice in tehnični prostori. Prvo nadstropje je namenjeno upravnim prostorom, pisarnam, sejni dvorani ter enemu stanovanju.
Ne bo odveč, če prinesemo k tem načrtom tudi nekaj posebnih opomb, ki bodo vse naše bralce gotovo zanimale.
Enako funkcijo kakor srce pri človeku vrši v oddajni postaji tehnična centrala. Zato je važno, da ima tisti, ki vrši službo v tej centrali, čim krajši dostop v vse prostore, kjer se oddaja vrši. Pri nas sta za to službo določena, žal. samo dva človeka, tehnik in napovedovalec. Zato je nujno, da sta tadva v neposredni bližini: napovedovalec mora brez nadaljnjega in neposredno lahko obveščati tehnika glede vključevanja posameznih prostorov in točk. Iz načrta je razvidno, da sta ojačevalnica (11) in soba napovedovalca (12) postavljeni v sredino kompleksa; vrata napovedoval-čeve sobe so nasproti vratom ojačeval-nice. Iz ojačevalnice, ki je 2 m nad terenom, je možen pogled v oba studia. Pri manjšem studiu (16) so tla 60 cm pod terenom in je višinska razlika 2.60. Pri večjem studiu (15) je višinska razlika 2 m, ker so tla v isti višini s terenom. V večjem studiu se tla v smeri proti ojačevalnici dvigajo v terasah, ki so visoke po 30 cm, in služijo za nameščanje orkestra ali pevskega zbora. Na ta način ima dirigent nezakrit pogled na vsakega izvajajočcga. Napovedovalec ne napoveduje v velikem studiu, ampak v malem, da se godbeniki ali pevci med tem med sabo lahko sporazumejo in kaj potrebnega pomenijo. Celica za napovedovanje (13) se nahaja neposredno poleg napovedovalčeve pisarne. Ta celica služi tudi za reproduciranje plošč in za njih shranjevanje. Za predavatelje je namenjena nekoliko večja soba (14) ob celici za napovedovanje. V tej sobi bi
lahko nastopali tudi drugi izvajalci: harmonikarji, oitraši, igralci pri zvočnih šalah (sketchih) itd., ker je za ta namen dosti velik. Neposredno poleg tega studia je čakalnica (21) za tiste, ki v njem nastopajo. Ta čaklnica Služi lahko tudi dirigentu ali ev. solistom pri velikih orkestrih ali zborovskih nastopih. Lokal 23 je arhiv radijskega orkestra, lokal 22 čakalnica za člane orkestra ali zbora, čigar nastop se vrši v velikem studiu (15). Za manjši studio (16) so čakalnice v neposredni bližini (22), vendar so vse toliko odmaknjene, da je nemogoče, da bi hrup iz njih motil oddajo v studiu.
Velika dvorana za javne prireditve
(17)	je namenjena posebnim nastopom in tvori z vsemi pritiklinami čisto samostojen del stavbe, ki bi se zgradil lahko tudi kasneje. Dvorana bo akustično tako prirejena, da bo ostal zvok enak, če bo polna ali prazna, kar bo treba doseči s posebnimi predeli in pripravami. Po velikosti bi bila ta dvorana prav tako široka kakor je filharmonična dvorana in samo 6 m krajša. V parterju bo imela nad 300 sedežev, z galerijo vred pa 450 prostorov. Oder se bo dvigal v dveh terasah in bo 12 m širok ter 5 m globok. Dohod v dvorano je skozi vestibul s predprodajo vstopnic (26) in skozi fo-yer z garderobo (27), ki se bo lahko uporabil tudi kot javna poslušalniea: posebne oddaje bodo dostopne tistim, ki doma nimajo aparata, za nizko vstopnino v tem prostoru.
Tu je bilo nemogoče doseči, da bi imel tehnik neposreden vpogled v dvorano. Zato je predvidena posebna celica
(18),	kjer hi se napravila predojačeval-na naprava. Čakalnica 22 v bližini dvorane služi lahko kot čakalnica za studio 16 ali pa za dvorano.
Ves ta del se da popolnoma ločiti od studijskih prostorov, tako da se da lahko v najem tudi društvom itd., ne da bi bil zaradi tega obrat postaje kakorkoli moten.
Vhod v stavbo bi bil skozi podvoz (25), kamor bi z lahkoto zavozil avto. Dvorišče samo je zadosti veliko, da se na njem lahko vrše veliki nastopi različnih skupin, ker so akustične prilike za take nastope na prostem najugodnejše. Tehnik vidi iz svoje kabine, napovedovalec pa tudi iz svoje sobe, kaj se na dvorišču godi.
V neposredni bližini ojačevalnice se mora nahajati strojnica in shramba za akumulatorje. Ker je zaradi situacije nemogoče, da bi se oboje namestilo v isti etaži, kjer se nahaja tehnik, to se pravi, v visokem pritličju, in zato, da se ropot motorjev bolj izgubi, je name-: til arhitekt oboje v klet pod ojačevalni-< o. Tehnik lahko v primeru kakega defekta takoj neposredno pride v oba prostora po zavojnih stopnicah. Tako strojnica (1) kakor shramba akumulatorjev (2) imata neposredno ventilacijo na dvorišče.
Pri majhnih postajah kakor je naša je treba vedno računati z večjimi ali manjšimi popravili. Zato je nujna posebna delavnica, ki l>i se morala sčasoma razviti v tehnični laboratorij z vsemi potrebnimi pripomočki (3). Ta de-
lavnica je spet odmaknjena, da ropot pri delu ne moti oddaj. Takoj poleg delavnice je tehnično skladišče (4). Poleg dostopa v klet po zavojnih stopnicah, ki je možen samo tehniku, pa se pride v klet seveda po običajnem stopnišču. Ob vhodu v klet se nahaja enosobno stanovanje hišnika - kurjača (5) s stenskim okencem, obrnjenim na stopnišče, da hišnik lahko kontrolira, kdo prihaja v klet.
Stavba bi se morala ogrevati s centralno kurjavo. Nameščena bo morala biti na dveh mestih. Velika dvorana s pripadajočimi stranskimi prostori bi se ogrevala zase, ostali prostori pa spet zase. Za namestitev centralne kurjave za veliko dvorano je predviden prostor v lokalu 9, v čigar neposredni bližini je skladišče kuriva (8). Centralna kurjava za ogrevanje ostalih prostorov je predvidena v prostoru 7, shramba kuriva se tudi za to centralo nahaja v lokalu 8.
Za zvezo vseh etaž služi isto stopnišče. Ker se predvideva velik promet, so stopnice 2 m široke. Dostop v upravne prostore v prvem nadstropju nadzira skozi stensko okno osebje v pisarni (31). Prednja soba 30 je dovolj prostorna. da služi kot čakalnica ljudem, ki imajo opraviti v teh prostorih, bodisi da žele govoriti z referentom (37) ali pa z upravnimi organi postaje (tajnik 32, vodstvo 33, blagajna 34, državni kontrolor 35). Prostor 36 bo služil za seje uprave, programskega odbora in kot reprezentativna dvorana.
Na-proti vhoda v upravne prostore je vhod na galerijo, ki vodi skozi foyer (39). Galerija služi lahko tudi kot zaključen prostor, ker se proti dvorani lahko zapre s stekleno steno.
V	iisteui nadstropju je predvideno tudi dvosobno stanovanje. Vsa stavba pa dobi lahko še drugo nadstropje, kjer se napravijo ali sama stanovanja, ali pa se pri povečanem obratu n. pr. v prvem nadstropju namesti samo programsko vodstvo z referenti itd., v drugem nadstropju pa upravni prostori.
Tako vidimo, da je za slovenske razmere načrt ing. arch. Pengova idealen. Tudi stroški, ki jih predvideva, so dosti nizki. Ker se ohrani dosedanja stavba, ki se bo vključila v novi kompleks (kar je iz načrtov visokega pritličja dobro razvidno), bi znašali stroški za sirovo stavbo komaj ea. 700.000 Dim. Z navadno opremo — brez tehnične opreme — hi stroški utegnili narasti na 1,000.000 dinarjev.
Da to ni znesek, ki bi ga ne bilo mogoče dobiti, je precej verjetno. Da pa je nov studio nujno potreben, dokazuje primerjava načrta sedanjega studia z novimi načrti. Iz načrta sedanjega studia je videti najprej, kako silno majhen je, iz označbe pTostorov v njem pa še posebej, koliko stvari se danes stiska v enem lokalu, kar delu postaje gotovo ni v prid.
V	slovenski kulturni program najbližje prihodnjosti je treba vključiti tudi ;>Dom slovenskega radia!«
DON SLOVENSKEGA RADIA
Načrti ing. arch. Ivana Pengova
H%šl ® ® 4-' -	rm p 1		t	il	- ® 1
©o					
		- . '. .'4			
		® ®	©	i ® fU	11
KLET OZIROMA PRITLIČJE
1.	Strojnica
2.	Akumulatorji
3.	Tehnični laboratorij
4.	Skladišče
5.	Enosobno stanovanje za hišnika -kurjača
6.	Shramba ad. 5.
7.	Kotel za centralno kurjavo studia in pisarn
8.	Kurivo
9.	Kotel za centralno kurjavo velike
dvorane
VISOKO PRITLIČJE
Ojačevalnica Pisarna napovedovalca Studio za plošče in poročila Studio za predavanja in razgovore Studio za zbore, orkestre itd. Studio za komorne ansamble, manjše pevske skupine in zvočne igre Dvorana za javne prireditve (306 sedežev v parterju, 146 na galeriji, skupaj 452) Režijska kabina Rekviziti Predsoba
Čakalnica za predavatelje
Čakalnica za sodelujoče
Notni arhiv
Sluga
Veža
Predprodaja vstopnic
Foyer z garderobo, tudi javna po-
slušalnica
I. NADSTROPJE
30.	Predsoba
31.	Pisarna
32.	Tajništvo
33.	Vodstvo
34.	Blagajna
35.	Državna kontrola
36.	Sejna dvorana
37.	Referenta
38.	Revija
39.	Foyer za galerijo
40.	Dvosobno stanov.mj^
POSLUŠALCI PIŠEJO . . .
KRITIKA
PROSVETNI DEL
NACIONALNA URA
Sedemnajst let je nedavno preteklo, kar smo se Jugoslovani politično združili. S tem je bila izpolnjena prva naloga, za katero so žrtvovali veliki možje svoje najboljše sile. Sedaj pa nas čaka druga, težavnejša naloga, to je kulturno zbližanje med Jugoslovani. Umljivo je, da pri takem delu ne sme manjkati moderna sila — radio. Prav zato imamo v uašib jugoslovanskih radijskih postajah vsak večer na sporedu skupen prenos tako imenovanih nacionalnih ur. Zamisel je dobra in vredna pohvale ter sodelovanja. Zato smo v načelu za nacionalne ure in radi priznavamo velik pomen radia pri ustvarjanju narodove kulture. Če pa hočemo biti objektivni, moramo prav tako priznati, da se v naših nacionalnih urah kopiči mrtev kapital, da je vanje položeno mnogo truda in dobre volje, ki pa žanjeta le malo uspeha, če ga sploh kaj dosežeta. Način izvajanja teh ur je namreč pogrešen. Obravnavajo se važna kulturna vprašanja, a na žalost v obliki akademskih predavanj, ki jim gre kot takim vse priznanje, saj jih zvečine sestavljajo strokovnjaki. Pomislimo pa., kdo bi jih lahko s pridom poslušal. Brez dvoma samo izobraženec, ki pa rajši seže po knjigi in se sam o teh vprašanjih pouči, v kolikor mu že niso znana. Naloga nacionalne ure po našem radiu je, da ne obravnava kulturnih vprašanj samo za tanko plast izohraženstva, ampak da seže globlje v sredo naroda. Namesto hladne besede, predavateljeve bi želeli več prepričevalnosti in prisrčnosti, podane v sočnih in pisano zanimivih prizorih, vzetih iz našega življenja. Opozorili bi na nacionalne ure, kakor si jih zamišljajo in jih v svojem radiu tudi radi izvajajo Nemci. Če bi se približali takemu pojmovanju nacionalne ure v radiu, bi jo marsikateri poslušalec z veseljem čakal vsak večer, in to prav tisti poslušalec, ki zdaj ob pol osmih zvečer z nevoljo izklopi svoj aparat ali pa zasuka kazalec na tuje postaje.
(Menimo tudi, naj bi vodstvo naše postaje poskrbelo, da bi tudi mi Slovenci dobili v eiklu nacionalnih ur kaj večkrat besedo. Saj se do sedaj menda prenašajo samo trikrat na mesec nacionalne ure iz Ljubljane. — Op. uredništva.)
JEZIK OBRUSIMO PEG
Ko bi pričakovali, da se je mlajša generacija naučila pravilno izgovarjati trdi 1 vsaj v popolnoma nespornih primerih, pa moramo na žalost še vedno poslušati neslovensko pačenje, in to ne pri slučajnih predavateljih, ki tu in tam gostujejo s svojimi predavanji v našem radiu. V nedeljo 15. t. m. je ga. Travno-va v svojem gospodinjskem predavanju popolnoma pravilno izgovarjala »tovšča«, predavanje pa se je že v soboto in nato še v nedeljo dvakrat napovedalo kot predavanje o »toljščah«. Novi slovenski pravopis ima to besedo na str. 252. V isti knjigi se na 39. strani najde tudi beseda davica, ki je pred kratkim strašila po ljubljanskem radiu kot davica.	Dr. Fr. T.
POSLUŠALCU IZ POSAVJA
Hvala Vam za Vaš dopis, v katerem ste poslali med drugim tudi svoje mnenje glede našega lista. Saj je edino na la način mogoče, če bralci pišejo kaj jim je všeč in kaj ne, izboljšati njih glasilo- Pravite, da ste bili naročeni na »Naš val«, pa da ste ga odpovedali, ker Vam ni ugajal. Pišete: »Ni mi za romane in pod. v glasilu za radio, to spada po mojem mnenju v leposlovne liste. Docela pa sem pogrešal kratkih notic o spremembah na raznih evropskih postajah, o nameravanih novih postajah po drugih državah etc. etc., o vsem, kar spada v to stroko. Švica je n. pr. spremenila svojo anteno; zakaj se o takih poskusih nič ne poroča v glasilu? Uprava bi morala imeti vsa tuja glasila, pa bi iz njih jemala kratke notice, zadevajoče njih postaje, katere morejo zanimati vsakega poslušalca tiste postaje. To spada t' glasilo za radio!!
I'u tudi v Vašem listu ne dobim kaj takega! Ali ne morete v tem smislu ustreči?«
Tudi mi smo mnenja, da samo leposlovne stvari ne spadajo v strokovni radijski list. Izkušnja pa nas uči, da si večina bralcev želi poleg člankov, ki govore o radiu, tudi leposlovne stvari v listu, saj jim to marsikdaj nadomešča v teh težkih časih kak drug list. Zato skuša uredništvo ustreči tudi tem. Kar tiče notic o najrazličnejših evropskih postajah, imamo to v našem listu v rubriki »Zanimivosti«. Obljubljamo Vam, da bomo to rubriko še izpopolnili in razširili, saj gradiva imamo dovolj, le prostora nam vedno primanjkuje.
Nato navajate še nekaj točk, kako naj bi uredili naš programski del. Želite, naj bi se pri vsaki postaji navedlo točno vse ure, ko se oddajajo novice. Pri programih raznih postaj, gledajo vsi listi na to, da nudijo čim bogatejšo izbiro postaj. Zato ni mogoče objavljati celotnih sporedov, ampak se navajajo le tiste točke, ki so najvažnejše. Zdi se mi, da posluša poročila inozemskih postaj bolj malo poslušalcev, saj pridejo v poštev, radi znanja jezika, povečini le nemške postaje. Zato navajamo ure za poročila le pri postajah, ki pridejo v poštev za širši krog naših poslušalcev (n. pr. Dunaj).
Pri slušnih igrah in pri predavanjih želite, da bi navedli vedno naslov. Kjer
Slovenski
običaji
na
sveti
večer
(po
sliki
Jurija
Šubica)
in kadar bo to mogoče, bomo v bodoče to storili. Večkrat se namreč zgodi, da tudi v programu, ki nam ga pošljejo, ni točno naveden naslov.
O naslednjih točkah Vašega pisma, ki se ne tičejo pravzaprav nas, ampak oddajne postaje, smo se informirali pri postaji. V točki četrti pišete naslednje: »Ali se ne more vodstvo postaje dogovoriti z upravo opernega gledališča, du naj daje vselej tudi i m e opere, ki jo namerava prenašati po radiu. Zakaj? Da si poiščemo tekste, brez katerih mnogi absolutne he poslušamo oper.«
Kakor so nam v postaji odgovorili, je to za enkrat nemogoče, ker uprava narodnega gledališča šele kake tri dni pred oddajo določi, katera opera se ho prenašala. Ker pa je program se-tavljen že veliko prej, da ga morejo odposlati inozemskim postajam in uredništvom, je objava naslova opere nemogoča. Seveda odpade zaradi tega tudi vsebina oper v našem listu. Prav radi burno objavljali vsebino oper, ki se bodo prenašale, čim se ugodno reši zgornje vprašanje.
Ker smo že z več strani slišali take in podobne izjave, kakor ste jo vi napi--ali, ko pravite: »Ali ni mogoče naprosil: g. Kureta, da zopet prevzame pogovor s poslušalci? Ta je bil med vsemi dosedanjim inajboljši!«, smo se obrnili direktno nanj in ga vprašali, če bi bil pripravljen zopet prevzeti v našem radiu pogovor s poslušalci, če bi se vodstvo postaje za to odločilo. Rekel je, da mu je radi prevelike zaposlitve to sploh nemogoče.
Glede večernih novic, ki bi jih vi radi imeli že ob pol desetih, so nam odgovorili v postaji, da jih ne morejo dajati preje, kakor ob desetih, ker je to skupen dogovor vseh treh postaj.
Vaše pismo zaključujete s sledečimi besedami: »Kakor razvidite, se tičejo nekatere točke pravzaprav oddajne postaje in ne revije. Pa se bodete ie pogovorili med sabo, saj je revija glasilo postaje.« Ponovno smo že izjavili, da naša revija ni nikakršno glasilo postaje, ampak je povsem samostojno in neodvisno glasilo, ki brani, kot vedno tako tudi v bodoče, pred vsemi in proti vsakomur interese slovenskih poslušalcev!
Uredništvo.
jeJmika •
ZA DOMAČO PORABO
NOVI APARATI ZA LETO 1936
Letošnja radijska sezona nam je prinesla celo vrsto novih aparatov, ki se odlikujejo po svoji visoki občutljivosti, selektivnosti, jakosti, lepi barvi glasu in okusni arhitektonski izvedbi. Vsakega posestnika radio aparata bo gotovo zanimal pregled teh novosti, vedeti bo pa hotel tudi, kaj je na njih res novega.
