METOVALEC.
Miran gospodarski list s prilogo „Vrtnar".
Uradno
i c. kr. kmetijske družbe
glasilo
vojvodine kranjske.
Urejuje Gustav Pire. družbeni tajnik.
| ,.Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld , za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Lnserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: hiserat načeli strani l<i gld, na '/a strani 8 gld., na >/4 strani 5 gld. in na >/e strani 3 gld. Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vse inserate zunaj Kranjskega sprejemata le Haasenstein & Vogler na Dunaji (Wien 1.Wallfischgasse Nr 10).
Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c kr kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 5.
ms wF.E.mmcB me*
St. 3. V Ljubljani, 15. februvarija 1888. Leto Y.
Oljsegr: Semenska menjava — Kislo seno ni za molzne krave — Strupena rosa (perenospora) na trtah. — Semenski krompir — Deteljna in žitna košnja v akordu. — Bazne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske — Tržne cene. — lnserati.
Semenska menjava.
Mladi gospodarji radi poskušajo nove reči, starejši pa ne radi. Mnogo novega je prav dobro, da celo veliko boljše nego staro, vender ne kaže vsake po časnikih priporočane nove reči poskušati, ker s tem ne tratimo samo denarja in časa, ampak nova reč je dostikrat dokaj slabša od uže udomačene. Tudi jaz sem naredil nekatere nesrečne poskuse, ki so me tembolj jezili, ker so se oče še zraven norčevali, češ, saj sem ti dejal. In vender sem s časom dokopal se s takimi poskušnjami do raznih poljskih semen, ki mi dajo veče pridelke nego domače seme.
Tako sem si naročil pred nekaterimi leti deset vrst krompirja iz tujih krajev in jih drago plačal. Skusil sem, da ugajajo mojemu kraju izmed vseh desetih vrst samo tri, sedaj sadim tudi le te in reči moram, da sem prav zelo zadovoljen.
Ne bodem popisoval, kolikokrat sem se opekel z nakupom novih vrst cepičev, povrtnih semen i. t. d.; omenim naj le, da imam prav bridke izkušnje z raznimi vrstami žitnih rastlin. Vender, ker nisem izgubil veselja do kaj novega, postal sem pa opaznejši. Naročil sem si lansko leto nekega novega ovsa. Že vzorčno zrnje, ki sem ga prejel, dopadlo se mi je zelo. Naročim si ga dva va-gana po 5 gld. Sedaj pa nisem bil varan, kajti žetev je bila tolika, da bi mi ne bilo žal, ko bi bil plačal seme še enkrat tako drago. Znano je, da je bilo lansko leto na spodnjem Štajarskem slabo za oves, ker je bila suša; vzlic temu pridelal sem 20 vaganov, in to na njivi, ki uže mnogo let ni bila gnojena. Ta oves loči se pa še prav nizek od navadnega; listje mu je široko, bilje 1 do 1V4 ™/ visoko in debelo, a kadar je suho, tedaj je slama mehka, rumena in izvrstna za klajo. Ravno letos, ko je pomanjkanje krme, neprecenljiva je ta slama, ker jo živina rajša I
uživa nego kako seno srednje dobrote. En hektoliter tega ovsa tehta 55 kjg. Zori pa 14 dni poprej, nego navadni. Kdor bi se posebno zanimal za ta oves, morem mu ga oddati nekaj malega za seme.
Franjo Ogorevc v Brežicah.
Pristavek uredništva: Gosp. Ogorevc nam je poslal tega ovsa na ogled, in res moramo reči, da je zrnje lepo in težko. Pristaviti pa moramo, da res priporočajo po časnikih mnogo slabih semen, a tudi mnogo dobrih. Večkrat se pa izvrstno seme v neprikladni mu zemlji prav slabo sponese. Kdor noče biti ogoljufan, naj bode pozoren in naj naredi poprej v malem poskušnjo, ali pa naj počaka, da izrečejo poprej drugi, na katere se je zanesti, sodbo svojo.
Kislo seno ni za molzne krave.
Krmljenje molznih krav s kislim senom je na kvar njih mlečnosti. Krave molzejo po kislem senu manj in slabše. To čutijo kaj dobro gospodarji po krajih, koder imajo zgol močvirno zemljo, ki rodi le kislo, pusto in trdo seno. V takih okoliščinah so gospodarji seveda prisiljeni, pokladati kislo seno tudi molznim kravam za glavni živež. Ali izkušnja jih dobro uči, da vpliva kislo seno kaj slabo na mlečnost, in da molzejo krave vedno manj, če jih krmjo s kislim senom, nego sicer.
To kažejo še posebno očividno in prepričevalno izkušnje na veliki kmetiji barona Ritterja v Monastiru na Furlanskem. Na tej kmetiji redijo zelo veliko molzne živine. Poleg krav domačega furlanskega plemena ravnajo tudi krave bolj žlahtnih in mlečnih plemen, kakor sosebno beljanskega plemena, katero je sploh priznano izvrstno
za molžo. Toda glej! Tam doli se jim ta živina ne obnaša v mlečnosti. Najboljše krave molzejo tamkaj dosti manj in slabše nego so prej, akoravno jim jako dobro strežejo, in so kaj dobro rejene. Včasih se celo dogodi, da izgube dobre molznice skoro vso mlečnost. Nasproti temu pa se krave tako odebelijo in opitajo, da jih je čuda gledati.
Temu je poglavitni vzrok kislo seno, ki ga pridelujejo po ondotnjih močvirnih senožetih in katerega seveda še največ polagajo živini. Tako učijo tamkaj izkušnje do današnjega dne. Ivislo seno torej ne daje mleka, pač pa meso. In korakoma s tem, t. j. z debelenjem, zastaja in se izgublja kravam mlečnost, če so bile prej tudi jako dobre molznice. Da pa tej očitni prikazni pripomaga nekoliko tudi tamošnje podnebje s svojim suhim in toplim vremenom, to je sicer tudi res.
Za nas živinorejce pa nastaje vender le važna posledica! Pokladajmo namreč kislo seno rajši volom in konjem, molznim kravam pa da-jajmo, če je le moči, vedno sladke krme, sladkega sena, detelje itd. itd. To je važno za kraje, koder poleg sladke krme pridelujejo tudi mnogo kislega sena.	V. K.
Strupena rosa (peronospora) na trtali.