Predvsem moramo ugotoviti, da je napredek v konstrukciji baterijskih aparatov zelo velik, da pa je konstrukcija aparatov za direktni priključek na tok ostala v glavnem podobna lanski. Izpre-menila se je le zunanja oblika, ki se vedno bolj poizkuša prilagoditi okusu kupcev. Sporedno s to zahtevo se letos uporabljajo tudi elektrodinamični in permanentno dinamični zvočniki z znatno višjim gospodarskim faktorjem, kot doslej. Izboljšanju reprodukcije služi tudi priprava, s katero moremo regulirati v aparatu selektivnost, oziroma frekvenčni interval in s tem seveda tudi kvaliteto glasu. Znano je, da imajo preveč selektivni aparati oster, rezek ton, dočim odškoduje manj selektivne aparate lepša barva glasu.
Trojno valovno območje, kratko, normalno in dolgo, ki je bilo lani zaželje-110, je postalo letos zahteva, istotako lepa in pregledna skala.
Postopnemu poenostavljenju konstrukcije radijskih aparatov služijo tudi enotne oznake elektronk in enoten univerzalen podstavek, ki je karakterističen za vse nove aparate.
Mnogim poslušalcem ho novo, da vsak moderen aparat rabi dobro zunanjo anteno, da nam lahko nudi vse, kar res zmore. Vse pomožne antene, sobne, lučne itd. je treba zavreči, ker so posebno v mestih prenasičene z električnimi motnjami motorjev in ostalih električnih aparatov.
Med aparati, katere naj predvsem omenimo, so aparati znamke »Radione« solidni izdelek dunajske tvrdke ing. Eltza. Med baterijskimi aparati te tvrdke vzbujata največ zanimanja trocevni in šesteevni baterijski aparat.

Trocevni baterijski Midget AB 3, za vse iri valovne dolžine ima troje uglašenih krogov, ki v zvezi z modernimi 2 voltraimi elektronkami KF 1, KF 1, C 243 N (PP 222), omogočajo cist in
nemoten sprejem vseh večjih svetovnih radijskih postaj. Permanentno dinamični zvočnik Korting je specijalne tovarne zvočnikov Ditz & Ritter v Lipskem, in ustvarja jako in čisto reprodukcijo glasu. Cena tega aparata znaša Din 3.800 brez baterij.
Druga tipa je šesteevni Super AB 6 za vse tri valovne dolžine. 7 uglašenih krogov, 6 dvovoltnih elektronk KF 2, KF 2, KF 1, B 217, B 217 in C 243 N (PP 222) daje aparatu izredno selektivnost in omogoča izdatno izravnavo fa-dingov. Samo po sebi umevno je, da ima aparat prvovrsten Korting permanentno dinamičen zvočnik, ki daje aparatu plemenit glas, ki ga je mogoče še regulirati z regulatorjem za barvo. Pregledna skala in indikator omogočata enostaven in tih prehod na postaje. Cena aparata znaša Din 5.800.— brez baterij.
V seriji aparatov za direkten priključek na električni tok se posebno odlikuje trocevni Midget AW 33 s tremi uglašenimi krogi. Tuljavice nihalnih krogov so opremljene v visokofrekvenčnimi železnimi jedri. Uporabljan stavek Tungsramovih elektronk je sledeč: HP 4101, HP 4106, 9 vvattna pentoda PP 4101 in usmerjevalka PV 495. Občutljivost aparata je visoka, tako, da more sprejemati vse glavne postaje na vseh treh valovnih območjih. Reprodukcija govora in glasbe s Korting elektrodi-namičnim zvočnikom, je radi manjše
selektivnosti izredno dobra. Cena tega aparata znaša Din 3.800.—.
Midget Super AW 44 je 4 — 1 elektronski aparat s 7 uglašenimi krogi za vse tri valovne dolžine. Ima zelo učinkovito fading avtomatiko in indikator za tiho nastavitev postaj na veliki in pregledni skali. Zopet so prvovrstne elektronke HP 4101, HP 4106, DS 4100 PP 4101 in PV 495, ki v zvezi s Kortin-govim elektrodinamičnim zvočnikom jamčijo za kvalitetno reprodukcijo glasu. Cena tega aparata znaša Din 5.800.
Petcevni Super AW 55 je 4 — 2 elektronski aparat s 7 uglašenimi krogi za vse tri valovne dolžine. Aparat ima jako učinkovito izravnavo fadinga in uporablja po najnovejših izkustvih grajene Tungsramove elektronke s hitrim uižare-vanjem, ki so TAF 7, TAF 7, TAF 3, TAB 2, TAL 1 in TAC 1. 9 vvattna zvoč-nicia TAL 1 in Kortingov elektrodinamični zvočnik, z izredno visokim gospodarskim faktorjem v zvezi s prezizno izdelavo aparata jamčijo za brezhiben sprejem in odlično reprodukcijo, ki je še povečana vsled podolgovate izvedbe omarice. Cena tega aparata znaša Din 6.200.—.
Poslušalcem, ki stavijo na radijski prejem in reprodukcijo visoke zahteve, je namenjen Univerzalni Veliki Super AW 66. V tem aparatu so končno združene vse najnovejše pridobitve radio industrije. Za izravnavo fadingov je predvidena posebna izenačevalna elektronka. 7 uglašenih krogov iz prvovrstnega materijala v zvezi z novimi Tungsram elektronkami daje aparatu izredno občutljivost, selektivnost in omogoča na vseh štirih valovnih območjih enakomerno in jako delovanje aparata. Posebna priprava, takozvani Krackkiller, duši motnje ob prehodu na nove postaje. Predvidena je tudi možnost razširjenja normalnega frekvenčnega intervala, kar izdatno izboljšuje kvaliteto reprodukcije. Stavek Tungsramovih elektronk za ta aparat je sledeč: TAF 3, TAF 3, TAB C 1, TAB C 1, TAK 2, 9 vvattna zvočnica TAL 1 ter usmerjevalka
IŠČEMO SPRETNEGA ORGANIZATORJA IN AKVIZITERJA za naš tednik. Pismene ponudbe s potrebnimi podatki je nasloviti na upravo tednika »Radio Ljubljana«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7.
PV 495. Vsled posebne konstrukcije ža-rilnili nitk se te elektronke hitro ugre-jejo, da je ta aparat takoj uporabljiv. Izhodna energija je dovolj velika, da žene specijalni Kortingov koncertni zvočnik, poleg tega pa še en, ali dva primerno prilagodena dodatna zvočnika. Cena tega aparata je Din 7.500.—.
Vsi ti aparati za direkten priključek na električni tok, ki smo jih navedli, so delani za izmenični tok 110 — 220 voltov, obstojajo pa tudi aparati za priključek na oba toka, ki imajo oznake
ŠTIRINAJSTKRAT NOVO ETO
V	TRINAJSTIH URAH
National Broadcasting Compagny, največja severnoameriška radiooddajna družba, pripravlja za novo leto eno izmed najzanimivejših oddaj, ki so bile doslej prirejene. Izhajajoč iz dejstva, da nastopi radi časovne razlike v posameznih pokrajinah novo leto vedno ob drugem času v Ameriki, se bodo prenašale novoletne svečanosti iz vseh delov sveta. Prva oddaja se prične 31. decembra ob 16. uri, ko bo bila v Tokiu ura polnoči. Tamkajšnje novoletne svečanosti bodo prenašali po kratkih valovih v Ameriko. Ob 17. bomo lahko slišali ali Šanghai, Manilo, Batavijo ali Bangkok (Siam). Ob 19.30 se bodo prenašale indijske novoletne svečanosti iz Bombaya, medtem ko bomo ob 22. uri lahko slišali ruske svečanosti iz trga Kremi v Moskvi. Iz Finske sledi prenos ob 23. uri, temu pa sledi o polnoči prenos iz Nemčije in Italije. Ko bo v Evropi 1 ura ponoči, bo zvonilo v Londonu polnoči, kar bodo prenašale NBC radiooddajne postaje. Velik skok bo napravil nato mikrofon na Islandijo, kjer bodo oddajali tamoš-nje svečanosti s pomočjo nove islandske kratkovalovne postaje v Ameriko. Ob tretji uri zjutraj bomo lahko poslušali novoletno slavje na neki ladji, ki se bo nahajala pri Azorili, temu pa se bo priključil ob četrti uri zjutraj prenos iz Rio (le Janeira. Šele ob petih zjutraj tukajšnjega časa bo doseglo novoletno potovanje NBC v Buenos Airesu svojo zadnjo etapo. Tam bodo potem preklopili na Severno Ameriko, kjer bodo polnočni zvonovi šele tedaj zvonili, ko bo pri nas skoro šest ura zjutraj.
Ker bodo vse te oddaje prenašale znane severno-ameriške kratkovalovne postaje v Pittsburgu, Bound Brooku in Šenectadvju, jih bo lahko slišati brez posebnih težav tudi v Evropi.
BOŽIČ IN RADIO
V	GRONLANDIJI
Že več let oddaja danski radio za Božič posebne programe za tiste Dance, ki morajo prebiti zimo v Gronlandiji, v arktični danski koloniji. Zato povabi radijska družba vse tiste, ki imajo sorodnike ali prijatelje v Gronlandiji, da stODijo pred mikrofon in jim pošljejo svoje božične pozdrave. Te oddaje imajo zelo velik uspeli, k čemer pripomore tudi eskimski zbor, sestavljen iz mladih Eskimov, ki študirajo na državne stroške na Danskem in katerih pesmi prenašajo torej po radiu. Te oddaje se bodo vršile tudi letos in pričakujejo zelo velik naval, ker radijska družba ne zahteva nobenih prispevkov za pozdrave v Gronlandiji.
AU 33, AU 44, AU 55 in AU 66. Ti aparati so opremljeni z elektronkami za oba toka in jim je v splošnem cena nekoliko višja od prvih.
Vsi letošnji aparati »Radione«, so vdelani v izredno elegantne omarice, ki so v kras vsaki okolici. Sloves, ki ga že dolgo let uživajo aparati tvrdke Radione, jamči za njihovo kvaliteto, tako da jih moremo vsakemu najtopleje priporočati. Prodaja jih glavno zastopstvo »Radio«, reg. zadr. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7.
AVSTRIJSKI ZVONOVI BODO ZVONILI K BOŽIČNEMU VEČERU
Na božični večer bo »Ravag« prenašala iz vseh avstrijskih zveznih dežel zvo-nenje. Začeli bodo v gorski pokrajini, kjer je živel Rosegger, v Alplu, nato bodo zazvonili zvonovi Haydnove cerkve v Eisenstadtu, farne cerkve v Bre-genzu, cerkve pri Sv. Florijanu. Nato pa bodo prenašali zvonenje iz Gospe Svete na Gosposvetskem polju, potem iz Inns-brucka, iz katedrale v Salzburgu, nato pa iz Graza in končno zvonenje iz Štefanove katedrale na Dunaju.
KOLIKO RADIJSKIH POSLUŠALCEV JE IMELA NEMČIJA 1. DECEMBRA Skupno število radijskih naročnikov je znašalo v Nemčiji 1. decembra 1933. 6,990.741. 1. novembra 1935. pa jih je bilo 6,816.509. V teku meseca novembra je naraslo število za 174.232 poslušalcev, kar znaša 2.56 odstotka. Od vseli poslušalcev jih je bilo 1. decembra oproščenih radijskih pristojbin 487.479.
KRATKOVALOVNA POSTAJA NA POLJSKEM
Poljska radijska družba »Polskie Radio« je začela s kratkovalovnimi oddajami, in sicer oddajajo povečini reprodu-cirano glasbo. Oddaje se vršijo vsak dan na valu 22 m od 17.30 do 18.30 ure in sicer z znakom SPW. Napoved se vrši v poljskem, angleškem, nemškem in francoskem jeziku. Dokler ne zgradijo nove kratkovalovne postaje, bodo uporabljali za oddaje prekomorsko oddajno postajo, ki je last poljske poštne uprave, Balice, ki je oddaljena 15 km zapadno od Varšave in katere jakost znaša 10 kvv. Začasno gredo oddaje preko dveh usmerjevalcev — eden za Kitajsko in Mandžuko, kjer živi mnogo Poljakov, drugi pa za Južno Ameriko. Nadaljni usmerjevalec naj bi se zgradil, in sicer za Severno Ameriko. Oddaje, ki so namenjene vzhodni Aziji, se napovedujejo tudi v kitajskem jeziku. Kakor javljajo dosedaj, je sprejem v inozemstvu in preko morja zelo dober.
NOVA AMERIŠKA KRATKOVALOVNA POSTAJA
»Radio Corporation of America« je zgradila v Rocky Pointu novo kratkovalovno postajo, ki oddaja z energijo 200 kw. S poskusnimi oddajami je začela že v novembru letošnjega leta. Znak, ki ga ima ta postaja, je \VEF. Oddaje so predvsem namenjene Evropi. Ta nova postaja je predvidena kot nadomestilo za staro oddajno postajo WEF, ki je imela 40 kw jakosti.
BOŽIČNI ZVONOVI IZ BETLEHEMA V RADIU
Britanski radio bo na božični dan prenašal v zgodnjih popoldanskih urah zvonenje iz betlehemske cerkve. Izvedba oddaje se vrši skupno s Palestina-Broadcasting-Service.
NAŠA NAGRADNA KRIŽANKA
BOŽIČNO DREVESCE
Vodoruvno: 2. del človeškega telesa, 4. vrsta prsti, 5. del časa, 6. perzijski kralj, 8. vrsta ptičev, 9. del drevesa, 11 stara slovanska pijača, 13. predlog /. drugim sklonom, 14. divja žival, 16. bogat človek, 20. enakomerno udarjanje pri plesu, 21. jugoslovanska denarna enota, 23. rimski bog vojske, 25. skrajšano žensko ime, 26. ponočno veliko-mestno zabavišče, 27. gora na Dolenjskem, 2y. velika posoda, 30. jugoslovanski oblastnik, 31. pogosta bolezen, 33. priljubljena kitajska jed, 35. moško ime, 36. del strehe, 37. skupina ljudi istega naroda, 39. del soda, 41. ploskovna mera, 42. moško ime, 45. italijanska nota, 46. pripravljen prostor, 48. vrsta maščobe, 49. nasprotno od mir, 51. vrsta lahke atletike, 52. turški oblastnik, 53. del drevesa, 54. svetopisemska oseba, 56. moško ime, 58. pripadnik neke vere, 62. indijanska lovska priprava, 63. vas pri Ljubljani.
Navpično: 1. rokodelec, 2. rokodelec, 3. kitajski duhovnik, 6. ni nikoli celota, 7. človeška hrana, 8. umetno gnojilo, 10. državljan, 12. leseno orožje, 14. italijansko mesto, 15. velika posoda, 16. moško ime, 17. trda tvarina, 18. šivalna potrebščina, 19. zdravnik, 20. trgovski izraz, 22. pokojni jugoslovanski politik, 24. človeška zmožnost, 27. majhna cerkev, 28. žensko krstno ime, 30. duhovniško pokrivalo, 31. del rastline, 32. skupina čebel, 34. drevesni sad, 35. prijatelj tuje lastnine, 36. tatarski poglavar, 38. darilo 40. šahovski izraz, 42. časovna doba, 43. del drevesa, 44. del obraza, 47. izraz pri kartah, 50. vezalna členica, 54. moško ime, 55. vprašalna členica, 56. moško ime, 57. del obraza, 58. abecedna črka fonetično, 59. izraz pri kartah, 60. medmet, 61. predlog s četrtim sklonom.
Rešitve je poslati najpozneje do 29. decembra 1935 upravi tednika »Radio Ljubljana«, Miklošičeva cesta 7, Ljubljana. Izmed naročnikov, ki bodo poslali pravilne rešitve, se bo izžrebal dobitnik nagrade: TUNGSRAM - BARIUM ELEKTRONKA, PO PROSTI IZBIRI!
Rešitev se bo objavila v 2. številki prihodnjega letnika.
ZANIMIVOSTI
Jan Kiepura in Lien Deyers
K.IEPURA V BOŽIČNEM FILMSKEM PROGRAMU
Spet film, ob katerem je človek jeze«. Ne zato, ker je lep, ker je čudovit zaradi petja in glasbe, marveč zato, ker ima neumen naslov. Novi Kiepurov film se bo imenoval »Ljubimec žena«, kar vse je vsaj nerodno, če ne več. In čudovito petje, ki je vendar jedro in čar vsega filma in privlači že samo po sebi, bo kompromitirano z zagrebškim judovskim naslovom, kakor smo morali pretekli teden doživeti ob nedolžni, naivni zgodbi o preprostem nemškem naslovu »Das leuehtende Ziel« in prelepem petju Graee Moore divjo reklamno in pre-šestniško »Noč ljubezni«, s katero jc film toliko v zvezi kakor z Jakobom Alešovoem. Kiepura bo vlekel brez enega izmed dvatisoč filmskih naslovov, kjer je kompromitirana ljubezen, kakor jc to naštel že Ilja Ehrenburg v svojem romanu o filmu »Tvornica sanj«. Ce nimajo čuta za filmske naslove izposojevalnice, bi morala na to paziti vsaj uprava tako odličnega kina, kakor naj bi bil Union.
»GOLGOTA«,
FILM, KI NI RAZOČARAL
Kdor je to veliko religiozno in umetniško delo videl, ne potrebuje o njem poročil. Iz grandioznih bodisi zgodovinskih, ideoloških ali literarnih snovi film ponavadi ni znal narediti adekvatnih filmskih del. Bodisi, da jim ni bil oblikovno dorasel, bodisi da jih je po-tvoril. Pri »Golgoti« smo se pa prepričali, kako gigantska sila je v filmski umetnosti, če s kvaliteto zagrabi velik inisterij. »Golgota« je prvi pasijonski film, igran in posnet z veliko ljubeznijo in vernostjo, podan z vero in finim občutjem. Subtilna stvaritev, kakršna je v filmu silhuetna postava Robert le Viga-novega Kristusa, je celo za religioznega človeka pretresljiva, brez ozira na vso zunanjo grandioznost, ki polje po filmu, lircz ozira na fotografsko dovršenost, ki je skoraj povsod mojstrska. Brez besedi - film je inisterij v obliki dvajsetega stoletja, zato prepriča — kakor so to delali srednjeveški pasijoni — vernika in nevernika.
ŠTJRIDESETLETNICA KINEMATOGRAFIJE
(Nad al jevan je.)
Louis Lumiere je prvi svoj film pokazal pred družbo francoskih znanstvenikov v Parizu 2. aprila 1895. To je bil prvi pravi film v Evropi in na svetu sploh. Medtem ko je Edisonov kine-matoskop samo omarica, v kateri more ena sama oseba gledati žive slike, pa Lumiereov kinematograf projicira žive slike v nadnaravni ali vsaj povečani meri na platno.
Nekako v istem času je Nemec Max Skladamovskv novembra 1895. v berlinskem Wintergartenu kazal filme na aparatu, ki ga je sam konstruiral. Njegov aparat, ki ga je sam imenoval kinemato-skop, je bil v bistvu dvojni projektor. Dva filma, ki sta bila ob robu zlepljena, sta se hkratu odvijala, tako da so se sli ke projicirale izmenoma zdaj z enega, zdaj z drugega traku. Rad hi bil to svojo iznajdbo predvajal tudi v Parizu decembra 1895., a ni uspel. Njegov konkurent na področju kinematografije Lumiere pa je 28. decembra priredil že
prvo javno kinematografsko predstavo za široko občinstvo in to v kleti Grand Cafeja.
Prvi kinematografski izumi so doživeli čudne pretresijaje in preobrate. Edison se od prvega začetka dalje ni s kinematografom več ukvarjal. Hitro ga je pustil vnemar tudi drugi njegov oče Skladali ovsy, za njim pa še sam Lumiere. V Franciji je ta njegov odnosno njihov izum prevzel, izpopolnil in ga dvignil na stopnjo velike in pomembne industrije Pathe, v Nemčiji pa je prav to naredil Oskar Messter. Prvotni aparat je pozneje dobil celo vrsto tehničnih izpopolnitev, od katerih je najvažnejši takozvani »malteški križ«. To je trenutni zasenčevalec, ki se vrti pred objektivom aparata, a ima izrezane luknje, ki so po obliki in po razporedili podobne starodavnemu znaku malteških vitezov. Vso dobo pozneje, zlasti med svetovno vojno in neposredno po njej, so si kinematografski izvedenci dosti prizadevali, da bi prišli do skrivnosti zvočnega filma. Za zvočni film je bilo prijavljenih in hvaljenih mnogo sistemov, toda od leta 1926. dalje jih je vse korenito izpodrinila in docela nadomestila fotoelektrič-na stanica, ki ji je princip ta, da spreminja zvočne valove v svetlobne in narobe, to se pravi, da fotografira zvok in da pri predvajanju filma fotografijo zvoka spreminja v glas. Zdaj se pa film in z njim kino bližata svojim poslednjim zmagovitim dovršitvam. Stojimo tik pred splošnim prodorom barvanega filma in Lumiere, oče filma je od usode dobil v dar tudi to, da je filmu prinesel zadnjo dovršitev pred nedavnim je sivolasi izumitelj v Parizu predvajal svoj prvi plastični film, ki za prikazovanje ne potrebuje več filmskega platna, ker kaže slike in gibanje tridimenzionalno, to se pravi v vsej telesnosti. Za ta svoj poskus je Lumiere porabil prav isti motiv kakor za svoj prvi film. Zdi se, da ho Lumiere tudi na tem področju kljub starosti in kljub tekmecem imel največ uspeha.
ALI STE NAM že preskrbeli kakega novega naročniki? — Če ste, hvala Vam!
PRIZOR IZ »GOLGOTE«:
PILAT IN NJEGOVA ŽENA
F RED D. PASLEY:
511 Capone _
car chicaskih banditov
DOKUMENT ARIČN1 REPORTAŽNI ROMAN
Zdi se, da je Caponi vozil z vso brzino. Bil je pijan. Taksi je slal ob hodniku. Takoj po trku je stopil Caponi iz avta z revolverjem v roki in pokazal znak Speeial Deputy Sheriff-a. Grozil je Krauseju, da ga bo ustrelil.
Patrick Bargall, 6510, South-Claremont Avenue, tramvajski voznik, je ustavil tisti hip svoje vozilo in svetoval Capo-niju, naj svoj revolver spravi, nakar je Caponi grozil še njemu.
Na opozorilo je policija prihitela in Caponija aretirala. Krause je prejel prvo pomoč v ambulanci.
Al Capone, obtožen hkrati treh prestopkov: napada v avtu, šofiranja v pijanosti in nedovoljene nošnje orožja, ni imel zaradi tega nikakih stinosti. Policijska ovadba je skrivnostno izginila. »Sistem« je že funkcioniral, najprijem-Ijivejši dokaz za to dejstvo, da je nekdanji član razvpitih »Petih pik« nosil sedaj pri sebi znak najvišje policijske oblasti Cookove pokrajine, tablico Speeial Deputy Sheriffa!
Tako v »Štirih dvojkah« kakor tudi v brivnici brivca Amata se je Capone sestajal v letih 1920, 1921 in 1922 z izbra-no družbo propalic, priganjačev, sumljivih ljudi, ki so se na zunaj delali kakor da pošteno služijo svoj kruh, a so bili vsi skupaj zločinci, tolovaji, ki so se bali dnevne svetlobe. Kmalu so smeli priti na dan kot važni sodelavci v silni borbi tihotapcev.
Chicago je že od nekdaj vajen najnevarnejših zločincev. Vendar tedaj niti slutil ni to novo generacijo. Prave peklenske postave. Le poglejte jih, ko so se naslanjali na barski pult pri »Štirih dvojkah«:
Najprej šestero bratov Gennov, Sicili-jancev. Roke se jim zmeraj poigravajo. Zmeraj se jim hoče, da bi se igrali z revolverjem proti vsakomur in pred vsakomur. Svoje namere pa dosledno skrivajo za najslajšim nasmehom.
Potem Sam Samoots Amatuna, ki se skrajno izbrano oblači. Čelo mu je bledo, prsti tenki. O njem govore, da nosi svilene nogavice na duši. Oči mu hrepeneče žare, kadar vzdihuje v črnskih pesmih. Ponavadi maže s česnom krogle svojega revolverja, tako, da se inficira vsaka, še tako neznatna rana.
Dalje John Scalise in Albert Anselmi, neločljiva tovariša, ki ju nazivajo »morilska patrulja«, najboljša Caponejeva strelca, njegova izvoljenca.
Nato Vincent the Schemer Drucci ali »Nori strelec«, strah in trepet policistov; Samuel J. Nails Morton, ki si je bil prislužil vojni križec v Franciji; Dion 0'Banion, po poklicu cvetličar, ki mu je glas mehak, spokojen, se vedno smehlja in vsakogar očara, pa ga je šef chicaške policije Morgan A. Collins označil kot »najhujšega chicaškcga zločinca, človeka, ki je umoril ali pomagal umoriti najmanj pet in dvajset krat«; Earl Hvmie Weiss, »Mali Hymie«, ki nosi vselej rožni venec v roki, nekdanji vlomilec blagajn, groza in strah pri volitvah, izvrsten strelec, morda najin-
teligentnejši pri vsej tolpi —. On je iznašel izraz »taken for a ride«, on je znašel ta novi taktični način umora.
Nadalje Bertsche, doma po francoskih. nemških in angleških ječah, in njegov pomagač Skidmore, trebušasti li-monadar; Louis Alterie, bahavi cow-boy iz Colorada, z dvema revolverjema za pasom, ki se mu je Chicago zazdel prevroč, ko se je začel pravi ples, in ki jo je rajši potegnil na svoj »raneh«; Ma-xie Eisen, kralj agentov s pivom, veteran med »racketeerji«, organiziranimi banditi, ki so započeli kapitalizacijo izsiljevanja, grozilnih pisem in nasilnega izvabljanja denarja.
Potem brata 0'Donnella iz West - Si-deja, Klondike in Myles, Irca, ki se ne bojita nikogar. Nekoč ju je njun stroj-ničar obsipal z dežjem svinčenk, po pomoti kajpak. »Dober strelec,« je »Dober strelec,« je ugotovil Klondike hladnokrvno, »toda raztresen je. Treba se ga bo znebiti.«
Od časa do časa so se prikazali pri »Štirih dvojkah« tudi poljski Žid Joe Saltis in štirje bratje O 'Donnelli iz South-Sidea: Ed, Steve, \Valter in Toinmy, ki jih ne smemo zamenjati z O 'Donnelli iz W est Sidea, ki pa so bili prav tako nevarni kakor oni. Najstarejši, Ed, s priimkom Špike, je bil glavar tolpe. Bil je pobožen, nikdar ni zamudil maše pri Sv. Petru in je vestno in natančno plačeval svojih 10 ali 20 dolarjev za cerkvene sveče.
Takšni so bili ti poglavarji: Italijani, Sicilijanci, Irci, Poljaki, Židje, ki so držali tri oddelke tolovajev v stalni pripravljenosti in so skrbeli, da so imeli vselej dosti posla policisti, pogrebni zavodi in prodajalci mrtvaških vencev. Zares je bila pripravna za Al Caponeja ta družba pri »Štirih dvojkah«. Tu so se sklepala prijateljstva, ki so trajala takorekoč preko groba, zakaj po smrti vsakega izmed tovarišev družbe pri »Štirih dvojkah« so se zbrali ostali njegovi prijatelji na sedmini, ki je bila vselej kar se da razkošna. Capone je šel za vsakim pogrebom in je prispeval svoj venec z napisom: »Poklanja Al«.
Izjema se je zgodila samo pri ubogem Joeju Hovvardu, ki so ga vrgli kratko in malo v mrtvašnico in ki sedaj počiva nekje v nekem skupnem grobu.
Joe Hovvard je bil star potepuh, prav ostanek prejšnjih časov, ko so predstavljali težka pištola in nekaj ameriških udarcev s pestjo že kar nevarno orožje. Pridobil si je dokaj dobro ime kot vlomilec v železne blagajne, ki je vanje udiral z dinamitom. Ni pa bil še nikogar umoril. To se mu je upiralo. Zaradi te slabosti so ga v Torrijevi tolpi nekoliko postrani gledali. Prenašali so ga in ga zaničevali. Joe je hodil predvsem v bar Hcinicja Jakoba, čigar gostje niso bili tako krvoločni kakor gostje »Štirih dvojk«. Tam je našel hvaležno poslušalstvo, kadar je s pravo mero vvhiskvja v glavi razlagal junaška dela »nekega Joeja Hovvarda«. To se je dogajalo kaj pogosto,
kakor vse njegove tovariše je tudi Joeja prevzela zlata bodočnost, ki jim jo je odpirala prohibicija. Začel je s tem, da je hotel udreti v skladišče destilerije Old Rose. Pri tem so ga prijeli in preiskava se je vlekla dolge mesece, nazadnje pa so akti izginili. Tudi Joe je imel namreč svoje zveze.
Ker mu je neposredno pri alkoholu izpodletelo, se je vrgel Joe v borbo med tihotapsko konkurenco in je v eni noči napravil dve dobri kupčiji. Na svojo nesrečo se je s tem pobahal. Ni mogel držati jezika za zobmi. To mu je nakopalo nejevoljo pri mogotcih.
Nekega spokojnega majskega popoldneva je bil Joe v Heinijevem baru. Po svoji navadi se je bahal pred dvema gostoma, šoferjem Georgesom Biltonom in starim tesarjem Runels Ceckom. Vsi trije so kadili in pili. Gospodar Heinie je sedel za svoio barsko mizo. Šlo je na šesto uro zvečer. Nenadoma so se odprla vrata. »Halo, Al!« je vzkliknil Joe in iztegnil roko, toda v njej je bil revolver in šest strelov se je sprožilo drug za drugim. Joe se je zgrudil mrtev, z nasmehom na licu, na tla.
Nihče se več ne spominja tega umora, ki je pa' imel vendar svoj veliki pomen. Ker je bil stari potepuh posegel v podjetje Torrio - Capone in ker je bil zato na licu mesta spravljen s poti, se je jasno pokazalo, da pri stvari tekmecem ne ho mesta.
Pol ure po zločinu je bila alarmirana policija po vseli stražnicah z nalogom, naj aretira Al Caponeja. Komisar Hughes je po zaslišanju prič dal svoje poročilo. Neki dnevnik je objavil Capo-nejevo sliko z naslovom: »Tony Scar-face Capone, znan tudi pod imenom »Al«, je ustrelil Joeja Hovvarda s šestimi revolverskimi streli v baru Heinija Jakoba, 2300 South Wabash Avenue. Razlog: borba za pivo.«
(Dulje)
Vsak teden druga
zmoti . .,
TEDENSKI SPOREDI
Bo^
zicni
spored
ana
Nedelja, 22. decembra
8.00 Napoved časa, poročila, objava sporeda
8.15 Telovadba (g. Ciril Šoukal)
8.45 Nekaj narodnih pesmi in napevov (plošče): Pavčič: Slovenska narodna (Avg. Stanko — harmonika); Sehvvab: Slanica (Slovenski vokalni kvintet), Na Gorenjskem je fletno (Sv. Bano-vec in kmečki trio); Dev: Jaz pa 'no kajžico 'mam (moški sekstet iz Brnce), Mamica moja (A. Šubel — bariton); Gregorc: Rožmarin (Avgust Stanko — harmonika), Jaz 'mam konja bistrega (Sv. Banovec in kmečki trio); Prešmentane citre (Sv. Banovec in kmečki trio); Še kikeljco prodala bom (Šubelj Anton — baritonist)
9.15 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve: Asperges — koral s slovenskim besedilom; Rihar: Vi oblaki ga rosite; Kimovec: Angel Gospodov; P. H. Sattner: Povejte mi; Hochreiter: Težki so dnevi (vodi pater France Ačko)
9.45 Versko predavanje (g. dr. Mihael Opeka)
10.00 ZIMSKI SPREHODI. Sodelujejo: radijski orkester (gg. Roman Petrov-čič — bariton; Marjan Lipovšek — klavir, Fran Lipah, član Nar. gledališča — recitacije), vmes nekaj plošč — Spored: Po gorah je ivje (Lavšetova in Udovičeva na ploščah); Waldteu-fel: Drsalci — valček (radijski orkester); Blume: Zima — glasbena slika (radijski orkester); Varlamov: Na gladkem ledu Volge (plošče); Recitacije (g. Fr. Lipah); Betetto: Pojdem na prejo (g. Jul. Betetto. na ploščah); Dunkler: Predica (W. H. Squire —
čelo na pl.); Lajovic: Mesec v izbi; Dolinar: Pozimi pojdem v samostan; R. Savin: Zimska idila (poje g. Roman Petrovčič); Gregorc: Smučarska koračnica (Fantje na vasi, plošče); Fučik: Zimski viharji; Czibulka: Ob peči (igra radijski orkester); Rimski Korsakov: Snežinke (balalajke, na ploščah); Recitacije (g. Fran Lipah); Adamič: Slanica, Padajo snežinke (poje g. Roman Petrovčič); Recitacije (g. Fran Lipah); Narodni: Po zimi pa rožice; Nesrečna zima mrazi me (poje g. Roman Petrovčič)
11.30 Otroci! Posluiajmo strička Matička! Nar<;dne pesmice in pripovedke o porednem in pridnem Mirkotu. Pa še o zimi n opmladi in še o Anici, pa o mlinčku in psičku (g. Emil Kralj, član Narodu, gledališča; pri klavirju: g. prof. Marjan Lipovšek)
12.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila
12.15 Kar želite, lo dobite (plošče po željah)
15.00 Kmetijska ura: O negovanju sadnega drevja (g. Flego Anton)
15.20 Koncert radijsk. orkestra: Havdn: V. simfonija, D-dur (4 stavki)
16.00 Gospodinjska ura: Obleka in obutev (gdč. Anica Lazarjeva)
16.15: Nastop citraškega krožka »Vesna«: Siiss: V mesečini (citraški zbor in gosli); Schneider: Rosni biseri — intermezzo (duet); Umlauf: V kraljestvu flore (tercet); Veselovskij: Poletni sem (kvartet); Novaček: Snežinke (koncertni valček); Orleth:
Slavnostna koračnica — izvaja citraški zbor in gosli
17.15 RAZVOJ SLOVENSKE DRAME IV. ura. — I. Uvodno predavanje. — II. Fr. Levstik: Juntez (izvajajo člani Narodnega gledališča v Ljubljani). Osebe: Juntez, star kmet; Marjeta, njegova hči, nevesta; Žefraneek, mlad kmet; Nosan, komisar; Rindič in Skupin, študenta
19.30 Nacionalna ura
20.00 Napoved časa, poročila, objava sporeda
20.15 PASTORALNI VEČER (prireditev Glasbene Matice, prenos iz Hubadove dvorane): Orgelska točka — Premrl: Božične pesmi s spremljevanjem orgel: a) Sveti večer, b) Sveta noč, c) Jutro (poje ravnatelj g. Julij Be tetto) Bach: Tri arije za alt iz Božičnega oratorija (poje ga. Franca Ber-not Golobova; Corelli: Concerto gros-so za violino, violo in čelo-solo s spremljevanjem godalnega kvinteta
21.30 Francoska glasba (radijski orkester): Auber: Črni domino — ouver-tura; Massenet: Odlomki iz opere
»Manon«	i
22.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda
2?.15 Radijski jazz (Grothe: Zdaj pa na ples! — foxtrot; Bara: Dam ti rdečih orhidej — pesem in tango; ,Woods: Predujem zdaj dobim naj — foxtrot; SehmidtlGeritr.br: Peeeim o vijolici
—	angleški valček; Culolta Kaj vi veste, mamica? — foxtrot; Symes-Neiburg-Levinson: Zvezdice žare — slow-fox; Culolta: Poslednja ljubezen
—	fox-slow; Holubovskij: Dvoje solznih oči — tango; Kalm-Donaldson: Potujoči oblaki — slow-fox
(Konec ob 23. uri.)