Strupena rosa je trtna bolezen, od katere listje zgodaj porumeni in odpade v mesecu septembru ali pa še poprej. Listje je pa rastlini to, kar so pluča in želodec živali. Ako izgubi trta listje, ne more dozoreti grozdje, in tudi les ostane slaboten. To vse naredi strupena rosa, katera more trto skoraj popolnoma uničiti, ako razsaja več let. Žalostne nasledke strupene rose poznajo dobro Primorci, posebno pa kranjski Vipavci. Hvala Bogu, letos jim je prizanesla ta šiba božja, zato so pa imeli čez dolgo časa, če tudi ne obilo vina, pa vsaj dobrega. Zalibog pa se je pričela kazati strupena rosa prav močno po Dolenjskem. Živo priporočamo Dolenjcem, da se prično ob pravem času brigati, kako bi zatrli to bolezen, katere se bojijo Francozi in Amerikanci bolj, nego trtne uši. Strupena rosa je bolezen, ki jo provzroča gliva z imenom peronospora viticola. Kakor zatiramo sploh take glivične bolezni s posebnimi kemijskimi tvarinami, tako so skušali tudi peronosporo. Posrečilo se jim je, in našli so, da je taka tvarina apno in bakren vitrijol. Kako se oboja tvarina sponaša, kažejo nastopne vrste:
Pod.
Lansko leto smo prijavili ta le članek: Znano je, da se mora trtno listje na spodnji plati, da trtam ne škodi strupena rosa, škropiti z apnom in z bakrenim vitrijolom. Glede tega priporoča E. Mach, vodja vinarske šole v S. Michele na Tirolskem, na podlogi dosedanjih poskušenj tako le ravnati:
Pri porabi tekoče zmesi iz apna in bakrenega vi-trijola zadostuje, če vzameš 2 % ugašenega apna in 2 lljg bakrenega vitrijola na hektoliter vode.
Če pa vzameš premalo apna, ali če je apno slabo, utegne se, ker je apna premalo, pripetiti, da se osmodi nekoliko trtno listje. Da torej varno ravnaš, priporočamo kupiti v lekarni nekoliko rdečega lakmusovega papirja. Košček tega papirja, pomočenega v zmes, mora zamodreti, če je v zmesi uže dosti apna.
Drugi poskus je ta: Zmes naj mirno stoji, da se gošča usede na dno. Ako je goranja tekočina brezbarvena, to je znamenje, da je bilo dovolj apna; ako je pa ta tekočina še višnjevkasta, kaže to, da je bilo premalo apna.
Apna bodi ravno prav; kolikor bolje to pogodiš, toliko boljši je učinek tekočine. Tako so pokazali vsi poskusi. Ako je premalo apna, potem se pa, kakor smo uže omenili, osmodi listje.
Gospod Ivan Urban čič, posestnik v Trnovem na Notranjskem, naredil je na podlogi tega članka poskus ter nam sporočil o izidu to le: *)
Poškropil sem prvikrat s priporočeno tekočino proti koncu meseca julija trtno listje in sicer za poskušnjo vsako drugo vrsto. V drugič sem škropil čez mesec dni, to je konec meseca avgusta. Ob prvem škropljenji še ni bilo znaka o peronospori, ob drugem ,«iS> škropljenji našel sem pa uže njen sled. Tudi ob drugem škropljenji sem ravnal kakor v prvič, nekatere vrste sem škropil v drugič, nekatere poškropljene vrste sem v drugič pustil, nekatere sem pa ob tem času prvikrat škropil. Opazil sem ta le uspeh: Konec meseca julija skropljene trte ostale so zdrave, a one poleg njih rastoče in neškropljene pričele so bolehati v pričetku meseca septembra za peronosporo. Ob drugem škropljenji so bile neškropljene trte uže nekoliko bolne. Drugo škropljenje ni nič koristilo in po moj.em mnenji tudi onim trtam ne, ki so bile uže poškropljene, kajti vsled suhega vremena med obojim škropljenjem je prvo popolnoma zadostovalo. Iz tega, da v mesecu avgustu prvič škropljeno bolno listje ni ozdravelo ali vsaj zeleno ostalo, posnemam, da je treba škropiti, dokler ni še listje bolno. Jaz sem naredil skušnjo: Škropljenje pomaga prav izvrstno, ako škropiš ob pravem času, kadar se je pa bolezen uže pokazala in v g n e -z d i 1 a, takrat pa ne pomaga nič.
Za žkropljenje je treba posebnih škropilnic, katerih večina je pa draga. Lansko leto smo pa popisali neko novo, ki je dokaj cenejša od drugih, zato naj nam bodi dovoljano, ker je reč zelo važna, ta popis še enkrat priobčiti.
Falbisaner & Stebel v Offenburgu na Badenskein sta sestavila po navodu Gotheja, vodje kralj, šole za sadjarstvo in vinarstvo v Geisenheimu, novo škropilnico za pokončevanje drevesnih mrčesov in gliv. Škropilnico so spoznali prvi strokovnjaki na Nemškem za najboljšo napravo, s katero se dade hitro, gotovo in na najpriprostejši način uničiti razni škodljivci na rastlinah.
S to prav ročno škropilnico (glej podobo 8.) je moči pokončevati mrčes in glive na drevji, na grmovji in na trtah na najlaži način. S škropilnico škropiš lahko strup na katero koli mesto, bodisi na najvišje veje ali nav najtanjše nizke mladike.
Škropilnico moreš pritrditi na drog in tako do 25 mj visoko škropiti. Tako je mogoče glive tudi na naj-višem drevju pokončati.
čopič moreš sneti s škropilnice ter ga nadomestiti z drugimi brizgalnimi pripravami, na pr. s pripravo, s katero je mogoče trte škropiti z apnom ali z bakrenim vitrijolom proti strupeni rosi.
Škropilnice izdelujeta C. Falbisaner & Stebel v Offenburgu na Badenskem. Vsa priprava stane preko 4 gld. Ker škropilnica z zavojem vred ne tehta niti 5 stane
vožnja po pošti v vsak kraj le 30 kr. K tem stroškom pride še nekaj carine.
Marsikateri Dolenjec bode, prebravši ta članek, rekel: Ali še to? Saj nas stane obdelovanje vinogradov uže tako neprimerno veliko! Mi pa moremo le odgovoriti: Ne pomaga nič; brez truda ni kruha.