Ponedeljek, 23. decembra
Izvleček iz
12.00 Zvezdniki in zvezde pojo! (plošče): Lehar: Smej se! (R. Tauber); Stolz: Podari mi srce! (J. Kiepura); Schubert: Povej mi vedno znova (M. Eggert);- Serrano: Espanola (J. Schmidt); Lacalle: Lola — tango (Pilar Arcos); Schubert: Nepotrpež-ljivost (M. Eggerth); Niu: Malague-na; Palomero-Padilla: Princesita; Dve pesmi iz svočnega filma »Pesem za te« (Jan Kiepura) 12.45 Vremenska napoved, poročila 13.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila
13.15 Po domače! (plošče): In Goisern is schtin (Kmečki instrumen. ' trio); Cberall san d'Laden zua Schuhplatt-ler (orkester Ahnerausch); Augustin-Schuplattler (Kmečki instrumentalni trio); Stauch: V gostilni »Pri solncu« danes svatujejo (ork. Will Glahe); Moj očka ima konjča dva (M. Jelačin in Dr. Žagar); Smukova (Mirko Jelačin in Drago Žagar); Lepi Tonček (kmečki orkester); Planika (štirje Richterjevi pevci-kitaristi); Ko večerno zlato solnce da nam svoj poslednji žar ('štirje Richterjevi pevci-kitaristi); Pircher: Pojdi v planino (pevsko društvo »Uebleins«) 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji 18.00 Zdravniška ura: O vodeničnosti
tkiva (g. dr. Bogomir Magajna) 18.20 Glazunov: Stenjka Razin — simfonična pesnitev na ploščah (orkester bruseljskega konservatorija) 18.40 OB 60LETNICI IVANA PRIJATELJA (g. Fr. Albrecht)
19.00 Napoved časa, vremenska napoved,
poročila 19.30 Nacionalna ura 20.00 Italijanska opera (radij, orkester): Rossini: Teli — ouvertura: Verdi: »Trubadur«; Puceini: »Turandot« 21.00 KOPORČEV VEČER: Suita za klavir (Rondo-Giga-Fuga recercar izvaja prof. Marjan Lipovšek; Pesmi za glas in klavir: Ekstaza, Glej, saj, Spoznanje — poje gdč. Štefka Korenča-nova; ori klavirju: g. prof. M. Lipovšek: Divertimento za flavto, klarinet in fagot izvajajo gg. Korošec Slavko, Gregorc Janko in Hauck Willy (Fantazija - Fuga - Humoreska - Intermezzo Finale concertant)
22.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda
22.15 Ob modrih vodah havajskih (plošče) : Na modrih vodah havajskih (vel. orkester); Clark: V sanjavem Hilo-zalivu (havajske kitare: Hanapi-trio); Sherwood: Solnce vzhaja na Havajskem (havajske kitare: Hanapi-trio); Platzmann: Hrepenenje po Waikikiju (havaj. kitare: Ferera franeh); Heag-ney: Havajska ljubav; Kanehomano-le: Lepa Kaala (havajski kvartet); Bories: Zbogom Havvai (havaj. kvartet); Davis-Akst: Havajska ljuhavna pesem); Winkler: Noči na Južnem morju; Stahr: Sanje modrih havajskih noči (kino-orgle); Bastia: Na havajskih otokih (J. Baker); Blau-fuss: Moj otok zlatih sanj (veliki orkester); Robledo: Ob treh zjutraj (Konec ob 23. uri.)
Torek, 24. decembra
12.00 Ksilofon in zvončki (plošče); Tiha noč, blažena noč — božično zvonjenje (Gloekenspiel); O ti krasen Božič — Zamiill: Večerni zvončki (veliki orkester) ; Smetana: Nastop glumačev (Polydor-orkester); Slavnostna polka (ksilofon solo: Fr. Kriige); Moja pesem (ksilof. solo: Dušan Gavrilovič); V dolini (ksilofon solo); Le brez skrbi (ksilof. solo in orkester); Mea-chan: Amerikanska patrulja; Seljan-čica (ksilofon: Dušan Gavrilovič); Kahnt: Žolna (ksilofon in orkester); Braune: Katica — polka 12.45 Vremenska napoved, poročila 13.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila
13.15 Napevi za vesele ljudi (radijski orkester): Sieede: Vedno zadovoljen in vesel (kor,); Lohr: Kraljevi otroci (valček); Wallacn: Maritana (ouvertura) ; Bernard: Slovenski smo fantje
14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji
18.00 ZVONOVI STOLNICE SV. NIKO-LAJA V LJUBLJANI POZDRAVLJAJO SVETI VEČER 18.10 BOŽIČ SIROT — zvočna božična igra za otroke v štirih slikah, spisal Joža Vombergar, igrajo člani radijske dramatične družine, rež. Drago Pogorele. — Osebe: Otroci-sirote: Joža, Tine, Anka; Mati, oče, babica, gospodar, žena; Marija, sv. Jožef; kravi
Pisana in Belka — vola Pisanec in Gale — konja Sivec in Pramec — ovca, osel, medved, lisica, volk, jelen, zajček. — Slike: Ob jaselcah, V hlevu, V gozdu, Betlehem 19.00 Napoved časa, vremenska napoved,
objava sporeda za praznične dneve 19.10 Orgelski koncert (na ploščah): Bach: Velika tokata in fuga v d-molu: Handl: Allegro iz orgelskega koncerta v F-duru; Buxtehude: In dulce ju-bilo; Pachelhel: Pastorale; Arnič: Koncert za orgle, op. 9 19.30 Božični običaji — zvočna slika
(spisal in vodi g. Viktor Pirnat); 20.30 ZVONENJE IN PRITRKAVANJE iz naših znanih cerkva (posneto na plošče in reproducirano) 21.00 BOŽIČNE PESMI poje Ciril-Meto-dov cerkveni zbor, vodi g. Ludovik Puš: Levičnik: Prišla je noč; Cvek: Pastirci z menoj; Cvek: Angelsko petje; Lavtižar: Kako je že dolgo želel svet; Vavken: Pastirci, kam hitite, Veselite se med narodi — vmes božične kolednice — recitira g. Slavko Jan, član Nar. gledališač. Ciril-Meto-dov zbor poje: Glej moj tovariš (nar., harm. M. Bajuk); Cesarja rimskega (nar. harm. M. Bajuk); Cujtc bratje vi (nar, harm. Fr. Kimovec); Kaj se vam zdi (nar., harm. Fr. Kimovec); Veseli se, žalostna zemlja (nar. harm. L. Puš); Oj dete je rojeno nam (sta-roslov. nar., harm. L. Puš); Tam stoji
tfoncerti
NEDELJA
17. Simfonični koncert, Rim-Milan
20.	Simfonični koncert, Viršuva
21.	Violinski koncert, Milan
PONEDELJEK
20.25 Orkestralni koncert, Milan 20.25 Simfonični koncert, Rim
22.	Simfonični koncert, Varšava
SREDA
1H.05 Mojstri pevci — opera — Wag-ner, Miinchen
23.	Mojstri pevci, Leipzig
ČETRTEK
20. Koncert Cumile Saint Saens —
Strussbourg 20.10 Pianinski koncert, Beograd 20.25 Simfonični koncert, Beograd 20.35 Izbrana operetna glasba, Milano
PETEK
20.25 Simfonični koncert, Milano 20.30 Violinski koncert, Palermo 22.30 Simfonični koncert, Budapest
SOBOTA
17.15 Simfonični koncert, Strassbourg 20.25 Simfonični koncert, Rim
Opere
operete - drame - igre
SREDA
16.05 Kavalir z rožo, opera (Strauss), Dunaj
20.25 Calandrio, opereta, Rim
pa hlevček (nar., harm. Fr. Kimovec); Poslušajte vsi ljudje (nar., harm. Fran Kimovec)
22.00 BOŽIČNI POZDRAV VODSTVA POSTAJE
22.10 Napoved časa, vremenska napoved, objava sporeda za praznične dneve
22.15 Pesmi, raznih narodov za Božič (plošče): Božična pesem in božični pozdrav iz Jugoslavije, Avstrije, Nemčije, Češke, Poljske, Švice, Italije
23.00 Radijski orkester: Pogačnik: Narodne božične pesmi; Hoyer: O božiču — fantazija; Ketelbey: Zvonovi v daljavi — intermezzo; Simon: Božična noč — fantazija; Ketelbey: Nabožna ura — reverie
24.00 PRENOS POLNOCNICE IZ TRNOVSKE CERKVE. Spored pevskih točk pri polnočnici: 1. Gruber: Sveta noč; 2. Vavken: Pred Bogom; 3. Vavken: O j slava; 4. Sattner: Noč. božič-na; 5. Vavken: To verjem Bog nebeški; 6. Cvek: Raduj človek moj; 7.Sattner: Pastirci iz spanja; 8.0cvirk: (ilej čudno se nebo svetli; 9. Hladnik: Sveta nebesa; 10. Haydn: Hvala večnemu Bogu; 11. Kimovec: Rešnji za-krament svetosti; 12. Rihar: Zveličar nam je rojen zdaj
programov
02.30 Rigoh-tto, opera (Verdi), Palermo
ČETRTEK
15. Janezek in Marjetica, pravljična
opera, Strassbourg 20. »Clivia«, opereta, Hamburg 20.30 »/ris«, opera, Rim
PETEK
20. Kralj Uldrick I. in njegovi sinovi, slušna igra, Leipzig
SOBOTA
i
19.10 Kraljičin pajčolan, opera, Dunaj 20.10 Žensko orožje, opereta, Frankfurt
20.45 Esclarmonde, romantična opera,
Strassbourg 12. Lohengrin, opera (Wagner), Milan
Predavanja
jezikovni tečaji
PONEDELJEK
1H.30 Esperanto, Suisse Romande 18.30 Francoščina, Beograd 22.40 Kriza v srednji Evropi in Franciji
SREDA
18.30 Nemščina, Beograd
ČETRTEK
18.30 Angleščina, Beograd
SOBOTA
16.05 Italijanščina, Dunaj 19.20 Stavbne in delovne metode v tropskih deželah, Beromunster
Sreda,
25. decembra
9.00 Harfa solo
9.45 Versko predavanje (g. ravnatelj Jože Jagodic)
10.00 PRENOS IZ STOLNE CERKVE V LJUBLJANI: Tilke: Missa »Oriens et alto«; Premrl: Gradual; Tilke: Ofer-torij; Premrl: Le spi, nebeško Dete ti
11.15 SLAVNOSTNI KONCERT (radijski orkester): Beethoven: Fidelio — ouvertura; Corelli: Pastorale in božične kantate za dve violini in orgle (g. Karlo Rupel, gdč. Fr. Ornikova, g. Dimitrij Kaškarov); Handl: Božična glasba iz oratorija »Mesija« za tri violine, violo, violončelo, kontrabas in klavir; Urbach: Nabožne Bachove skladbe; Urbach: Iz Wagnerjevih oper
12.00 Napoved časa, objava sporeda
12.15 Božične pesmi raznih narodov (na ploščah): Božična pesem in božični pozdrav iz Švedske, Danske, Nizozemske, Belgije, Francije, Švice, Anglije, Betlehema
15.00 Wagner: »Tannhauser« (opera na ploščah)
15.40 KONCERT VOJAŠKE GODBE 40. PP. TRIGLAVSKEGA pod vodstvom g. Dr. Živanoviča: Muhvič: Božične pesmi; Grieg: Vdanostna koračnica; Gounod: Ouverture pastorale, Melodrame, Medigra in ples; Wagner: »Parsifal«, fantazija; Dolinar-Bernard: Mlada pota — venček slovenskih narodnih; Kienzl: Odlomki iz opere »Evangeljnik«; Vollstedt: Veseli brat-je — valček; Ganne: Lorenska koračnica
17.00 BOŽIČNA IGRA. Napisal Andrej Šuster Drabosnjak, priredil Niko Ku-ret, igrajo člani radijske dramatične družine, režira ing. Ivan Pengov. — Osebe: Angel, Marija, sv. Jožef, krč-mar; pastirji: Ripelj, Hanzelj, Hav-žar; glasnik. — Slike: Napoved, Ozna-nenje, Popisovanje, Betlehem, Pastirji, Jaselce. — Pevske točke poje mešani oktet
19.30 Nacionalna ura
20.00 Napoved časa, vreme, objava sporeda
20.10 KORALNI ZBORI IZ BACHOVE-VEGA BOŽIČNEGA ORATORIJA. Izvaja glasbeno društvo »Sloga« s sprem-Ijevanjem radijskega orkestra. — Dirigent g. Heri Svetel. — Kako naj srce prepeva; Preljubi Jezušček ti moj; Zakaj nam zora jutranja; Glej v hlevu mračnem On leži; Glej v trumi pojemo na glas; Radujte se;
9.00 Kmečki trio (gg. Gregorc Janko, Stanko Avgust, Nachforg Franc) 9.45 Versko predavanje (g. prior Vale-rian Učak)
10.00 PRENOS IZ CERKVE SV. CIRILA IN METODA: Mlinar-Cigale: Bo-žična (Pridite molit Jezusa); P. Hu-golin Sattner: Noč božična; Premrl: Le spi...; Premrl: Zvonovi; Belar: Glej zvezdice božje 10.50 NAGRAJENA IN ODKUPLJENA DELA IZ LETOŠNJEGA GLASBENEGA NATEČAJA. — I. ura: Raha-Rajhenič: Pokljuka — suita; Dr. Šva-ra: Suita slovenskih narodnih; Osterc: Variacije na Schwabovo pesem »Slanica«« — suita — izvaja radijski orkester
11.30 Mladinska ura: Micky miška pod božičnim drevescem (zvočna slika)
12.00 Napoved časa, objava sporeda
12.15 Kar želite, to dobite (plošče po željah)
15.00 NAGRAJENA IN ODKUPLJENA DELA IZ LETOŠNJEGA GLASBENEGA NATEČAJA. — II. ura: Gregorc: V dolenjskih gričkih (venček narodnih za sopran, alt, tenor in bariton s spremljevanjem orkestra. Pojo: gospodični: Poldka Zupanova in Poldka Rupnikova ter gg. Gostič Jože in Milan Jug — spremlja radij, orkester); Jaki: Spomini naše mladosti (venček narodnih, izvaja radijski orkester); Muser: Vaške pripovedke (venček narodnih za sopran, alt, I. in II. tenor ter bariton in bas). — Sodelujejo: gospodični Poldka Zupanova in Poldka Rupnikova, gg. Jože Gostič, Svetozar Banovec, Milan Jug in Tone Petrov-čič. — Spremlja radijski orkester
Jezus vodi moje delo; Tvoj žar temino razpodi; Sicer naša srčna izba ni bleščeči knežji dvor; Ob tvojih jaslih zdaj stojim; Zdaj se napotimo tja v Betlehem; Guilmant: Božični oferto-rij (orgle Winchesterske katedrale) 20.45 Čelo solo, izvaja g. Bogi Leskovic: Benedetto Marcelo: Sonata v D-duru; Schumann: Adagio iz čelo-koncerta; Škrjabin-Pjatigorski: Poem; de Falla: Nana, Austuriana; Chopin: Noctur-no; Novak: Božična uspavanka (pevski zbor praških učiteljev na ploščah) 21.15 Koncert tamburaškega orkestra: Božične pesani. Vodi gosp. Karmelj Lojze: Hribar: Angelsko petje se čuje v višavi, Pridite molit Jezusa; Hlad-nik: Zakaj svetlobe nebo se žari, Pa-stirci ne spite, zaslišal sem glas, Angelsko petje se čuje v višavi; Sattner: Vstanite ej, bratje, nebo se žari, Že angel oznanjuje pastircem blagi čas, Čujte, čujte vsi ljudje; Cvek: Raduj, človek moj; Hribar: Poglejte, čudo se godi, Naj slava v višavi, Podati hočem ti srce; Sattner: Kar je že dolgo želel svet 22.00 Napoved časa, vremenska napoved,
objava sporeda 22.15 Radijski orkester: Gluck: Iphige-nija na Aulidi — ouvertura; Urbach: Iz Handlovega bogastva; Mendelssohn: Andante con moto iz italijanske suite; Dvorak: 2. stavek iz simfonije iz »Novega sveta«; Schumann: Sanjarije
(Konec ob 23. uri.)
6.30 Ilja Alojzij: Mihovega Tineta sveti večer (bere g. Valo Bratina, član Narodnega gledališča) 17.00 Prenos lahke glasbe iz »Nebotičnika« 19.30 Nacionalna ura 20.00 Napoved časa, poročila, objava sporeda
20.15 POGLEJMO NA GORENJSKO STRAN — V Črni graben in Moravče. — Sodelujejo: Člani radij, dramske družine. — Fantje na vasi in kvintet na nihala »Hmtadra«. Večer pripravil in vodi g. France Capuder 22.00 Napoved časa, vremenska napoved,
poročila, objava sporeda 22.15 RONNY-JAZZ: Massman: Every moning; Ellington: Mood indigo? Uber: Mali vojak; Wills: Moon glow; La Rocca: Tigerrag; Ager: Ker te imam tako zelo rad; Kennedy: Old Mamy mine; Ellington: The creole love call; Svetz: Joaka hula; Porter: Anything goes
Četrtek, 26. decembra
Petek, 27. decembra
12.00 Uverture (plošče): Beethoven: Fi-delio (godba republikanske garde); čajkovskij: Romeo in Julija (londonski simfon. orkester); Flotov: Marta (Paul Goldvvin orkester) 12.45 Vremenska napoved, poročila 13700 Napoved časa, objava sporeda, obvestila
13.15 Slovenska narodna in umetna pesem (plošče): V nedeljo jutro vstala bom (slovenski vokalni kvintet); Ger-bič: Pastirček (slovenski vokalni kvintet) ; Ne bom se možila (Mirko Jela-čin in Drago Žagar); Nič več ne bom hodil (Mirko Jelačin in Dr. Žagar); Sinoči sem na vasi bil (Fantje na vasi); Parma: Sezidal sem si vinski hram (Julij Betetto); Pavčič: Pasti-rica (Pavla Lovšetova); Vodopivee: Na poljani; Pavčič: Mlada pesem (pktet trobveljskih nameščencev); Visoka je gora — Moj očka ima konjča dva (Svetozar Banovec) 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji 18.00 Ženska ura: Vrednotenje gospodinjskega dela (ga. Minka Govekar-jeva)
18.20 Glasbene slike (na ploščah) : Pavlov: Nakovalo (orkester na pihala); Peter: Veseli kotlar (orkester na pihala); Michaelis: Kovačnica v gozdu
(vojaška godba); Eilenberg: Mlin v Schvvarzvvaldu (vojaška godba); Pri urarju (orkester); Oes-Rossbach: Stara ribiška koračnica iz 1. 1879. (plesni orkester Columbia) 18.40 Delavsko predavanje: Naši kovinarji (g. Češnovar Slavko) 19.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila
12.00 Plošča za plošča — napev v napev 12.45 Vremenska napoved, poročila 13;00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila
13.15 Plošča za ploščo — napev v napev 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji 18.00 Na delopust — vsi dobre volje! (plošče): Jullien: Fantazija angleških vojaških popevk (vojaška godba gre-nadirske garde); Schmalstich: Medved in nimfa (orkester na pihala); Siede: Mala patrulja (orkester na pihala) ; Koračnica po motivih opere »Hugenoti« (godba na pihala »Poly-dor«); Koračnica o Problu in Prinu
19.30 Nacionalna ura 20.00 PRENOS IZ ZAGREBA: Koncert zagrebškega kvarteta (Mirov, Graf, Arany, Fabbri). Vokalni koncert Nade Serdoz. Prireditev društva »Sklad« 22.00 Napoved časa, vremenska napoved,
poročila, objava sporeda 22.15 Radijski orkester: Donizetti: Hči polka — ouvertura; Lehar: Knežje dete — valček; Bloudek: V vodnjaku — fantazija; Ravel: Bolero; Chopin: Poloneza
(Konec oh 23. uri.)