Semenski krompir.
Odkar je kranjska kmetijska družba spremenila poskusni vrt svoj v drevesnico, vzgaja le sadno drevje ter prideluje edino še semenskega krompirja bolj obilo. V ta namen poskuša stare in nove vrste krompirja, ter priporoča šele tedaj eno ali drugo vrsto, kadar je prepričana o njeni dobroti. Kar je slabih vrst, opusti jih precej družba, ter ne proda pridelka za seme, ampak za jed. —
Semenski krompir kupuje družba vedno od seme-narske postaje v Zborovu na češkem, kateri zavod moremo prav živo priporočati.
V letu 1887. je poskušala družba veliko vrst krompirja; izmed onih vrst, katerih novo seme je dobila v tem letu, more priporočati le 9 vrst, katere bodemo pozneje našteli.
Pred vsem moramo opomniti, da je zemlja poskusnega vrta zelo plitva, polna grušča, torej prav suha, in da je letos močno škodovala suša. Ako imenujejo krompirjevo letino dobro tedaj, ako da krompir v dobri in prav obdelani zemlji sedmeren pridelek, potem moramo imenovati rodovitnost naših vrst, ki so rasle letos ob neugodnem vremenu in na slabi zemlji, izvrstno.
Nastopna sestava kaže vrste, katere smo pridelali letos iz novega semena in katere moremo priporočati: 1. Piubin, semena je bilo 50 pridelali smo 580 kjg
2.	Zgodnji rožnik, „	ji		50 „	JJ	„ 580
3.	Bela kraljica, „ Magnum bonum,	»	»	50 „	55	„ 500
4.		j?	j)	50 „	5)	„ 580
5.	Darling, semena	}>	jj	50 „	JJ	„ 600
C.	Biser,	j?	))	50 „	JJ	„ 450
7.	Andersen, „	»	;)	50 „	JJ	„ 450
8.	Hertha, „		»	50 „	55	„ 420
9.	Zborovski, „	1!	))	100 „	JJ	„ 1300
Poleg teh vrst ima družba tudi druge, ki so ravno tako izvrstne ali pa še boljše. Naravno je, da more biti pridelek v boljši zemlji in ob boljšem vremenu izdatno veči. Da je seme kmetijske družbe izvrstno in zanesljivo, to nam pričajo mnoga pisma, ki jih dobivamo od kmetovalcev, kateri so poskusili ta semena.
Ker družbi ni do dobička, ampak le, da bi kmetovalcem pripomogla z zmerno ceno do dobrega, zanesljivega semena, zato je nastavila cene semenskemu krompirju prav nizke. Meterski cent (100 kgr.) stoji 3 gld., družabnike pa celo le 2 gld. 50 kr., torej manj nego velja krompir na trgu. Ker ima družba vsega krompirja ! le preko 100 met. centov na prodaj, naj se kmalu oglase kmetovalci, ki želijo našega semenskega krompirja. Kako si je naročiti krompirja, razvidno je natanko iz inserata v današnjem listu.
Deteljna in žitna košnja v akordu.
Kakor seno, kosimo tudi deteljo in žito s kordalci. To je v navadi še posebno po večih kmetijah, katere pridelujejo mnogo detelje in žita.	i
Ob istih okoliščinah je laže kositi deteljo nego pa seno. Ročen kosec more pokositi 40 do 60 arov detelje i na dan. On pokosi 1 ha. torej lahko v 1'/, do 2'/., dneh. To velja seveda za deteljo, katero so kosili o pravem času. Po tem takem bi imele biti tudi akordne cene za deteljno ^košnjo nekaj manjše nego za seneno košnjo.*) Znašati bi morale povprek za 1 ha. košnje prav za prav le 1 gld. 50 kr. do 2 gld. 50 kr. Kaj radi pa plačujejo deteljno košnjo po isti akordni ceni, po kateri seneno košnjo. Dogaja se celo v posebnih slučajih, da je treba za deteljno košnjo več plačati kordalcem nego za seneno košnjo. To je pa le izjemno mogoče.
Žitna košnja v akordu pa je dražja nego senena, če prav kosec lahko nakosi več žita na dan nego pa sena. Poglavitni vzrok temu je to, da so potrebni za žitno košnjo le izurjeni in skušeni kosci. To posebno sposobnost pa je treba draže plačati tem bolj, ker spada žitna košnja tudi med najtežja gospodarska dela. Ob pravilnih razmerah je košnja ozimnega žita (pšenice, rži) bolj zamud-ljiva in zategadelj nekaj dražja nego košnja jarega žita (ječmena, ovsa). Kosi se pa žito ali z žitno koso (s koso grabljivko), katera žito ob enem polaga, ali pa z na-, vadno koso.
Vajen kosec pokosi z žitno koso 30 do 60 arov ozimnega žita na dan. Da pokosi 1 ha., potrebuje l ;i/4 do 3'/4 dni. Jarega žita pa pokosi 45 do 70 arov na dan in zgotovi 1 ha. torej v 1 '/„ do 2 '/4 dnevih. Če mu gre delo dobro od rok, pokosi na dan lahko 50 arov ozimnega ali 60 arov jarega žita. Z navadno koso gre delo vsaj tako hitro od rok. Ker je pa treba pri tem še ene ženske na dnino, katera grabi in polaga pokošeno 1 žito na stran, zato je košnja z navadno koso večidel za i nekaj malega dražja nego z žitno koso.
Akordne cene za žitno košnjo so iz vzrokov, katere j sem spredaj navedel, zmeraj veče nego za seneno košnjo. Ob istih okoliščinah,*) ob katerih se plačuje za košnjo 1 ha. sena 1 gld. 80 kr. do 3 gld., plačujejo gospodarji za žitno košnjo z velike večine 2 gld. 50 kr. od 1 ha.
Draže in dosti počasneje se žito žanje s srpom. Zato se pa to delo bolj pošteno opravi, ker se pri žetvi s srpom skoro nič zrnja ne ospe in ne poizgubi. Ženjica požanje na dan le po S do 10 arov žita, jarine tudi po več. Da požanje 1 ha., potrebuje torej 10 do 12'/,, dni. Z drugimi besedami povedano: 10 do 12-r> ženjic je treba, da požanjejo 1 ha. žita na dan. To pa stane 4 gld. do 5 gld., če dajemo ženjicam po 40 kr. dnine. Poleglo žito naj se žanje s srpom. Sicer pa naj se kosi žito povsodi koder le primanjkuje cenih ženjic. Pri današnji nizk žitni ceni to tembolj kaže!
S pomočjo teh podatkov si lahko vsak gospodar za svoj kraj določi pravo akordno ceno za deteljno in žitno košnjo, uvažajoč pri tem odločilne krajne in gospodarske razmere.	V. R.
Razne reči.
— Mušnico (goba, agarieus musoarius) pozna skoro vsak človek. Ima rdeč klobuk in po njem bele pike. Ta goba je zelo strupena ne snmo ljudem, ampak ostrupi tudi vsako drugo žival. Muham polijemo mušnic-o z vrelim mlekom, ter jim. jo postavimo na primeren kraj. Tudi za druge mrčese jo rabimo s prav dobrim uspehom: treba nam je samo mušnico stolči, da se potem sama spremeni v mehko maslo čez kake pol ure. S tem mehkim testom namažemo vse tiste kraje in luknje, koder bivajo stenice, ki precej, kadar to zaužijejo, poginejo. Tudi se posušena za zimo lahko spravi.
—	Zoper garje pri konjih in goveji živini naj se
rabi zeleno milo. To se raztopi v lugu, tako da se naredi testo. S tem se gaije vsak dan enkrat namažejo, a poprej treba vselej garjasto mesto z gorko vodo omiti.
—	Pripomoček zoper ščurke. Neki farm. ruski list priporoča sirop, z ravno toliko fosforom pomešan. To mešanico postavimo ščurkom na pripraven kraj, kjer se zbirajo; v malo dneh, pravi omenjeni časopis, izginejo ščurki.
—	Belim konjem, ki dobijo po koži od gnoja rumeno dlako, spremenimo jo zopet v belo, ako pomešamo navadnega oglja v fin prah s toliko vode, da se sgosti ko kaša. S to zmesjo namažemo rumenkasto dlako in počakamo, da se vse posuši. Potem odrgnemo konja na tistem mestu dobro s slamo in ga očistimo s ščetjo. če se dlaka v prvič popolnoma ne očisti, ponovimo to delo še enkrat.
—	Stenice se zaradi nesnage prav rade ugnezdijo po kokošjih stanovanjih in po druzih prostorih. Polovimo in pokončamo jih prav lahko, ako jim nastavljamo tanke, olup-ljene bekove šibice v povezanih metlicah; bekov duh privablja stenice na metlice, med katere se čez dan skrivajo. Kedar se nadležnih živalic nabere, vtaknemo metlice v vrelo vodo, zvečer jih pa zopet nastavimo.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 11. Med raznimi rečmi sem bral, da je maža „lanolin" posebno dobra za konjska kopita, Blagovolite mi naznaniti, kje dobim lanolina in po kaki ceni ? (M. J. L v M. na Stajarskem).
Odgovor: Lanolin prodajajo uže po mnogih lekarnah. Obrnite se do bližnjega lekarja; ako ga nima sam, gotovo pa Vam ve povedati, kje ga dobite in po kaki ceni.
Vprašanje 12. V zadnjem listu omenjate homeopatičnega zdravila za konje. Ali so taka zdravila tudi za govejo živino? Kje jih dobim? Kako jih je dajati živini. (P. Z. v Z.)
Odgovor: Ce tudi nismo privrženci homeopatom, vender "Vam radi odgovorjamo na Vaša vprašanja. Seveda zdravijo tudi živino s homeopatičnimi zdravili. Homeopatična zdravila so tekoča (tinkture) ali trda (v obliki kroglic). Za živino rabijo najbolj tinkture. Tinkture dobite v vsaki apoteki, in sicer zahtevajte za živino 5. do 12. potenco. Eno uro, predno daste živini zdravila, ne sme dobiti ni krme ni vode. Tinkture vzemite za majhne živali 2 — 3, za velike živali 3 —5 kapljic ter jih vlijte na oblat ali na košček svežega, belega kruha, Oblat ali košček kruha s temi kapljicami položite živali prav na zadnji konec jezika, katerega ji poprej potegnite, kolikor le morete, daleč iz gobca. Žival, katero lečite s homeopatičnimi zdravili, ne sme dobivati s krmo nič soli in ne sme biti v hlevu, v katerem diši po drugih zdravilih. Ob boleznih, katere navadno preidejo hitro, ponavljajte zdravilo vsakih 10—20 minut, ob dolgotrajnih boleznih pa vsakih 24 ur. Ako je bolezen potem, ko je žival dobila zdravilo, hujša, kaže to, da je bilo zdravilo pravo. Katera zdravila so prava, to najdete v knjigah, ki se pečajo s homeopatičnim zdravljenjem živine.
Vprašanje IZ. Kateri čas je najbolje sejati lan, v kakšno zemljo in ali mu ugaja svež gnoj ? (A. (t. v V. pri Oelji.)
Odgovor: Lan ljubi v zemlji staro, če tudi ne premočne gnojilne moči, zato raste najbolj za okopavinami, katerim je. bilo pognojeno. Tudi uspeva dobro po prahi, po ovsu in po sočivju. Na tisto njivo naj pride lan najhitreje čez 6 let zopet. Ako pa gnojite lanu s svežim gnojem, storite to uže jeseni, a z gnojem, ki je dobro preležan. Posebno ugajajo mešanec, pepel in gnojnica. Njiva za lan mora biti dobro vzorana, po vrhu pa dobro pobranana. Glavni pogoj, da uspeva lan dobro, je, da njiva ni plevelna. Sicer ga je pa pridno pleti. Sejejo ga od marcija meseca do junija; najbolje ga je aprila meseca, ker je
tačas v zemlji še dovolj vlage, ki posebno ugaja lanu, in ker zgodnjejši lan ne trpi toliko od zemeljskih bolh.
Vprašanje li. Imam mladega (pet let starega) konja, ki se je navadil letos čudne hoje. Kadar namreč dirja, ziblje se s sprednjim životom z ene noge na drugo, da ga je kar grdo videti. Od kod prihaja to in ali se da odpraviti? (C. L. v B.)