(godba na pihala »I'olydor«); Fučik: Prihod gladiatorjev (veliki vojaški orkester); Blankenburg: Odhod gladiatorjev (veliki vojaški orkester) 18.40 Pereča zunanje-politična vprašanja
(g. dr. Alojzij Kuhar) 19.00 Napoved časa, vremenska napoved,
poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura 20.00 PRENOS IZ LJUBLJAN. OPERE. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Ukmar Vilko). V II. odmoru: Napoved časa, vremenska napoved, poročila. objava sporeda
(Konec oh 23. uri.)
Sobota, 28. decembra
OSTALE POSTAJE
Nedelja, 22. decembra
BEOGRAD
437.3/686
2.5 kw
9.30 Maša • 11.20 Plošče • 12. Radijski orkester • 13.15 Poljudne pesmi • 13.45 Poročila o 15. Prenos igre iz gledališča • 18.30 Pestre pesmi • 19. Poljudna glasba — plošče • 19.20 Objave • 19.30 Nacionalna ura • 19.50 Koncert instrumentalnega kvinteta iz Pariza • 20.50 Poljudne pesmi in orkester « 21.20 Koncert orkestra kraljeve garde in vokalni koncert Ljudmile Slatin • 22.20 Poročila 0 22.54 Plesna glasba — plošče • 23. Prenos iz restavracije
ZAGREB
276.2/1086
0.7 kw
11. Maša a 12. Plošče • 16.30 Klavirski koncert Vere Verse • 17.15 Popoldanski koncert radijskega kvarteta • 18.15 Ilirska književnost • 19.30 Nacionalna ura ® 20. Recitacije ® 20.15 Igra • 29.45 Športne vesti • 21. Pester večer • 22. Poročila • 22.15 Plesna glasba
BARCELONA
377/795
5 kw
16. Plošče • 18. Koncert radijskega orkestra o 18.45 Romance • 19.15 Koncert radijskega orkestra o 20. Plesna glasba • 21. Plošče • 22. Vokalni kon-cert • 22.15 ^Plošče e 23.15 Pestra re portaža • 23.25 Plošče
BEROMUNSTER 540/556	100 kvv
17. Božične zgodbe za otroke • 17.30 Španska glasba — plošče • 18. Božična slika • 19.05 Plošče e 19.15 Ulrich Huttensova tragedija • 19.45 Božične pesmi « 21. Poročila • 21.10 Italijanske^ solistične in duetske točke o 22.15 Poročila
BRATISLAVA 298.8/1004	13 kvv
6.30 Praga a 8.30 Plošče • 9. Bogoslužje • 10.15 Brno » 12.30 Koncert radijskega orkestra • 14.05 Plošče • 16. Košice *> 17.55 Madžarska ura • 18.55 Praga o 19.10 Mor. Ostrava • 20.50 Poljudne božične pesmi • 21.10 Praga • 22.35 Praga
BRNO
325.4/922	32 kvv
6.30 Praga a 8.30 Orgelski koncert • 10.15 Zborovno petje • 12.30 Bratislava • 16. Košice o 17.40 Nemška ura • 19.10 Mor. Ostrava • 20.30 Poročila ■j 22.45 Praga
BERLIN
356.7/841	100 kvv
6.10 Gimnastika • 6.30 Hamburg ® 8.20 Jutranji koncert • 8.55 Jutranje bogoslužje 3 10. Zabavni koncert • 11.30 Kantata J. S. Bacha • 12. Opoldanski koncert • 14.15 Zabav, program
sj 16. Koln e 18.15 Večerni koncert <š 20. Zabavni koncert • 21. Stuttgart
•	22. Poročila e 22.30 Munchen • 24. Nočni koncert
BUCAREST
364/823	12 kvv
10.50 Nabožne pesmi • 11.54 Opoldanski koncert • 14. Poročila • 17. Koncert orkestra Sancu Constantinesou • 18. Poročila o 18.15 Nadaljevanje koncerta • 19. Poročila o 19.15 Plošče • 20.15 Vintila Bratianujev spominski večer »20.45 Športne vesiti i> 21. Koncert radijskega orkestra • 21.30 Poročila • 21.45 Koncert rumunske glasbe • 22.55 Poročila
BUDAPEST 550.5/545	120 kw
9.15 Poročila • 10. Bogoslužje ® 12.30 Koncert opernega orkestra • 14. Plošče a 15.50 Ciganska glasba a 17. Koncert orkestra Bertlia • 19.25 Pesmi • 20. Športne vesti • 20.10 Komedija • 22. Poročila • 22.20 Jazz • 23.10 Cil ganska glasba o 0.05 Poročila
DUNAJ
506.7/592	100 kw
7.05 Poročila • 8.10 Gimnastika • 8.45 Plošče • 9.45 Bogoslužje ® 11.45 Koncert simfoničnega orkestra • 12.55 Zabavni koncert radijskega orkestra • 15. Poročila • 15.15 Literarna ura • 15.40 Koncert godalnega kvarteta • 16.40 Božič samotarca • 17.05 Čtivo « 17.30 Plošče o 18.30 Zabavni koncert
•	19. Poročila 3 19.10 Zabavni koncert
•	21. Narodna glasba in narodne igre
•	22. Poročila a 22.20 Pesmi in arije
•	23. Objave • 23.15 Plesna glasba
FRANKFURT 251/1195	17 kw
6. Hamburg • 10.30 Zborovno petje • 12. Berlin o 14. Otroška ura a 16. Popoldanski koncert • 18. Igra • 20. Adventni koncert • 21. Stutgart a 22. Poročila • 22.25 Šport • 23. Plesna glasba 0 24. Nočni koncert
HAMBURG 331.9/904	100 kw
6. Pristaniški koncert C 9. Nedeljska glasba O 11.30 Leipzig • 12. Berlin « 14. Pestra ura • 15. Popoldanski koncert fc 16. Langenberg • 17. Slušna igra o 17.50 Božična glasba » 19. Berlin a 21. Stuttgart a 22. Poročila • 22.30 Nočni koncert
KATOVICE 395.8/758	10 kvv
9.15 Plošče * 12.15 Varšava a 14.30 Plošče a 15.30 Pesmi • 15.45 Varšava a 17.40 Poljudni program a 18. Varšava o 19.15 Plošče a 19.45 Varšava a 21.45 Športne vesti a 22. Varšava a 23.05 Plesna glasba — plošče
KONIGSBERG 291/1031	60 kw
6. Hamburg a 8.20 Lovska glasba • 11.30 Božična glasba a 12. Opoldanski koncert o 14.30 Božična prireditev a 15.15 »Trnjulčica« — pravljična igra a 16. Pester program a 18. Božič v Dan-zingu pred 100 leti a 18.20 Slušna igra « 19. Prenos o 20. Berlin — zabavni koncert o 21. Stuttgart a 22. Poročila a 22.40 Nočna glasba
LEIPZIG
382.2/785	120 kvv
6. Hamburg e 8.30 Orgelski koncert a 9.25 Zborovno petje a 10.45 Komorna glasba 11.30 Kantata J. S. Bacha a 12. Opoldanski koncert a 14.30 Popoldanski koncert " 16.Pester program za otroke a 18.15 Pastirske pesmi a 19.50 Božična legenda a 21. Stuttgart j 22. Poročila a 22.30 Plesna glasba
LANGENBERG 658/455.9	100 kw
6. Hamburg a 8.30 Nedeljska glasba • 10.50 Narodne pesmi J 12. Opoldanski koncert a 16. Pester popoldanski program a 18.20 Igra a 19. Zabavni koncert a 20. Munchen o 21. Stuttgart o 22. Poročila a 22.30 Munchen
LUXEMB OURG
7.25 Plošče O 12. Pester koncert a 17.30 Otroška ura * 18. Pestra glasba a 21. Pester koncert
MUNCHEN
6. Hamburg a 9.15 Božična kantata a 10.30 Narodna glasba a 12. Opoldanski koncert a 14. Otroške pripovedke o 14.45 Pesmi a 15.05 Koncert tria a 16. Langenberg a 18. Igra a 19.20 Trio koncert a 20. Božične pesmi o 21. Stuttgart o 22. Poročila a 22.30 Nočna glasba
MORAVSKA OSTRAVA
6.30 Praga a 8.30 Brno a 12.30 Bratislava a 16. Košice a 17.45 Plošče a 17.50 Brno a 19.10 Operetni prenos iz študija a 20.30 Praga
MILANO Genova - Trst - Firenca - Bozen
11. Bogoslužje o 12.30 Plošče a 13.10 Pesmi a 16. Plošče a 17. Simfonični koncert a 20.35 Komedija a 21.15 Violinski koncert, plesna glasba a 22.45 Poročila
PRAGA I. 470.2/852.5	120 kvv
6.30 Adventne pesmi a 7.30 Prenos koncerta iz Karlovih Varov u 8.30 Orgelski koncert a 9.15 Koncert salonskega orkestra e 11.20 Koncert radijskega orkestra a 12.30 Bratislava a 16. Košice e 17.45 Plošče a 17.50 Nemška ura a 18.55 Plošče e 19.10 Moravska Ostrava a 20.30 Poročila a 20.45 Soli-stovski koncert a 21.10 Pester program e 22. Poročila a 22.20 Plošče a 22.35 Jazz
RIM
Ne a pel - Bari - MilanoII - Turinll
11. Bogoslužje a 12.30 Plošče a 13.10 Vokalni koncert » 16. Plošče a 17. Simfonični koncert a 20.35 Operetna glasba a 21.45 Koncert komorne glasbe e 22.45 Poročila
STUTTGART
6. Hamburg a 8.25 Božična slasba a 8.45 Bogoslužje o 10.30 Kantata J. S.
BEOGRAD 437.3/686	2.5 kw
11. Plošče • 12. Koncert radijskega orkestra a 13.15 Poljudne pesmi in orkester a 14.45 Poročila a 16.20 Radijski orkester a 18.30 Francoščina a 19. Objave in plošče a 19.30 Nacionalna ura o 20. Operni prenos a 22. Poročila
ZAGREB 276.2/1086	0.7 kw
12.15 Božične pesmi — plošče • 13.05 Borza a 13.10 Plošče a 17.15 Popoldanski koncert radijskega orkestra * 18.15 Poročila a 19.30 Nacionalna ura » 20. Koncert godalnega kvarteta GDI o 21. Moški vokalni kvartet in radijski orkester a 22. Poročila a 22.15 Jazz
BARCELONA
377/795	5 kvv
18. Plošče a 19.15 Katalonščina a 21). Recitacije a 21.45 Koncert radijskega orkestra a 22.20 Pianinski koncert o 22.50 Koncert radijskega orkestra a 23.20 Plošče
BEROMUNSTER 540/556	100 kw
16.39 Božični koncert otroškega zbora o 17. Češke božične pesmi a 17.05 Krilni rog a 17.35 Ouvertura in haka-
Bac.ha a 12. Berlin a 14. Otroška ura a 15. Domača glasba a 16. Langenberg a 18.30 Zabavni program a 20. Božič v gorah a 21. VI. mojsterski koncert — Richard Triink dirigira lastna dela a 22. Poročila a 22.30 Munchen a 24. Frane Sehubertove kompozicije
SUISSE ROMANDE 443.1/677	25 kvv
16.30 Popoldanski koncert a 17. Poljudni mandolinski koncert a 18. Plošče o 18.15 Božične pesmi a 18.40 Plošče a 20. Nabožne pesmi a 20.25 Božične igre a 20.55 Koncert radijskega orkestra 0 Poročila
TOULOUSE 328.6/913	60 kvv
18. Solistovske točke * 18.15 Popevke a 18.50 Filmska glasba e 19.25 Kino orgle e 19.45 Operne arije a 20.30 Filmska glasba a 20.50 Havajske kitare a 21. Radio fantazija a 21.35 Lahka glasba a 21.45 Operetna glasba a 22.20 Ruske pesmi a 20. Popevke a 23.20 Vojaške koračnice a 23.45 Dueti a 0.20 Koncert filharinoničnega orkestra
VARŠAVA 1339.3/224	120 kvv
9.15 Plošče a 10.05 Bogoslužje a 12.15 Opoldanska glasbena akademija a 14.30 Plošče a 16.20 Koncert salonskega orkestra 3 17. Plesna glasba a 18. Koncert pianinskega tria a 20. Simfonični koncert o 20.50 Poročila • 21.30 Reportaža a 22. Pianinski koncert e 23. Poročila a 23.05 Plesna glasba, plošče
nal iz Tannhauserja a 18.30 Na trgu božičnih drevesc « 19.15 Plošče a 19.30 Zdravstvo a 20. »Bohem« — prenos iz gledališča a 22. Večerni koncert a 22.15 Poročila
BRATISLAVA 298.8/1004	13 kvv
6.15 Praga a 12.15 Plošče a 12.25 Praga a 15. Praga t> 16.10 Koncert radijskega orkestra a 17.15 Harfa a 17.35 Plošče <9 17.40 Madžarska ura a 18.40 19.30 Brno o 20.45 Violinski in pianinski koncert a 21.25 Božične pesmi a 22. Praga a 22.45 Plošče
BERLIN 356.7/841	100 kvv
6.10 Gimnastika e 6.30 Frankfurt a 12. Opoldanski koncert o 14.15 Pester program t 16. Pravljična igra a 17. Stuttgart a 18.30 Slušna prireditev a 18.50 Zborovna glasba a 20. Poročila a 20.10 Para in ljubezen — pester program • 22. Poročila a 22.25 O nemški umetnosti a 23. Nočni koncert
BRNO
325.4/922	32 kvv
6.15 Praga a 12.25 Praga a 13.45 Plošče a 15. Praga o 16.10 Bratislava ® 17. Otroška ura a 17.15 Plošče • 17.40 Nemška ura
Ponedeljek, 23. decembra
BUCAREST 364/823	12 kw
17. Koncert radijskega orkestra o 18. Poročila o 18.15 Nadaljevanje koncerta o 19. Poročila a 19.15 Božične pesmi a 20. Poročila i 20.20 Zborovno petje o 20.55 Koncert komorne glasbe a 21.30 Poročila o 21.45 Koncert na dveh pianinih u 22.10 Večerni koncert, prenos iz restavracije • 22.45 Poročila • 22.55 Objave
BUDAPEST 550.5/545	120 kw
6.45 Gimnastika o 12. Zvonenje * 12.05 Pesmi • 13.30 Koncert orkestra We,idinger o 16.10 Ženska ura a 17.30 Ciganska glasba a 19. Pianinski koncert • 20.05 Koncert opernega orkestra 21.30 Poročila a 22.40 Kriza v centralni Evropi in Franciji O 23. Plošče a 0.05 Poročila
DUNAJ
506.7/592	100 kvv
7. Gimnastika a 7.20 Poročila • 7.25 Plošče .0 9.20 Tržne vesti u 11.30 Plošče • 12. Proza in verzi • 13. Poročila
*	13.10 Opoldanski koncert j 14. Plošče » 14.30 Objave a 15. Poročila o 15.20 Mladinska ura j 16.05 Plošče — božične pesmi o 17.10 Koncertna ura
•	19. Plošče * 19.20 Duhovna podlaga Evrope > 20. Iz gozdnate domovine 0 21. Božična noč * 22. Poročila a 22.10 Zabavni koncert o 22.50 Literarna ura 23.20 Zabavni koncert J 23.45 Plesna glasba
FRANKFURT 251/1195	17 kvv
6. Gimnastika a 6.30 Jutranji koncert a 12. Opoldanski koncert • 14.10 Pestra ura a 15.45 Klavirski koncert o 17. Popoldanski koncert 3 19. Advent-ne in božične pesmi iz vsega sveta • 20.10 Hamburg « 22. Poročila o 22.15 Slušna prireditev »Božič na cesti« » 23. Nočna glasba a> 24. Nočni koncert
KATOVICE 395.8/758	10 kw
6.50 Plošče a 13.45 Plošče o 15.30 Harmonika « 16.15 Varšava • 18. Plošče s 18.55 Plošče o 19.25 Poročila * 19.45 Ogrska glasba • 20.45 Varšava n 23.05 Plesna glasba — plošče
HAMBURG 331.9/904	100 kw
6. Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert e 12.20 Opoldanski koncert • 14.20 Pestra glasba a 16. Popoldanski koncert • 17.30 Božič v Hamburgu a 19. Adventne in božične pesmi • 20. Poročila 0 20.10 Spevoigra v dveh dejanjih • 22. Poročila • 22.25 Pestra glasba a 23. Večerni konrert
KONIGSBERG 291/1031	60 kvv
6.05 Gimnastika o 6.30 Jutranji koncert • 11. Zabavni koncert a 12. Opoldanski koncert ® 15.40 Zabavni koncert
•	17. Stuttgart a 18. Literarna ura • 19.10 Adventna glasba • 19.30 Božič pri vojakih • 20.10 Zabavni koncert • 21. Za Nemce v tujini e 22. Poročila
•	22.30 Nočna glasba
LEIPZIG
382.2/785	120 kvv
6. Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert o 12. Opoldanski koncert 8 14.15 Pestra ura a 15.05 Otroška ura .a 16. Božične pesmi vseh narodov • 17. Stuttgart t> 19. Zabavni koncert e 20.10 Nemšike narodne pesmi • 21. Slušna prireditev a 22. Poročila • 22.30 Breslau
LANGENBERG
6. Gimnastika a 6.30 Jutranji koncert a 12. Opoldanski koncert j 16.10 Komorna glasba • 17. Stuttgart fl 18.30 Čtivo a 19. Koncert komornega kvinteta » 20.45 Klavirski koncert o 21. Igra « 22. Poročila • 22.20 Večerna glasba a 23. Večerni koncert
LUXEMBOURG
7.25 Plošče • 8.30 Pester koncert a 12.30 Koncert kvinteta • 13.30 Koncert kvinteta o 13.30 Mladinski koncert * 17.45 Koncert kvinteta « 20.10 Plošče • 20.40 Koncert kvinteta t 21. »Pesem ljubavi« — opereta a 22.50 Božične pesmi o 23.15 Plesna glasba — plošče
MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113	11 kvv
6.15 Praga o 12.10 Praga • 15. Praga - 16.10 Bratislava -j 17.15 Plošče » 17.35 Poljudne pesmi a 18.10 Nemška ura o 19.10 Plošče • 19.30 Brno j 20.30 Praga
MUNCHEN 6. Gimnastika a 6.30 Frankfurt o 12. Opoldanski koncert « 15.40 Božič prihaja — pesmi in proza • 16.40 Literarna ura o 17. Pester popoldanski koncert o 18.50 Poročila * 20.10 Božični predzvoki <S 20.50 Božič v tujini po Sven Hedinu a 21.05 Kmetska legenda j 22. Poročila * 22.20 Božične in adventne pesmi iz celcga sveta, o 23.05 Nočna glasba
MILANO Genova - Trst - Firenca - Bozen
11.30 Koncert orkestra Ferruzzi o 12.15 Plošče r> 12.45 Poročila a 13.15 Plošče • 17.15 Plošče « 19. Pestra glasba o 20.05 Poročila a 20.25 Orkestralni koncert, Plesna glasba « 22.30 Poročila
PRAGA I.