Odgovor: Taka hoja je razvada, prihaja pa od tod, če je konj privezan v hlevu preveč na kratko, ako se v hlevu dolgočasi, in ako imajo mladi konji premalo prilike gibati se na planem. Konj se namreč navadi najprvo v hlevu stati zdaj na eni, zdaj na drugi nogi, tako, da se počasi ziblje. Ziblje se pozneje tudi, kadar dirja. To razvado je konju zelo težko odpraviti, kar je toliko neprijetneje, ker je tak konj dosti manj vreden. Priporočajo konja privezati na dolgo privez ter mu zvezati sprednji nogi pod picljem s slamnato vezjo toliko skupaj, da sti nogi toliko narazen, kolikor je naravno. Gledati je tudi na to, da se konj ne dolgočasi. Eazumen človek, kateri ima konja v oskrbi, more z umnim ravnanjem največ opraviti.
Vprašanje 15. Rešite mi v „Kmetovalcu" vprašanje, kako je ravnati s kuhanim maslom, ki se je ugrenilo, da dobi zopet pravi okus? (M. R. na Boh. B.)
Odgovor: Ako ni še maslo pregrenko, pomaga mu morda to le: Raztopite maslo v zgretem mleku, in ko se zmes hladi, pa mešajte dobro. Shlajeno zmes denite v pinjo ter pinjite nekaj časa tako, kakor smetano za surovo maslo. Maslo, ki se vam v pinji v novic naredi, prekuhajte, kakor je pri vas navada. Ako pa to ne pomaga, poskusite to le: Vzemite na vsakih pet kilogramov masla 2 litra vode in zgrejte toliko oboje skupaj, da zavre voda. Potem prilivajte počasi na vsakih pet kilogramov masla po 30 gramov angleške žveplene kisline (ki je doboste v lekarni) in kuhajte to zmes še kakih 15 minut. Potem umorite kislino s stolčeno kredo in sicer vsakih 30 9j kisline s 125 S/ krede. Kadar pridevate krede, mešajte dobro. Cisto maslo kuhajte potem še nekaj časa z vodo.
Morda kedo izmed naših č. bralcev ve kak drug dober pripomoček, kako popraviti grenko maslo?
Vprašanje 16. Rad bi vedel, kako se je ravnati po mesečnih izpremembah, kadar je namreč mlada luna ali mlaj, posebno ta mesec, ki je prosinec, kakor mi pravimo. *) Kaj menite Vi o prosinčevi luni, ali kaže napravljati trte, saditi, | gnojiti, cepiti i. t. d. Ne zamerite slabo načrtanega vprašanja, saj sem preprost kmet brez pouka in šol. (J. V. v Verdeli pri Sv. Ivanu.)
Obgooor: Nič vam ne zamerimo, celo veseli nas, da nam zaupate. Le vselej se obrnite do nas, kadar potrebujete sveta, vselej vam radi ustrežemo. Kar se pa tiče lune, bodi vam ta le odgovor: Gotovo ima luna nekaj vpliva na zemljo, to priznavajo vedno bolj tudi učenjaki. Mesečnega vpliva na rastlinsko rast in na živali pa še nihče ni dokazal. Po nekodi pravijo, da je mlaj škodljiv, po drugod pa opravijo kmetje, če je le mogoče, vsa dela ob mlaji. Verjemite nam : tistemu kmetu, ki se ravna pri kmetovanji po dobrih, izkušenih pravilih, godi se gotovo bolje nego onemu, ki kmetuje po pratiki. Dobro obdelovati zemljo, pravilno saditi, cepiti, i. t. d. velja več, nego čakati mlaja ali ščepa.
_ '
Gospodarske novice.
*	Gospod c. kr. vladni svetnik Dralka v Ljubljani je imenovan za namestnika deželnega predsednika v deželni komisiji zavpogozdovanje Krasa.
*	Šolski vrt na pripravnici v Ljubljani je dobil v oskrbovanje gospod profesor Vodeb. Tako vsaj čujemo. Zakaj je odložil gospod profesor Linhart oskrbovanje nam ni znano.
*	Deželno sadno razstavo je ukrenil prirediti glavni odbor kranjske kmetijske družbe letošnjo jesen v Ljubljani. Z razstavo namreč misli ob enem praznovati družba štiridesetletni«) vladanja našega presvetlega cesarja. Ukrep sam na sebi še ni za trdno storjen, ker je prireditev razstave od marsičesa zavizna, zlasti pa od letošnje sadne letine. Ako bode razstava, ne bode toliko v ta namen, da bi kazala podobo našega sadjarstva, ki še živo potrebuje napredka, ampak da bi natančno pozvedeli, kakšno je naše sadjarstvo, in kako naj delujemo v prihodnje v boljši prospeh njegov.
*	Kmetijskega pouka reči razdelili so v C. kr. kmetijskem ministerstvu v dve skupini. Poročevalec o didaktiških in organizatorsbih rečeh je ministerijalni svetnik dr', pl. Lorenc, o ekonomijskih in administrativnih pa baron Hohenbruck.
*	Deželni zbor koroški je ukrenil dajati koroški c. kr. kmetijski družbi od letos naprej vsako leto po 3000 gld. za povzdigo živinoreje in po 1000 gld. za povzdigo sadjarstva. Koroška kmetijska družba prejema torej od dežele vsega skupaj 6500 gld. na leto. Gotovo lepa vsota, ako pomislimo, da ima koroška kmetijska družba vrhu tega blizu 70.000 gld. premoženja svojega, da dobi vsako leto od celovške hranilnice po 800 gld. podpore, da je dežela podarila družbi poslopje za podkovsko šolo in prostore za veliko drevesnico, da je družba dobila v dar od celovške hranilnice novo hišo, vredno nad 40.000 gld. i. t. d., i. t. d. Kako je pa pri nas na Kranjskem? Pri nas na Kranjskem celo tisti, katere veže častna naloga, ki so jo sami prevzeli, da bi podpirali družbo, celo tisti, pravimo, ne zaupajo družbi niti toliko, da bi se nadejali, da bode pošteno porabila izročeno ji podporo. Kaj naj mislijo nasprotniki naši o nas? In vender, če se oziramo na naše pripomočke in na naš napredek, moramo reči, da v zadnjih letih nobena c. kr. kmetijska družba v Avstriji ni napredovala toliko, kolikor je kranjska.
*	Koroška o. kr. kmetijska družba bode imela svoj redni občni zbor 14. marcija t. 1. v Celovci.
*	Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe koroške ,i» imel 19. januvarija t. 1. sejo. Iz zapisnika posnemamo nastopne reči: Odbor vzame na znanje obljubo kmet. ministerstva, da hoče z denarjem podpirati cepljenje prašičev proti perečemu ognju. — Kmet. ministerstvo je odreklo naprošeno podporo strokovnjaku, ki bi se šel poučevat o izdelovanji šotnega nastilja. — Odbor ukrene na poziv kor. deželnega odbora pretresati nasvetovano postavo o poslih. — Glavni odbor ukrene, kar je potrebno, da dobi družba zadoščenje za napade v koroškem deželnem zboru. — Sprejme se od tajnika Schiitza na-svetovani način, kako porabiti deželno podporo za sadjarstvo. — Družbene lanarske stroje sklenejo prodati. — Družbeni veliki vrtnar nasvetuje, kako pospešiti na Koroškem boljše oskrbovanje drevja. — Občini Goričam se dovoli podpora za srenjsko drevesnico, ravno tako nekaterim šolam. — Izreče se zahvala deželnemu zastopu za naklonjenost izkazano dražbi ob mnogih prilikah.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Seja glavnega odbora dne 5. februvarija 1888.
Namesto bolnega družbenega predsednika je vodil zborovanje gosp. podpredsednik Jos. Fr. Sennig, navzoči so pa bili odborniki gg. Kastelic, baron Lazarini, Povše, Robič, Wit.schl, dr. pl. Wurz-bach in tajnik Gustav Pire.
Na tajnikov predlog ukrene glavni odbor predlagati štiri učence družbene podkovske šole vis. c. kr. kmet. ministerstvu. da dobe državne štipendije.
Glavni odbor vzame na znanje:
1. poročilo c. kr. kmetijskega ministerstva o letini 1887. L;
2.	poročilo c. kr. deželne vlade o izpitih o podkovski šoli v Ljubljani konec drugega polletja 1887. 1.;
3.	poročilo postojinske podružnice o številu udov;
4.	poročilo tajnikovo, kako se bode porabila državna, podpora za lanarstvo;
5.	razglas c. kr. kmet. ministerstva, da bode letos v Portici na Laškem mejnarodna razstava sadnih sušilnic;
6.	dopis c. kr. namestništva v Trstu, ki javlja da je na-mestništvo priporočilo ..Kmetovalca" vsem slovenskim šolam na Primorskem ;
7.	dopis c. kr. deželne vlade kranjske, ki poroča o letošnjem pregledovanji zasebnih žrebcev in
8.	dopis vis. c. kr. kmetijskega ministerstva, ki javlja, da je rokopis tajnika Gust. Pirca o obdelovanji šolskih vrtov potrjen.
Glavni odbor imenuje za zastopnika svojega pri shodu avstrijskih gozdarjev, ki bode 1. marcija t. 1. na Dunaji, gosp. odbornika in državnega poslanca dr. Poklnkarja.
Glavni odbor ukrene prirediti letos v Ribnici okrajno razstavo goveje živine.
Da tudi kranjska c. kr. kmetijska družba primerno praznuje štiridesetletnieo vladanja našega presv. cesarja, ukrene glavni odbor prirediti deželno sadno razstavo. Odbor naroči posebnemu odseku da predloži podrobnosti v prihodnji odborovi seji.
Za nove ude se predlagajo in sprejmejo naslednji gospodje :
Tavčar Miha. župnik v Žužembregu : Tavčar Miha, mlinar na Rečici pri Bledu: Černič Neža. grajščakinja v Komendi; Lavrič Josip, kaplan v Žirih ; Cerne Jakob, posestnik in mlinar na Fužinah; Kadunec Franjo. farni administrator v Dragi; Šimenc Jože, kmet in skalcar v Podgori; Rnpar Matevž, posestnik v Sent-Vidu pri Cerknici; Vrančič Ignacij, župnik v Zagradcn; Jazbec Janez, posestnik in vinogradnik na Čatežu : Habe Franc, posestnik v Zadlogu; Potokar Alojzij, učitelj v Cerknici; Bonač Anton, posestnik in trgovec v Begunjah; Meden Jakob, posestnik v Begunjah; Otoničar Franjo, posestnik v Begunjah; Torkar Anton, župnik v Košani; Perušek Franc, župan in posestnik v Podcerkvi; Žagar Franc, posestnik in trgovec, v Markovcu; Kandare Janez, posestnik in gostilničar v Danah ; Mlekuž Tomaž, posestnik in trgovec v Starem trgu; Štritof Janez, posestnik in trgovec v Starem trgu ; Janežič Andrej, posestnik in mlinar na Vrhniki; Skrbeč Jožef, posestnik v Nadlesku : Žnidaršič Andrej, posestnik v Smarati; Kandare Janez, posestnik v Danah; Lasbaher Ivan. posestnika sin v Negovi; Va-lenčič Jakob, mlinar in posestnik v Stražniku; Hudovernik Anton, posestnik na Bledu : dr. Stare Josip, finančne prokurature adjunkt v Ljubljani; Ballis Josip, lesni trgovec in posestnik na Vrhniki; Bepovš Janez, posestnik v Šent-Janžu; Majcen Janez, posestnik v Šent-Janžu; Marolt Janez posestnik v Radni; Globočnik Ivan, c. k. poštar in grajščak v Kostanjevici; Homan Friderik, profesor in trgovec v Radoljici; Pristov Franc, posestnik na Selu; .Talen Janez, posestnik v Kropi; Oblak Janez, mestni kaplan v Skofji Loki; Do-linar Franc, posestnik na Šujci ; Tavšic Jožef po dom. Briznik, posestnik v Dražji vesi: Kreiner Alojzij, kaplan na Čatežu; Burja Anton, posestnik na Rečici; Pretnar Jožef, posestnik v Zagoricah; Olifčič Miroslav, posestnik na Boh. Beli; Dolar Janez, posestnik v Želečah: Ažman Josip, posestnik v Zagoricah; Kunčič Janez, posestnik na Mlinem; Remic Janez, posestnik iz Gmajnice; Pegan Anton, učitelj na Planini; Korenčan Anton, posestnik in stroj ar na Hribu pri Vrhniki; Petrič Marija, vel. posestnic.a na Verdu. Že-rovnik Anton, posestnik na Vrhniki; Peršin Matija, posestnik in krčmar na Zgor. Piožniku.