6.15 Jutranji koncert a 10.11 Plošče J 11. Plošče a 12.11 Plošče o 12.35 Kon-
BEOGRAD
437.3/686	2.5 kw
11. Radijski orkester • 12. Pestra glasba • 13.45 Poročila a 16. Plošče a 16.20 Konrert radijskega orkestra © 19. Objave in plošče • 19.30 Nacionalna ura a 19.50 Zagreb a 22. Poročila a 22.20 Božična glasba o 23.45 Zagreb
ZAGREB 276.2/1086	0.7 kvv
17.30 Božična legenda ® 18. Igra a 19. Zvonenje in orgelski koncert • 19.25
cert vojaške godbe « 13.40 Plošče • 15. Plošče a 16.10 Bratislava e 17.25 Plošče a 17.30 Pianinsiki koncert a 18.10 Nemška ura a 18.55 Plošče • 19.10 Plošče 19.30 Brno » 20.30 Božične pesmi a 21.35 Pesmi a 22. Poročila » 22.15 Plošče a 22.35 Plošče
RIM
Neapel - Bari - Milano II - Turinll 12.15 Plošče o 13.15 Plošče a 17. Plošče a 18.45 Poročila a 19. Pestra glasba 'J 19.49 Program za Grčijo o 20.25 Simfonični koncert o 22. Plesna glasba a 22.30 Poročila
STUTTGART
6.05 Gimnastika o 6.30 Frankfurt a 12. Opoldanski koncert a 14. Pestra ura <1 16. Vesela glasba s 17. Popoldanski koncert a 20.20 Igra o 21.20 Božična noč — himna za zbor in orkester a 22. Poročila j 22.15 Kanarčki pojejo <"> 22.30 Adventne in božične pesmi iz celega sveta o 23.15 Večerni koncert a 24 Beethovneove kompozicije
SUISSE ROMANDE 443.1/677	25 kvv
16.30 Popoldanski program 3 18.30 Es-peranto a 19.10 Plošče * 19.35 Plošče o 19.40 Radio kronika n 20. Bachove orgelske skladbe o 20.10 Komedija a 20.55 Božični koncert a 21.20 Poročila " 21.30 Konrert vojaške godbe
TOULOUSE 328.6/913	60 kw
18.05 Dunajska glasba a 18.30 Simfonični orkester a 18.50 Komične pesmi 19.27 Koncert salonskega orke tra o 20.15 Otroške pesmi j 20.50 Filmska glasba a 21. Radiofantazija a 21.35 Operetna glasba o 21.45 Pester koncert o 22.20 Koncert salonskega orkestra • 22.45 Argentinski orkester a 23.20 Vojaške koračnice o 23.45 Pestra glasba o 0.20 Koncert filharmoničnega orkestra
VARŠAVA 1339.3/224	120 kvv
6.33 Gimnastika « 6.50 Plošče o 12.15 Koncert salonske glasba -> 15.30 Plošče a 16.15 Popoldanski koncert a 17.20 Vokalni koncert 0 18. Plošče a 20. Koncert lahke glasbe e 20.45 Poročila a 21. Vokalni koncert Jurija Czaplicki-ia a 21.30 Literarni večer a 22. Simfonični koncert <t 23. Poročila • 23.05 Plesna glasba
Orgelski koncert • 19.30 Božične pesmi o 20.30 Koncert godalnega kvarteta GDI a 21.30 »Betlehemari«, stari božični običaji a 22. Božične pesmi različnih narodov a 23.45 Zvonenje a 24. Polnočnica
BARCELONA 377/795	5 kvv
18. Komorna glasba « 19.30 Poročila a 20.45 Poročila o 21.35 Koncert radijskega orkestra a 22.20 Radio gledališče
Torek, 24. decembra
BEROMUNSTER 540/556	100 kvv
16. Koncert radijskega orkestra a 18. Zabavni koncert o 19.05 Sveče na So-mova — božična slika e 19.20 Božične pesmi — plošče • 19.50 Sveti trije kralji in njihova zvezda a 20.30 Božične pesmi • 21. Poročila j 21.10 Radijski orkester • 21.50 Božičio čtivo • 22. Koncert božičnih pesmi e 24. Polnoč-nica
BRATISLAVA 298.8/1004	13 kvv
11.55 Praga a 14.45 Praga • 16. ? ? ? • 16.30 Praga a 17. Košice o 18. Madžarska ura o 19.30 Praga • 20.40 Praga - 21.55 Brno • 23.50 Košice
BERLIN 356.7/841	100 kw
6.10 Gimnast. a 6.30 Koln a 12. Opoldanski koncert » 14.15 Božične pesmi o 16. Popoldanski koncert a 16.30 Koln o 18. Pestra glasba • 20. »Sveta noč« — pester božični koncert • 22. Ve?ela večerna glasba * 24. Frankfurt
BRNO
325.4/922	32 kw
<1.15 Praga 11.05 Koncert salonskega orke-tra o 12.35 Praga • 17.05 Nemška ura " 17.54 Božična igra • 19.30 Praaa 20.30 Francoske božične pesmi * 20.40 Praga o 21.45 Češki plesi • 22.20 Božična igra o 23.50 Praga
BUCAREST 364/823	12 kw
17.15 Koncert radijskega orkestra 9 18. Poročila o 18.15 Nadaljevanje kon-corta J 19. Poročila i 19.15 Vokalni koncert e 19.40 Božični večer " 21.30 Poročila o 21.54 Pianinski koncert * 22.55 Poročila
BUDAPEST 550.5/545	120 kvv
12.05 Pianinski koncert a 13. Ciganska glasba * 16. Božični program > 16.45 Božične pesmi o 18.05 Violončelo • 19. Zvonenje o 19.15 Orgle * 20.10 Plošče a 24. Katoliško bogoslužje
DUNAJ
506.7/592	100 kw
7. Gimnastika • 7.20 Poročila a 7.25 Plošče o 9.20 Tržne ve-ti o 12. Opoldanski koncert • 13. Poročila a 14. Norveške božične pesmi 3 14.40 Poročila o 15. Mladinski oder a 17.05 Gradba jaslic • 18.10 Božične pesmi o 19. Poročila a 19.10 Božični oratorij (Heinrich Schiitz) • 20.10 Avstrijske božične pesmi; stare in nove o 20.35 Božični koncert • 21.15 Zvonenje • 22. Poročila o 22.10 Oreelsiki koncert
•	22.40 Objave o 22.55 Večer, koncert
•	23.40 Koncert godbe na pihala z zvonika sv. Štefana a 24. Polnočnica
FRANKFURT
6.30 Jutranji koncert a 11. Božična glasba • 12. Opoldanski koncert • 14.15 Otroška ura a 15. Zabavni koncert • 16. Popoldanski koncert a 18.30 Zborovno petje slepcev • 19.15 Poljudna božična glasba • 20. Sveta
noč. o 21.20 Zvonenje • 22.30 Božič v Alpah • 23. Božične pesmi poje Karel Erb • 23.20 Slušna prireditev • 24. Božična slušna prireditev
HAMBURG 331.9/904	100 kw
6. Gimnastika a 6.30 Jutranji koncert o 12.10 Opoldanski koncert • 14.30 Pestra glasba J 15. Lahka glasba a 16. Pestra glasba • 17. Popoldanski koncert a 18,45 Zvonenje o 19. Božične pesmi 20. Pester božični program a 22. Koncert godbe na pihala • 23. Leipzig
KATOVICE 395.8/758	10 kw
6.50 Poljudna glasba a 12.30 Poljudna glasba — plošče o 13.30 Plošče u 15. Varšava n 18.50 Varšava • 23. Plošče • 24. Bogoslužje
LEIPZIG
382.2/785	120 kvv
6. Gimnastika o 6.30 Jutranji koncert • 12. Opoldanski koncert • 14.35 Pestra glasba • 16.20 Pester program * 17. Božična igra o 17.30 Popoldanski koncert 9 18.30 Koncert godbe na pihala j 19. Božične pesmi a 20. Večerni koncert a 21.20 Zvonenje o 22.20 Orgelski koncert s 22.50 Večerni koncert
KONIGSBERG
6.30 Jutranji koncert 12. Opoldanski koncert a 16. Popoldanski koncert a 17. Božični večer o 18.45 Pozdrav svetemu večeru a 20. Marija gre po polju —- igra 9 21.20 Božične pesmi 22. Koncert godbe na pihala * 23. Pester koncert o 24. Stuttgart
LANGENBERG
6. Gimnastika o 6.30 Jutranji koncert o 12. Opoldanski koncert a 16. Popoldanski koncert i 18. Sveti večer » 19. Orgle 9 19.55 Božična glasba starih mojstrov • 21.40 Otroške scene J 22.50 Anton Brucknerjeva V. simfonija
LUXEMBOURG
7.25 Plošče u 8.30 Pester koncert • 12. Pester koncert a 12.30 Koncert radijskega orkestra * 13.30 Koncert kvinteta o 17.45 Koncert kvinteta • 18. Pestra glasba © 20.10 Vokalni koncert Mary Geanson • 20.25 Plošče a 20.45 Koncert radijskega orkestra 9 21.05 Operna glasba o 21.30 Nadaljevanje vokalnega koncerta Mary Geanson a 22. Božične pesmi a 22.30 Sveti večer • 22.55 Koncert komorne glasbe • 23.20 Božična glasba a 0.05 Plošče
MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113	11 kvv
6.15 Praga a 17.45 Brno a 19.30 Praga o 20.30 Brno a 20.40 Praga a 21.45 Brno a 22.20 Brno a 22.30 Praga
MUNCHEN 405.4/740	100 kvv
6.30 Jutranji koncert a 11. Kinetska ura a 12. Opoldanski koncert a 15.20 Otroška ura a 16. Koncertna ura ® 16.40 O božičnem drevescu in meli •
17. Pripravljamo božično drevesce a 18.40 Beethovnov sveti večer 1. 1819 • 19. Božične pesmi a 21.20 Zvonenje a 22.20 »Sveta noč« starobavarska legenda o 23.30 Božični koncert
MILANO Genova - Trst - Firenca - Bozen 11.30 Plošče D 12.15 Plošče a 13.15 Komorna glasba * 16.30 Plošče ° 17.15 Popoldanski koncert * 19.20 Pestra glasba a 20.05 Poročila 8 20.25 Božični koncert o 23.40 Prenos proslave sv. Frančiška iz Assisija a 24. Bogoslužje — polnočnica
RIM
Neapel - Bari - MilanoII - TurinII
12.15 Plošče a 13.15 Koncert komornega orkestra o 13.50 Poročila 0 16.30 Plošče o 17.15 Koncert pestre glasbe * 18.35 Poročila, plošče a 19. Plošče -V 19.49 Program za Grčijo fl 20.05 Poročila o 20.25 Božični koncert a 23.40 Prenos iz Asisija a 24. Polnočnica *
PRAGA I.
6.15 Jutranji konrert a 10.11 Plošče o 12. Božične pesmi a 12.20 Plošče u 12.35 Koncert salonskega kvarteta " 14.45 Plošče o 15. Otroška ura a 15.25 Koncert orkestra FOK » 17.05 Nemška ura • 19.30 Božične pesmi « 19.55 Orgelski koncert a 20.30 Brno o 21.05 Preno- iz Pariza j 21.20 Pojdimo v Betlehem — oratorij e 21.45 Češki plesi a 22 20 Brno o 22.50 Fanfare * 24. Zvonenje J 0.05 Bogoslužje
STUTTGART
6.05 Gimnastika :i 6.30 Jutranji koncert 10. Zabavni koncert s 11. Božična glasba a 12. Plesna glasba o 14.15 Otroška ura » 15. Popoldanski koncert 9 16. Langeraberg o 18. Nemški božič a 19. Pestra glasba a 19.30 Večerni koncert božične glasbe i 21.20 Leipzig • 22.20 Švabski božič i 23. Pe.-tra gla-ba o 24. Božična slušna prireditev
SUISSE ROMANDE
16.30 Božična glasba o 17.40 Grandval koncert op. 7 «» 18.25 Operna in operetna gla-ba o 19.15 Božične pesmi • 19.35 Nabožna glasba *> 20.15 Božični koncert o 21.15 Poročila a 21.25 Božični koncert a 22.30 Večerni koncert
TOULOUSE
18.05 Lahka glasba o 18.50 Melodije • 19.27 Koncert salonskega orkestra • 19.45 Večerni koncert e 20.15 Operetne arije a 20.50 Solistovske točke • 21. Sveti večer — igra o 21.35 Zborovno petje a 21.45 Nabožno petje • 22.45 Koncert salonskega orkestra a 23.30 Nabožna glasba a 23.45 Legenda © 24. Bogoslužje
VARŠAVA
6.33 Gimnastika a 6.50 Plošče a 12.30 Plošče a 15 Popoldanski koncert orkestra Seredyiiski o 16.30 Orgle a 17. Recitacije a 17.50 Pester koncept božičnih pesmi a 18.50 Božična igra • 19.40 Koncert radijskega orkestra a 20.25 Pianinski koncert o 21. »Pojdimo v Betlehem« — božična kantata a 21.40 Božični zvoki a 23. Salonska glasba a 24. Maša
Sreda, 25. decembra
BEOGRAD 437.3/686	2.5 kw
10. Katoliško bogoslužje • 11.30 Božične pesmi • 12. Radijski orkester <j 13.45 Poročila • 16. Plošče • 16.30 Poljudne pesmi n 19.30 Nemščina • 19. Objave in plošče • 19.30 Nacionalna ura a 19.50 Hajdnov koncert • 20.20 Poljudne pesmi ® 21.05 Operetni odlomki • 22.05 Poročila • 22.25 Plesna glasba
ZAGREB
276.2/1086
0.7 kvv
10. Maša » 12. Božične pesmi — plošče
•	17. Otroška ura « 19.30 Nacionalna ura a 20. Prenos koncerta iz Ljubljane
•	22. Poročila • 22.15 Plesna glasba
BARCELONA 377/795	5 kw
18. Koncert radijskega orkestra • 18.45 Vokalni koncert o 19.15 Koncert radijskega orkestra • 20. Plesna glasba o 21. Poročila • 22.05 Plošče
BEROMUNSTER 540/556	100 kw
17. Pridiga © 17.45 Nepoznana božična glasba • 18.15 »Snegulčica in sedem škratov« • 19. Poročila o 19.30 Orgelski koncert t> 20. Kristusovo rojstvo — komorna igra • 21. Poročila a 21.10 Koncert radijskega orkestra
BRATISLAVA 298.8/1004	13 kvv
6.45 Praga » 8.30 Plošče * 9. Bogoslužje o 10.20 Košice • 12. Praga » 16. Brno e 17.30 Božič v Tatrah • 17.55 Madžarska ura a 19.10 Poljudne božične pesmi o 19.55 Igra • 21.35 Lahka glasba salonskega orkestra • 22. Praga
BERLIN 356.7/841	100 kvv
6.10 Hamburg e 10. Zabavni koncert • 11.30'Komorna glasba & 12. Opoldanski koncert • 14.15 Zabavni koncert * 16.15 Božična glasba • 19. Zabavni koncert o 20. Božični koncert s> 22.30 Nočna in plesna glasba
BRNO
325.4/922	32 kw
6.45 Praga • 9. Bratislava -i 10.20 Košice « 12. Praga e 16. Otroška ura • 17.50 Nemška ura a 19.55 Bratislava • 21.10 Praga
364/823
BUCAREST
12 kvv
17.15 Popoldanski koncert • 19. Poročila O 19.15 Rumunske pesmi ® 20. Pester večer a 21.30 Poročila • 21.45 Plesna glasba • 22.55 Poročila
• BUDAPEST 550.5/545	120 kvv
10. Bogoslužje o 12.40 Koncert opernega orkestra e 14.10 Plošče a 15. Operni prenos o 18.20 Ciganska glasba
• 19.50 Koncert komorne glasbe •
20.25 Sličice a 21.10 Poročila • 21.25 Jazz • 22.30 Koncert orkestra Bertha u 0.05 Poročila
DUNAJ
506.7/592	100 kvv
8. Poročila 9 8.15 Jutranji koncert dunajskih filharmonikov • 10.40 Koncert godbe na pihala • 11.45 Legende • 12.10 Opoldanski koncert o 13.20 Zabavni koncert • 15. Poročila o 16.05 »Kavalir z rožo« (R. Strauss), plošče C u Plošče o 19. Poročila • 19.10 Radio potpouri • 20.40 Koncert dunajskih filharmonikov • 22. Poročila o 22.10 Plesna glasba « 23.10 Objave • 22.15 Plesna glasba a 24. Dunajska gl.