Naznanilo novim udom.
Ker je gospod predsednik visokorodni grof Thurn uže dlje časa bolan, ne more podpisati diplomov, zato naj gg. udje, ki so ustopili v zadnjem času, blagovolijo nekoliko počakati na diplomo.
Tržna poročila.
Žito in poljski pridelki.
V Ljubljani 11. februvarija: Hektoliter: pšenice 5 gld. 85 kr., rži 4 gld. 06 kr., ječmena 3 gld. 74 kr. ovsa 2 gld. 44 kr., ajde 4 gld. 22 kr., prosa 3 gld. 74 kr., turšice 5 gld. 36 kr., leče 12 gld. - kr., graha 13 gld. - kr., fižola 11 gld. — kr. ; 100 kilogr. krompirja 2 gld. 67 kr., 100 kilogr. sena 2 gld. 67 kr., 100 kilogr. slame 2 gld. 32 kr.
V	Kranji 13. febiuvarija: Hektoliter: pšenice 6 gld. — kr., rži 5 gld. 04 kr., ovsa 2 gld. 76 kr., turšice 4 gld. 70 kr., ječmena 4 gld._22 kr., ajde 4 gld. 39 kr. ; 100 kilogr. sena 2 gld. — kr., 100 kilogr. slame 1 gld. 60 kr.
V	Rudolfov m 13. februvarija: Hektoliter: pšenice 6 gld. 50 kr., rži 4 gld. 54., ovsa 2 gld. 27 kr., ajde 4 gld. 88 kr., turšice 4 gld. 28 kr.: 100 kilogr. krompirja 2 gld. 27 kr.
Na Dunaj i 8. februvarija: 100 kilogramov: pšenice gld. 7.55 do S.'—, rži gld. 6.15 do 6.40, ječmena gld. 5.70 do 8.75, ovsa gld. 5.50 do 6.85 turšice gld. 6.20 do 6.30.
*zsr INSERATE
sprejema „Kmetovalec" po eeni, zaznamovani na prvi strani. V „Kmetovaleu" priobčeni inserati imajo najbol jši uspeh, kajti list je lazširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je „Kmetovaleo" za objavljenja pri nakupu ali
prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.
Krompir za seme.
C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani ima na prodaj semenski krompir, katerega je skusila na poskusnem dvoru svojem, ter ga priporoča kot posebno izvrstnega, bogato rodečega in zdravega vsem gospodarjem.
Na prodaj ima nastopne sloveče vrste: Aurora, Oneida, Zborovski, Rubin, Zgodnji rožnik, Bela kraljica, Magnum bornim, Darling, Biser, Andersen, Hertha.
100 kgr. semenskega krompirja stoji brez vreče za ude kranjske c. kr. kmetijske družbe 2 gld. 50 kr., za neude 3 gld.	(22-1)
Naročila je pošiljati
oskrbništvu poskusnega dvora c. kr. kmet. družbe v Ljubljani, na Poljanski cesti.
Klenert & Geiger
L štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice
-	v Gra<lci. --
(Ta drevesnica pripoznana je kot ena največjih in najbolj vredjenih v Avstriji.) Priporočamo veliko in izborno zalogo : Vrtnic, visokodebelnatih in pritličnih; sadnega drevja, vi-sokodebeluatega in pritličnega ter piramide, špalirje, kordone in enoletne požlahnitve; divjakov in podlag za prltlikovcej Jagodnega sadja; lepotičnega drevja in grmovja, drevja (10—3)	za drevorede itd. v
Razpošiljatev pravilno imenovanih cepičev vsili vrst sadja.
1PP"" Cenike je dobiti zastonj in franko.
(2-3)
»Ljubljanski zvon".
Stoji pol leta gld. 2.30, četrt leta gld. 1.15.
.f.	rt' rt* rt? »t* ^
F mm c. Kr.
p
u
(Salendrove ulice št. 5)
dobiti je sledeče slovenske kmetijske knjige: Dr. J. Bleivveis: Nauk o umni živinoreji. Cena 80 kr.
n „ Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati in
kopitne bolezni ozdravljati. Cena 50 kr. „ „ Nauk klavno živino in meso ogledovati. Cena 20 kr. Gustav Pire: Mlekarstvo. Cena 10 kr.
L. Porenta: Novi kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Cena 10 kr. iVdolf Trientl: Stelja in gnoj. Cena 10 kr.
W. Schleieher: Živali kmetijstvu in gozdarstvu koristne. Cena 10 kr. M. Kant: Opis najnavadnejih, sadjereji škodljivih mrčesov. Cena 10 kr.
Dr. Simon Strupi: Žininozdravništvo. Cena I gld. 80 kr.
Naročene knjige pošilja kmetijska družba po poštnem povzetji, kedor pa denar naprej pošlje doda naj tudi znesek za pošto.
•ooooooooooooooooooo«
0 ŽivinsM prah, §
0 0 0
katerega izdeljuje
Piccolijeva lekarna „pri Angelu" na Dunajski cesti v Ljubljani.
0	Izvrsten najboljši pripomoček proti vsim boleznim pri
konjih, kravah in volih. Kdor jih hoče obraniti zdrave in jih A obvarovati vsake nalezljive bolezni, naj da konju, kravi, ki J? molze, itd. vsaki dan 2 žlici tega prahu. Ako je pa žival S? uže bolna, naj ji da vsaki dan 2—iikrat po eno polno pest. Ako je to še premalo in je treba večjega učinka, kakor na
0 l
rt pr. pri vnetici črev, koliki, itd. naj da živali večjo ali po-Z dvojno mero na vsako 1—2 uro. Živalim, zbolelim zarad O nečiste krvi, naj se da, 3krat na dan po 2 žlici, rt	Za drobnico, kakor teleta, prešice, ovce itd. zadostuje,
- da ostane zdrava, 2krat na dan po pol žlice; kot zdravilo zoper gori omenjene bolezni naj se pa daje tretji del tega, kakor večji živini. Najbolje je, ako se pomeša živinski prah z otrobi, ali se daje na kruliu; če to ni mogoče, se mora z vodo pomešati in na kak način živali vlivati.	V
En paket velja 25 kr.	(19—1) Q
•ooooooooooooooooooo«
Josef Friedlaender,
tovarna kmetijskih strojev
na Dunaji,
II., Nordbahnstrasse Nr. 7.