FRANKFURT 251/1195	17 kw
6. Hamburg a 8.05 Božična glasba ® 10.30 Zborovno petje • 12. Opoldanski koncert • 14. Otroška ura • 14.45 Zabavni koncert o 16. Popoldanski koncert 18.25 Zabavni koncert o 19. Kmet-ska legenda — slušna igra • 20. Operni slavnostni koncert o 22.30 Nočna in plesna glasba • 24. Nočnni koncert
HAMBURG 331.9/904	100 kvv
6. Pristaniški koncert • 8.45 Božična glasba • 10.30 Božične pesmi • 12. Opoldanski koncert • 14. Otroška ura m 15. Pesmi o 16. Popoldanski koncert <"> 17.30 Pestra slušna prireditev • 18.30 Božične pesmi • 19.30 Revija valčkov o 20.45 Konigsberg a 22. Ples-iTa glasba
KATOVICE 395.8/758	10 kvv
12.05 Varšava o 14.15 Plošče o 15. Varšava • 16. Otroška ura • 17. Varšava a 20. Varšava o 23. Plesna glasba — plošče
KONIGSBERG 291/1031	60 kvv
6. Jutranji koncert • 9. Bogoslužje • 12. Opoldanski koncert ® 14.15 Zabavni koncert • 15.25 Koncert enorokega pianista Rudolfa Horna o 16. Franfe-lurt i) 18. Adventne in božične pesmi • 19.30 Revija valčkov a 20.45 Hamburg a 22. Zabavna in plesna glasba
LEIPZIG
382.2/785
120 kvv
5.	Bogoslužje • 6.15 Hamburg a 8.30 Orgelska glasba o 10.30 Pavke in troin-pete a 11.25 Komorna glasba • 12. Opoldanski koncert ® 14. Božična pesem a 16. Koncert radijskega orkestra o 17.30 Koncert ameriške vojaške godbe (New York) a 18. Igra a 19. Slavnostni koncert • 20.15 Operna glasba • 21.30 Pester koncert o 23. »Mojstri pevci« — opera (Vi agner)
LANGENBERG 658/455.9	100 kvv
6.	Božično slavje • 11.15 Komorna glasba m 12. Pestra ura • 14.15 Zabavni koncert » 15. Otroška ura • 16.
Frankfurt a 18. Igra o 19. Otroci pojo božične pesmi • 20. Veliki slavnostni koncert • 22. Vmesni program u 22.30 Nočna in plesna glasba
LUXEMBOURG 1304/230	200 kvv
7.25 Plošče • 12. Pester koncert • 12.45 Božična glasba • 17.45 Pester koncert • 20.10 Kitaro igra Richard Griinvvald • 20.45 Koncert skladb slavnih mojstrov a 21.05 Pester program a 22.20 Kitara e 22.35 Koncert kvinteta a 23.15 Plošče
MORAVSKA OSTRAVA
6.45 Praga o 11.30 Simfonični koncert
•	16. Brno a 17.30 Božične pesmi • 17.50 Praga * 19.55 Bratislava a 21.10 Praga
MUNCHEN 405.4/740	100 kvv
6. Hamburg • 8.55 Katoliško bogoslužje • 9.30 Jutranji koncert u 12. Opoldanski koncert a 14. Otroška ura ® 15.15 Koncertna ura • 16. Sveti večer, igrokazi e 17.30 Balalajke u 17.45 Avtorska ura * 18.05 »Mojstri pevci« — opera (\\ agner) o 23.05 Barnabas von Geczy, igra
MILANO Genova - Trst - Firenca - Bozen 11. Maša • 12.30 Plošče o 14. Plošče
•	17. Poročila © 17.15 Koncert komorne glasbe a 20.05 Poročila • 20.25 Komedija, Plesna glasba « 22.30 Poročila
PRAGA I. 470.2/852.5	120 kvv
6.45 Jutranji koncert « 7.30 Prenos koncerta iz Karlovih Varov a 8.30 Plošče o 10.20 Košice, dopoldanski koncert a 11.30 Moravska Ostrava, Hayd-nova simfonija a 12. Zvonenje • 12.15 Koncert operetnega orkestra • 13.45 Plošče o 16. Otroška ura — Brno • 17.45 Plošče # 17.50 Nemška ura » 18.55 Plošče • 19.10 Pestra glasba za dve violini, violončelo in harmonij • 19.55 Bratislava o 21.15 Božična igra ® 22. Poročila m 22.15 Plošče a 22.30 Koncert salonskega orkestra
RIM
Neapel - Bari - MilanoII - Turinll
11. Bogoslužje o 12.30 Plošče s> 13.05 Plošče • 17. Poročila o 17.15 Koncert kvinteta • 18.35 Pestra glasba » 19. Pe stra glasba ^ 19.49 Program za Grčijo o 20.25 Calandrino — opereta, Poročila
SUISSE ROMANDE 443.1/677	25 kw
16.30 Francoska glasba o 17.20 Robin-son Creuse — igra « 18. Zvonenje • 19. Igra » 19.30 Božič v pesmi a 20. Vokalni koncert o 20.30 Božične pesmi • 20.45 Koncert radijskega orkestra » 21.20 Poročila • 21.30 Šchubertove kompozicije
STUTTGART 522.6/574	100 kvv
6. Hamburg • 8.25 Zborovna glasba • 8.45 Nova božična glasba e 9. Evange-
lijsko bogoslužje a 10.30 Zborovno petje a 12. Opoldanski koncert • 14. Otroška ura a 14.45 Koncert orkestra Franc Hauck » 16. Frankfurt a 18.25 Plesna glasba • 19.15 Frankfurt a 20. Frankfurt • 22.30 Langenberg a 23. Barnabas Geczv igra • 24. Frankfurt
TOULOUSE 328.6/913	60 kw
18.15 Popevke a 18.50 Operne arije a 19.27 Koncert salonskega orkestra • 19.50 Koncert operetnega orkestra • 20.15 Večerni koncert • 20.50 Gledali-
BEOGRAD
437.3/686	2.5 kw
10. Maša • 11.30 Koncert radijskega orkestra • 13.15 Poljudne pesmi *> 13.45 Poročila o 17. Beethoven: Trio • 19.30 Angleščina • 19. Objave in plošče 19.50 Plošče » 20. Pianinski koncert o 20.35 Simfonični koncert • 22.10 Poročila • 22.30 Prenos koncerta iz restavracije
ZAGREB 276.2/1086	0.7 kw
11. Maša e 12. Plošče • 17. Nabožne pesmi a 19.30 Nacionalna ura a 20. Prenos koncerta iz Beograda • 22. Poročila a 22.15 Plesna glasba
BARCELONA
377/795	5 kw
18. Koncert radijskega orkestra a 18.45 Popevke • 19.15 Koncert radijskega orkestra a 20. Plesna glasba • 20.45 Poročila • 21.05 Plošče • 22.20 Plošče
BEROMUNSTER
540/556	100 kw
17.30 Božične pravljice za male in velike a 18.30 Socialni odnošaji a 19.15 Božične igrače • 20.35 S pogani in kristjani sozi 12 svetih noči • 21. Poročila o 21.10 Božični koncert • 22.15 Poročila
BRATISLAVA 298.8/1004	13 kw
6.45 Praga • 9. Bogoslužje a 10.15 Plošče • 12.35 Praga • 14.05 Plošče • to 16. Mor. Ostrava • 17.50 Madžarska ura • 19.10 Šramel koncert • 20.10 Francoski božič • 20.30 Košice • 21.15 Praga u 22.55 Praga
BERLIN 356.7/841	100 kvv
6.10 Jutranji koncert a 10. Čajkovskij, VI. simfonija » 12. Munchen a 14.15 Zabavni koncert fc 16. Konigsberg • 18. Koncert domače glasbe • 19. Slušna igra • 20. »Turandot« — opera (Puccini a 22.45 Poročila o 23. Pester kon-cert » 24. Plesna glasba
BRNO
325.4/922	32 kw
6.45 Praga • 16. Mor. Ostrava o 17.45 Plošče • 17.50 Nemška ura • 19.30 Božična legenda » 20.30 Košice 0 21,30 Praga
ški večer — koncert glasbe iz opere Manon » 23.45 Lahka glasba • 0.20 Vojaške koračnice
VARŠAVA
1339.3/224	120 kw
10. Bogoslužje o 12.03 Opoldanski koncert -S 13.35 Zborovni koncert a 14. Plošče • 16. Otroška ura • 17. Plesna glasba e 18.30 Božične pesmi • 20. Program za vojake a 20.30 Vokalni koncert • 21. XVII. Chopinov koncertni večer a 21.35 Plošče • 21.50 Plesna glasba • 23. Plošče
BUCAREST 364/823	12 kw
17. Koncert radijskega orkestra • 18. Poročila • 18.15 Nadaljevanje koncerta • 19. Poročila • 19.15 Jazz • 20.20 Zborovno petje • 21.30 Poročila a 21.45 Koncert vojaške godbe • 22.15 Koncert orkestra Fanica Luca
BUDAPEST
550.5/545	120 kw
10. Bogoslužje • 12.30 Ciganska glasba 13.45 Plošče e 15.30 Koncert vojaške godbe a 17.30 Zborovni koncert a 18.40 Plesna glasba • 19.50 Božični večer — dramska pesnitev — Božične pesmi o 21.35 Poročila • 21.55 Koncert radijskega orkestra • 23. Ciganska glasba a 0.05 Poročila
DUNAJ
506.7/592	100 kw
8. Poročila • 8.15 Plošče • 9. Ponti-fikalna maša a 10.40 Zborovno petje o 11.25 Simfonični koncert a 12.35 Zabavni koncert • 15.15 Otroška ura ® 15.40 Koncert komorne glasbe • 17.25 Pestra glasba • 19. Poročila • 19.45 Humoristična ura • 20. Spevoigra u 22. Poročila a 22.10 Pesmi a 22.50 Objave • 23.05 Koncertna godba na pihala a 0.20 Plesna glasba — plošče
FRANKFURT 251/1195	17 kvv
6. Hamburg • 8.05 Zborovno petje • 11.15 Božični koncert a 12. Opoldanski koncert a 14.45 Koncert godbe na pihala o 16. Konigsberg » 18.30 Stuttgart • 20. Plesna glasba • 21.30 Slušna igra • 22.30 Stuttgart • 23. Pestra glasba 9 24. Nočni koncert
KATOVICE
395.8/758	10 kw
9.05 Plošče o 12.15 Varšava • 14.20 Plošče o 15.30 Poljudni program • 16.30 Varšava © 17.55 Božični program o 18.30 Pesmi • 19.10 Nabožne pesmi » 20. Varšava • 22.10 Plesna glasba — plošče
HAMBURG
331.9/904	100 kvv
6. Pristaniški koncert • 8.45 Jutranja božična glasba • 11.30 Zabavna glasba o 12. Koncert radijskega orkestra • 14. Otroška ura • 15. Božični program — prenos iz Ne.w Yorka — igra vojaška
godba • 16. Popoldanski koncert • 17. Božične pravljice in legende • 17.15 Slušna igra a 18.25 Mozartove skladbe • 19.10 Mandolinski koncert • 20. »Clivia« — opereta • 22. 'Poročila o 22.30 Božična glasba • 23. Pestra glasba
KONIGSBERG 291/1031	60 kw
6. Jutranji koncert • 11.10 Pesmi in instrumentalni koncert o 12. Opoldanski koncert • 14.15 Zabavni koncert • 15.25 Garnba in oimbala a 16. Popoldanski koncert • 18. Zabavni program o 19. Koncert domače glasbe • 19.30 Koncert godbe na pihala • 20. Pester zabavni koncert • 22. Poročila o 22.40 Pester nočni koncert
LEIPZIG
6. Jutranji koncert • 11.15 Poljudna glasba a 12. Opoldanski koncert a 14.50 Gozdni rog • 15.30 Vesele pesmi • 16. Konigsberg • 17.20 Slušna igra a 18.20 Pester koncert • 19.10 Igra • 20. Plesna glasba • 22. Poročila • 22.30 Pestra glasba • 24. Nočni koncert
LANGENBERG 658/455.9	100 kw
6. Hamburg a 8.30 Jutranja glasba • 12. Opoldanski koncert a 16. Pestra glasba <t 18. Slušna prireditev a 18.45 Pesmi a 20.30 Pester večerni koncert O 22. Poročila a 22.30 Pestra glasba
LUXEMBOURG 1304/230	200 kvv
7.25 Plošče a 8.30 Pestra glasba a 12.30 Koncert orkestra a 13.30 Koncert kvinteta a 17.45 Pester koncert a 20.10 Koncert kvinteta a 20.45 Koncert kvinteta a 21.05 Večerni koncert a 21.30 Simfonični koncert a 23. Plesna glasba
MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113	11 kw
6.45 Praga a 16. Popoldanski koncert radijskega orkestra a 17.45 Plošče • 17.50 Nemška ura • 19.30 Brno • 20.30 Košice a 21.15 Poljudni program • 21.55 Praga
MUNCHEN 405.4/740	100 kvv
6. Hamburg a 9.30 Stare nemške božične pesmi a 10.30 Koncert komornega tria a 12. Opoldanski koncert a 14.45 Pestra glasba a 15.05 Orgelski koncert a 16. Konigsberg • 18. Carl Loevve-jeve nepoznane balade a in klavirske skladbe, o 18.30 Carl We.ber-jev mandolinski kvartet a 19. Staroslovenska sveta noč a 20.10 Slušna prireditev a 21.10 Nordijska ura a 22. Poročila a 22.30 Koncertna ura
MILANO Genova - Trst - Firenca - Bozen 11.30 Dopoldanski koncert a 12.15 Plošče a 13.50 Poročila e 17. Poročila a 17.15 Vokalni koncert • 20.05 Poročila e 20.25 Izbrana operetna glasba a 21.40 Komorna glasba a 22.30 Poročila
T
Četrtek, 26. decembra

PRAGA I. 470.2/852.5	120 kw
6.45 Jutranji koncert • 7.30 Prenos koncerta iz Karlovih Varov • 8.30 Plošče • 9.15 Vokalni koncert • 10.55 Koncert radijskega orkestra • 12.15 Koncert vojaške godbe • 14.05 Plošče
•	16. Moravska Ostrava • 17.45 Plošče • 17.50 Nemška ura • 18.55 Plošče
•	19.30 Prenos ,iz narodnega gledališča
•	21. Poročila • 22. Poročila • 22.45 Plošče
RIM
Neapel - Bari - MilanoII - TurinII 12.15 Plošče • 13.25 Violinski koncert • 13.50 Poročila • 17.15 Instrumentalni in vokalni koncert • 18.35 Pestra glasba • 19. Pestra glasba • 19.49 Pro-gram za Grčijo • 20.05 Poročila • 20.30 »Iris«, opera • Poročila
STUTTGART
6. Pristaniški koncert • 9. Bogoslužje • 10.15 Božična slušna prireditev • 12 Miinchen • 14. Otroška ura • 14.45 Koncert godbe na pihala • 16. Konigsberg • 18.30 Vesela glasba • 20. Ples-na glasba • 21.30 »Čuvarji vrat« — slušna prireditev • 22. Poročila • 22.30 Božični koncert vojaške godbe ameritkanske armade (New York) • 23. Berlin • 24. Nočni koncert
BEOGRAD
11. Koncert radijskega orkestra • 12. Plošče • 13.15 Flavta • 13.45 Poročila • 16. Pesmi • 16.30 Plošče • 18. Plesna glasba • 19.05 Objave • 19.30 Nacionalna ura • 19.50 Plošče • 19.50 Violinski koncert • 20.50 Poljudne pesmi a 21.20 Radijski orkester • 22. Po-ročila • 22.20 Plošče
ZAGREB
12.15 Jugoslovanska narodna glasba — plošče • 13.05 Borza • 13.10 Plošče « 17.15 Radijski orkester • 19. Šport • 19.30 Nacionalna ura • 20. Vokalni koncert Nade Serdoz • 20.30 Komorni koncert zagrebškega kvarteta • 21.30 Koncert udruženja »Sklad« • 22. Poročila • 22.15 Plesna glasba
BARCELONA
18. Koncert komorne glasbe • 19.30 Poročila • 20.15 Vokalni koncert • 20.20 Plošče • 20.45 Propagandni koncert • 21.45 Koncert radijskega orkestra • 22.20 Koncert seksteta Toldra
BRATISLAVA
12.15 Plošče • 12.35 Brno • 15. Moravska Ostrava • 16.10 Koncert radijskega orkestra • 17.40 Nemška ura e 18.40 Plošče • 20.05 Prag • 20.35 Mu-moristična scena • 22.45 Plošče
BEROMUNSTER
16.30 Zabavna glasba • 17. J. Brahmsov koncert • 18.25 Zdravstvo • 19. Poročila • 19.20 Francoščina • 20.30 Koncert baselskega glasbenega društva • 21. Poročila, nato nadaljevanje koncerta • 21.50 Nordijske narodne pravljice • 22.15 Poročila
SUISSE ROMANDE 443.1/677	25 kw
16.30 Popoldanski koncert • 17. Pesmi • 18. Dunajska operetna glasba • 19.20 Komorna glasba • 20. Večer pesmi • 21.20 Poročila u 21.30 Koncert radijskega orkestra • Poročila
TOULOUSE 328.6/913	60 kw
18.05 Koncert salonskega orkestra • 19. Koncert operetnega orkestra • 19.45 Filmska glasba • 20.50 Koncert simfoničnega orkestra • 21. Radio fantazije • 21.45 Koncertni večer operne glasbe iz Aide • 22.20 Popevke • 22.45 Argentinski orkester • 23. Operetne arije o 23.20 Jazz • 23:45 Vojaške koračnice • 0.20 Koncert filharmoničnega orkestra
VARŠAVA 1339.3/224	120 kw
9.03 Plošče • 10. Božične pesmi • 10.30 Pridiga • 12.15 Solistovski koncert • 13.20 Poljske melodije • 14.20 Lahka glasba • 16.30 Koncert salonskega tria a 16.55 Božična poezija • 17.55 Plesna glasba • 19.10 Božične pesmi • 20. Pianinski koncert • 20.20 Violinski koncert • 20.50 Poročila • 21. Operetni prenos o 22.15 Plesna glasba na ploščah
BERLIN
6.10 Gimnastika • 6.30 Konigsberg • 12. Opoldanski koncert • 14.15 Operetna in filmska glasba • 16. Slušna prireditev o 16.30 Sodobna glasba • 17. Popoldanski koncert • 19. Zabavni program e 20. Poročila • 20.10 Pogled nazaj v leto 1935. • 21. Najlepše melodije v letu 1935. a 22. Poročila • 23. Večerni koncert
BRNO
6.15 Praga • 12.35 Koncert radijskega orkestra • 13.30 Plošče • 15. Moravska Ostrava O 16.10 Bratislava s 17.40 Nemška ura • 18.55 Praga • 20.05 Praga
BUCAREST
17.	Koncert orkestra Gica Stefanescu •
18.	Poročila • 18.15 Nadaljevanje koncerta a 19.35 Operni prenos • 22.55 Poročila • 23. Nočni koncert radijskega orkestra • 0.05 Plošče
BUDAPEST
6.45 Gimnastika, nato plošče » 12.05 Koncert vokalnega kvinteta • 13. Koncert orkestra Ilniczky • 17. Pesmi • 17.40 Ciganska glasba • 19.15 Plošče a 20.35 Večer ogrske glasbe • 21.30 Reportaža s hookey-tekme • 22.10 Poročila ® 22.30 Simfonični koncert • 0.05 Poročila
DUNAJ
7. Gimnastika • 7.20 Poročila • 7.25 Plošče • 9.20 Tržne vesti • 12. Plošče
•	13. Poročila • 13.10 Italijan, operna glasba • 14. Verdi: Godalni kvartet
•	14.30 Objave • 15. Poročila • 15.20 Mladinska ura • 16. Poročila • 16.05
Filmska glasba • 17.35 Flavta in fagot
•	19. Poročila • 19.50 Koncert godbe na pihala • 21. R. Wagnerjev večer • 22. Poročila * 22.20 Zabavni koncert
•	22.50 Objave • 23.05 Zabavni koncert • 23.45 Plesna glasba
FRANKFURT
6.30 Jutranji koncert • 12. Opoldanski koncert • 14.10 Pestra ura • 16. Hans Fleischerjeve kompozicije • 17. Popoldanski koncert • 20. Poročila • 20.10 Zabavni koncert » 22. Poročila • 23. Zabavni koncert
HAMBURG
6. Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert a 12.10 Opoldanski koncert • 17. Popoldanski koncert • 17.45 Pestra ura e 19. Komedija • 20.10 Plesna glasba • 22. Poročila • 22.25 Večerni koncert • 23. Zabavni koncert
KATOVICE
6.50 Lahka glasba — plošče • 12.15 Plošče • 13.35 Lahka in plesna glasba o 15.30 Varšava • 18.45 Varšava • 18.45 Plošče • 19.35 Športne vesti • 19.40 Varšava • 22. Plošče • 22.20 Varšava
KONIGSBERG
6.05 Gimnastika » Jutranji koncert • 12. Opoldanski koncert • 16. Koncert kmečke godbe • 17. Popoldanski koncert • 19.25 Zabavni kotiček • 19. Na delopust • 20.10 Javno petje in ples • 22.20 Dve igri • 22.40 Nočna glasba
LEIPZIG
6. Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert „ 12. Opoldanski koncert • 14.15 Pestra ura • 16. Violinski in klavirski koncert • 17. Popoldanski koncert • 20. Kralj Ulrik I. in njegovi sinovi — slušna igra • 21.30 Koncert na dveh klavirjih s 22. Poročila • 22.30 Zabavni koncert
LANGENBERG
6. Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert a. 12. Opoldanski koncert • 16.10 Pester koncert • 17. Popoldanski koncert
•	19. Večerni koncert • 20. Poročila
•	20.10 Veliki večer narodne glasbe • 22. Poročila • 22.50 Stuttgart
LUXEMBOURG
7.25 • Plošče • 8.30 Pester koncert • 18.30 Lorenske melodije • 10. Opoldanski koncert • 13.30 Koncert radijskega orkestra • 17.45 Pester koncert • 20.10 Koncert kvinteta • 20.40 Propagandni koncert • 21.20 Večerni koncert « 21.55 Vokalni koncert Ernesta Sottorf o 22.30 Koncert češke glasbe na ploščah • 22.55 Jazz
MORAVSKA OSTRAVA
6.15 Praga o 12.35 Brno • 15 Koncert radijskega orkestra • 16.10 Bratislava • 18. Nemška ura • 18.55 Praga • 20.05 Praga
MUNCHEN
6. Gimnastika o 6.30 Jutranji koncert
•	12. Opoldanski koncert • 16.10 Koncertna ura • 17. Popoldanski koncert
•	18.30 Smuški tereni na Bavarskem •
Petek, 27. decembra
19. Pester program • 20. Poročila • 20.10 Spevoigra * 22. Poročila • 22.30 Autor Brucknerjeve orgelske skladbe • 23.30 Stuttgart
MILANO Genova - Trst - Firenca - Bozen 11.30 Dopoldanski koncert • 12.15 Plošče ® 13.05 Popoldanski koncert* 13.50 Poročila • 17. Poročila • 17.40 Plošče • 18.35 Plošče • 19. Pestra glasba • 20.05 Poročila « 20.25 Simfonični koncert — Poročila
PRAGA I.
6.15 Jutranji koncert • 10.11 Plošče • 11. Plošče a 11.05 Koncert salonskega kvarteta • 12.30 Brno • 13.40 Plošče
•	15. Moravska Ostrava • 16.10 Bratislava • 17.10 Plošče • 17.15 Citraški kvartet • 18.10 Nemška ura • 18.55 Plošče • 19.10 Koncert godbe Narodne garde • 20.05 Instrumentalni koncert
•	20.35 Božična igra • 21.05 Koncert radijskega orkestra ® 22. Poročila • 22.20 Plošče
RIM
Neapel - Bari - MilanoII - Turinll 12.15 Plošče • 13.05 Koncert komornega orkestra • 13.50 Poročila • 16. Violončelo koncert • 17.40 Plošče • 18.35 Pestra glasba • 19. Plošče • 19.49 Program za Grčijo • 20.05 Poročila • 20.25 Komedija • 21.30 Instrumentalni in vokalni koncert • 22.30 Poročila
STUTTGART
6.05 Gimnastika • 6.30 Konigsberg • 12. Opoldanski koncert • 14. Pestra
BEOGRAD
11. Plošče • 12. Radijski orkester • 16.30 Radijski orkester • 17. Pestre pesmi a 18.30 Violončelo • 19. Objave in plošče o 19.30 Nacionalna ura ® 19.50 Srbski večer • 22. Poročila • 23.10 Plesna glasba
ZAGREB
12.15 Plošče • 12.54 Poročila • 1-3.05 Operetna glasba J 17.15 Koncert radijskega orkestra • 18.15 Poročila • 19.30 Nacionalna ura • 20. Violinski koncert Ivana Pinkave " 20.30 Flavta u 21. Vokalni koncert Erike Druzovičeve ob ob spremljanju radijskega orkestra • 22. Poročila • 22.15 Plesna glasba
BARCELONA
18. Plošče 3 20.45 Poročila • 21.05 Koncert radijskega orkestra • 21.30 Katalonske pesmi • 21.45 Koncert radijskega orkestra • 22.20 Operna glasba iz »Tosce« • 22.30 Poročila • Pl.
BEROMUNSTER
16. Harmonike • 18. Poljudni zabavni koncert • 18.30 Mladinska ura • 19. Zvonenje • 19.20 Stavbne in delovne metode v tropskih deželah • 20.20 Žurnal • 20.30 Poljudni večer • 21. Po-ročila • 21.10 Poljudni večer • 22.05 Plošče • 22.45 Reportaža • 23. Poročila
ura • 15.30 Otroška ura • 16. Pester program • 17. Popoldanski koncert • 19. Pester koncert • 20.10 Zabavna ura za smučarje o 21.10 Zabavni koncert • 22. Poročila • 22.15 Spominska proslava 45 - letnice smrti Heinrich-a Schliemanna • 22.30 Zabavni koncert • 24. Nočni koncert — operna glasba
SUISSE ROMANDE
16.30 Popoldanski program • 18. Otroška ura ® 18.55 Plošče • 19.25 Plošče j 19.35 Radijska kronika • 20.10 Plesna glasba • 20.25 Razvoj operne glasbe • 20.50 Kabaretni večer • 21.20 Poročila • 22. Program po željah naročnikov
TOULOUSE 328.6/913	60 kw
18.15 Melodije • 18.30 Violončelo • 19.05 Dunajska glasba • 19.25 Ksilofon e 19.50 Popevke • 20.15 Tirolske pesmi "j 20.50 Komedija • 20.50 Operetna glasba • 22. Kabaretni program • 23. Ruska glasba • 23.45 Salonska glasba » 0.20 Vojaške koračnice
VARŠAVA
6.33 Gimnastika • 6.50 Plošče • 12.15 Plošče • 15.30 Pianinska glasba • 16.15 Popoldanski koncert • 17. Reportaža iz antropološkega instituta * 17.20 Koncert komorne glasba • 18. Lahka glasba • 19.35 Športne vesti • 20. Monologi • 20.10 Abrahamova operetna glasba • 21. Poročila • 21.15 Večer francoske glasbe • 22. Božične pesmi v esperantu • 22.20 Koncert orkestra Gorzynski • 22.50 Prenos plesne glasbe iz kavarne
BRATISLAVA
298.8/1004	13 kw
12.15 Plošče - 12.35 Košice • 15. Kon-cert radijskega orkestrea • 16.05 Praga
•	17.25 Plošče e 17.50 Madžarska ura
•	18.35 Plošče • 19.15 Brno • 20. Praga • 20.30 Igra • 21.15 Igra • 22.15 Praga • 22.45 Praga
BERLIN
6.10 Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert • 12. Pester opoldanski koncert • 14.15 Plesna glasba • 16. Pester popoldanski program o 18.15 Slušna igra • 19. Pester koncert • 20. Poročila • 20.10 Vojaške koračnice • 22. Poročila « 22.30 Pester večerni koncert
BRNO
6.15 Praga • 12.35 Košice s 13.40 Plošče • 15. Bratislava • 16. Praga • 17.15 Plošče • 17.40 Nemška ura • 18.55 Praga • 19.15 Poljudni koncert • 20. Praga • 20.30 Bratislava • 20.55 Praga
BUCAREST 364/823	12 kw
17.	Koncert orkestra Jonescu Gaina •
18.	Poročila • 18.15 Nadaljevanje koncerta • 19. Poročila • 19.15 Plošče • 19.30 Operni prenos • 21.30 Poročila a 21.45 Prenos koncerta iz restavracije • 22.45 Poročila • 23. Nočni koncert
BUDAPEST
12.05 Koncert policijskega orkestra • 13.30 Balalajke • 16.10 Pesmi • 17.30 Jazz o 18.45 Plošče • 20.15 Koncert opernega orkestra • 21.45 Poročila • 22.05 Ciganska glasba • 23.10 Jazz • 0.05 Poročila
DUNAJ
7. Gimnastika • 7.20 Poročila • 7.25 Plošče • 9.20 Tržne vesti • 12. Opoldanski koncert • 14. Koneert moškega zbora ® 14.30 Objave • 15. Poročila • 15.15 Mandolinski koncert • 16.05 Italijanščina • 16.30 Čtivo • 17. Zabavna glasba • 18. Narodne pesmi • 18.30 Mesečna kronika • 19. Poročila o 19.10 Operetni prenos »Kraljičin pajčolan« • 22. Poročila • 22.10 Klavirski koncert • 22.50 Objave • 23.05 Plesna glasba
FRANKFURT
6.30 Jutranji koncert • 12. Operetna glasba • 14.10 Pestra ura • 16. Pester popoldanski program • 18.30 Reportaža • 19. Zabavni koncert • 20. Poročila • 20.10 »Žensko orožje« — opereta » 22. Poročila • 22.30 Pestra glasba • 24. Stuttgart
HAMBURG
6. Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert
• 12.10 Operetna glasba • 14.20	Pestra glasba • 16. Langenberg •	19. Zabavni koncert • 20. Poročila • 20.10 Pester večerni koncert • 22.	Poročila s 22.25 Pestra glasba •	23. Plesna glasba
KATOVICE
6.50 Plošče • 12.15 Varšava • 13.45 Poljudne vojaške pesmi • 15.30 Pesmi — plošče • 16. Varšava • 18.30 Otroška ura • 18.45 Plošče • 19.35 Športne vesti • 19.40 Varšava • -21. Poljski večer • 21.45 Varšava
KČNIGSBERG
6.05 Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert • 12. Opoldanski koncert • 16. Pester popoldanski program • 18.20 Orgelska glasba • 19.30 Spomini na svetovno vojno • 20. Poročila • 20.10 Pester glasbeni večer • 22. Poročila • 22.20 Zabavna in plesna glasba
LEIPZIG
6.30 Jutranji koncert • 12. Operetna glasba • 14.15 Pestra ura • 16. Langenberg • 18.45 Koncert godbe na pihala • 20. Poročila • 20.10 Plesna glasba • 22. Poročila • 22.30 Večerni koncert
LANGENBERG
6. Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert
•	12. Stuttgart • 15. Otroška ura • 16. Pester popoldanski program • 18. Kmečke pesmi • 19. Večerni koncert
•	20. Poročila • 20.10 Večer presenečenja • 22. Poročila • 22.30 Leipzig
LUXEMBOURG
7.25 Plošče • 8.30 Pester koncert • 12.30 Opoldanski koncert • 13.30 Kon-cert kvinteta • 16. Vokalni koncert • 16.25 Češka glasba — plošče • 16.45
Sobota, 28. decembra
Pester koncert — plošče • 17. Plesna glasba, igra ja«?. a 17.30 Plošče a 17.45 Pestra glasba o 20.10 Koncert orkestra • 21. Večerni koncert • 21.25 Koncert kvinteta a 22.30 Komor, glasba • 23. Plesna glasba — plošče
MORAVSKA OSTRAVA
6.15 Praga • 11.05 Koncert vojaške godbe o 12.35 Košice a 15. Bratislava
•	16. Praga • 17.15 Plošče • 17.30 Plošče • 18. Harmonike • 18.55 Praga
•	19.15 Brno • 20. Praga • 20.30 Gledališki večer • 20.55 Praga
MUNCHEN 405.4/740	100 kw
6. Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert • 12. Stuttgart o 15.15 Pesmi a 16. Pester popoldanski program • 18. Čti-vo a 18.40 Bachove kompozicije * 19.05 Večerni koncert a 20. Poročila • 20.10 Pester večerni koncert • 22. Poročila a 22.20 Vmesni program • 23. Plesna glasba
MILANO Genova - Trst - Firenca - Bozen
11.30 Koncert orkestra Ferruzzi • 12.15 Plošče • 17.15 Plesna glasba • 19. Pe-stra glasba • 20.05 Poročila • 20.25 Plošče a 21. Lohengrin — opera (Wag-ner) • Poročila
PRAGA I. 470.2/852.5	120 kw
7.30 Koncert salonskega orkestra • 10.11 Plošče • 12.11 Plošče • 12.35
Košice a 13.40 Plošče • 15. Bratislava a 16.05 Plošče a 17.25 Plošče • 17.55 Nemška ura o 18.55 Plošče • 19.15 Brno a 20. Instrumentalni koncert » 20.55 Prenos iz gledališča • 22.15 Poročila • 22.30 Plošče o 22.45 Koncert plesna glasbe, prenos iz hotela Espla-nade
RIM
t^eapel - Bari - MilanoII - Turinll
12.15 Plošče • 13.15 Ciganska glasba • 17.15 Koncert kvarteta • 18.35 Pestra glasba • 19. Pestra glasba a 19.40 Program za Grčijo a 20.05 Poročila o 20.25 Simfonični koncert • 22. Plesna glasba a 22.30 Poročila
STUTTGART
522.6/574	100 kw
6.05 Gimnastika a 6.30 Jutranji koncert o 12. Pester koncert • 14. Pestra Ura a 16. Pester popoldanski program a 18. Zvočni tednik j 18.30 Komedija a 19. Pestra glasbena ura a 20.10 Večer presenečenj o 22. Poročila at 22.30 Pester koncert a 23. Plesna glasba a 24. Nočni koncert
SUISSE ROMANDE 443.1/677	25 kw
16.30 Božič a 18. Zvonenje a 18.10 Poljudna glasba a 18.50 Pesmi a 19.55 Orgelski koncert a 20.20 Božični koncert o 21.05 Poročila a 21.15 Josip in Johann S.raussove kompozicije a 22.15 Plesna glasba
TOULOUSE 328.6/913	60 kw
18.15 Filmska glasba e 18.50 Operetne arije a 19.27 Ciganska glasba a 20.15 Dunajska glasba a 20.50 Koračnice a 21. Operetna glasba a 21. 35 Koncert simfoničnega orkestra a 21.45 Pester koncert a 22.45 Argentinski orkester » 23.15 Popevke a 23.45 Operetne arije j> 0.20 Koračnice
VARŠAVA 1339.3/224	120 kw
6.33 Gimnastika J 6.50 Plošče a 12.15 Koncert lahke glasbe a 14.30 Koncert kvinteta Adamska - Grossman a 15.30 Plošče a 16.15 Koncert tria Lisovvski (balalajke) a 16.45 Poljske pesmi a 19.35 Športne vesti a 20. Venček poljudnih poljskeh melodij a 20.45 Poročila a 21. Večer poljske glasbe a 21.45 Violinsk i koncert a 22.15 Koncert radijskega orkestra e 23. Poročila o vremenu za aviutiko a 23.05 Plesna glasba ©
Naročnina: Tromesečna Din 35.—, polletna Din 70.—, letna Din 140.—. Za Inozemstvo: Tromesečna Din 48.—, polletna Din 96.—, letna Din 192.—.Naročnino je pošiljati na čekovni račun 15228 r Ljubljani. Uprava je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, telefon 31-90. Uredništvo v Ljubljani, Zarnikova ulica 16.
»Radio Ljubljana« izhaja tedensko.
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Jože Krall. — Tiska »Tiskarna Slatnar«, družba z o. z. v Kamniku.
Prispela je nova pošiljka
His Master's Voice
radio aparatov
Edinstveni 6 cevni superheterodin namizni aparat za kratke in srednje valove. Izpisane postaje. Ton kontrola.
Automatska volum kontrola Dostopen vsakomur radi svoje odlične kvalitete in nizke cene
Cena: za gotovino .... Din 4000 — na 12 mesec, obrokov „ 4400 —
Vedno na zalogi vsi deli, kakor tudi vse RCA cevi
Zahtevajte v vsaki strokovni trgovini brezob-vezno predvajanje in prospekte, kakor tudi pri
generalnem zastopstvu za Jugoslavijo
M. MAJSTOROVIČ
zastopnik
Model
THE GRAMOPHONE CO. LIMITED
ZAGREB, AMBRUŠEVA ULICA BR. 5
PRODAJA JIH:
RAD I O
registr. zadruga z o. z.
V LJ U B LJAN I
Miklošičeva cesta 7 Tel. 31-90
Kratki valovi od 9.5 m naprej!
jsr
Cena : Din 5800.— za gotovino
Din 6100.— za 12 obrokov
PRODAJAJO JIH
Engelsberger — Tržič Cucek — Hrastnik Klenovšek'— Trbovlje Krašovec — Jesenice Ogrizek — Novo mesto Schilling — Kranj Turk — Konjice
območja
Kratkovalovna
Mali aparat z velikim učinkom. Velika pregledna skala, kratki, normalni in dolgi valovi, elektrodinamični zvočnik

Opremljen s Tungsram-barium elektronkami
ORION 555 je veliki petelektronski super za največje zahteve. Glasba in govor je nedosežen ter čist kot srebrna struna.
Din 2530.— za gotovino Din 2830.— na 18 obrokov
Najmanjši	®BIQM
in največji
Kaše baterije Vam omogočijo mesece in mesece čist in nemoten sprejem
Baterije znamke Izboljšali smo jih do naj-yr jyj j| višjih možnosti
so vodilne
Kupujte domače blago!
ZMAJ tovarna za galvanične elemente in elektrotehniko v Ljubljani
Cene naših baterij so sledeie:
150 voltna anoda, dvojna,	Din 255.—
150 voltna anoda, navadna	Din 195.—
120 voltna anoda, dvojna	Din 205.—
120 voltna anoda, navadna	Din 155.—
90 voltna anoda, dvojna	Din 155.—
90 voltna anoda, navadna	Din 115.—
24 voltna mrežična baterija	Din 42.—
15 voltna mrežična baterija	Din 25.—
12 voltna mrežična baterija	Din 15.—
Zahtevajte pri svojem trgovcu edino le znamke ZMAJ