Slamoreznice najboljše sestave.
Sejalni stroji
samega kovanega železa, lahki za vlečti.	(13—3)
Prav nizke cene, ugodni pogoji za plačila.
Ceniki na zahtevanje zastonj in franko.
Iščemo ljudi, kateri se hočejo pečati s prodajo naših strojev. Damo velik zaslužek.
oooooooooooooooooooo
Nik. Hoffmann,
tovarnar kirurgiških inštrumentov, ume-talni, ter orožni kovač in nožar
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 12,
priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko spadajouega blaga.' Vsa zaloga obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz najboljšega blaga narejena.
Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vinogradarje, kakor sploh no-žarsko in fino kovaško orodje za kmetovalce, vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd. ki niso v zalogi, se po naročilu precej m v najboljši kakovosti narede	(20_1)
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Reči,


Lekarna Trnkoczy,
zraven rotovža v Ljubljani
na velikem mestnem trgu,
priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o naših Izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Trnkoczyjevih firm so: Na Dunaji dve in ena kemična tovarna v Gradci (na Stajar-skem) ena pa v Ljubljani P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi:
IS^ir" Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani. "^g^
Cvet zoper trganje (Gicht),
je odločno najboljše zdravilo zoper protin in revmatizem, trganje po udih, bolečine v križn ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi. pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo ,,cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem. 1 steklenica 50 kr., tucat 4 gld. 50 kr	(21—1)
če ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite.
Kričistilne krogijice
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji čleveškega. telesa, glavobolu, otrpnjenili udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljicah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljicami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj.
NUR ECHT BEI
APOTHF.KF.R TRNKOCZV LAIBACH 1 STiiCK zo
Mariiaceljske kaplice za o želodec, o
kteriui se ima na tisuče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri veh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodec, urak. vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zabasanje. gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr.. 1 tucat 2 gld.. 5 tucatov samo 8 gld.
Sks ' Svarilo:
Opozarjamo, da se tiste istinite Ma-
.Sdjutjtnarff.
rijaceljske kaplice dobivajo samo . lekarni Trnkoczy-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani.
Planinski zeliščni sirup kranjski
za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hripavost. vratobol, jetiko. prsne in pljučne bolečine: 1 stekl. 56 kr..
1 tucat 5 fl. Samo ta sirup za 56 kr. je pravi.
Zdravila za živino.
Štupa za živino.
Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri boleznih krav, konj in prašičev. Konje varuje ta štupa trganja po črevih, bezgavk, vseh nalezljivih kužnih boleznij, kašlja, plučnih in vratnih oleznij ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr.. 5 zametkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
Cvet za konje.
Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretego žil, otekanji kolen, kopitnih bolezni, otrpnjenji v boku, v križi itd., otekanji nog, mehurjih na nogah, izvinjenji, tiščanji od sedla in oprave, pri sušici itd. s kratka pri vseh unanjih boleznih in hibah Steklenica z rabilnim navodom vred stane le I gld., 5 steld. z rabilnim navodom vred samo 4 gld.
Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo v lekarni Trnkocija v Ljubljani SKff zraven rotovža in se vsak dan s pošto razpošilja.
& t


f*
i*
s

Izdaten zaslužek
more si brez težave pridobiti vsakdo, ki živi na kmetih in zna pisati slovenski. Ponudbe pošiljajo naj se v zaprtih pismih z napisom „izdaten zaslužek" upravništvu tega lista.	(18—1)

Semenarska postaja
C. Rambousek-a v Zborovvu, pošta Forbes na Češkem
ponuja za pomladansko setev semena sledečih jarili žit
in krompirja :1 Jara žita: Požlahtnena menjalna pšenica Zborovska menjalna in velikanska rž Oregonski, švedski HudikswaU in Besteliorn ječmen Zborovski, švedski, Milton. Lulier velikanski ligo\vski, VVelcome in Triumph oves itd Krompir: Zgodnji: Zborowski, Oneida, cesarski. Extra, Early Vermond. Earlv >Iayflower. Darling in The May Gueen.
Pozni: Biser, Anderssen Hertha, Aurora, Magmim uo-num, Rambousek, Unikum, Matador itd
Cenike dobiti je na zahtevanje zastonj.
Eavno tukaj dobiti je jajca od Endemskib velikanskih gosij, jajce po 80 kr , od Pekinških in Aylesburyških rae, jajce po 20 kr.	(3—3)
Izvrstno kalivo seme
najbolj fine zelenadi in cvetic. Za deteljno seme garantujem, da je brez predenice. Raznovrstna semena gospodarska od trav in od gozdnih rastlin.	(12—3)
Vsa ta semena prodaja po najnižji ceni
Ignacij Mayer,
trgovina s semenom na Dunaji, I., Augustinerstrasse Nr. 8.
član pregledne postaje za semena pri c kr. kmetijski družbi na Dunaji.
Sprejemajo se tudi naročila za I. dolenjoavstrijsko drevesnico v Freihof-Freundorf pri Tulln.
— Ceniki semena in drevja na zahtevanje zastonj. =
Dupavski semenski oves
je staroznana, mnogokrat preinovana, od c. kr. deželnega kulturnega sveta priporočena, izvrstna, zgodja sorta. Izvirno seme, ki tehta 55 kgr. hektoliter prodaja le
graflich Zedwitsch'es Rentamt in Duppau, Bohmen.
En hektoliter stoji brez vreče 5 gold. U7-D
nt m m iii iii isfiiiim nt nt iii® m itfBfpsi n
A. Hutter
na Dunaji, I., Grillparzerstrasse Nr. 8,
zraven novega rotovža.	(14—3)
Tovarna strojev in kovinskega blaga
za gostilne, vinorejce, kletarje,
<č> za posode in orodja,
posebno za izdelovanje strojev, s katerim se umivajo, polnijo in mašijo steklenice vsake velikosti.
Izdelovanje strojev za polnenje in mašenje steklenic za pijače ki se penijo (šampanjec). Stroji za zmivanje, mašenje in smolno prevlakovanje sodov. Aparati za žganje kuhati in vino greti (pasteriziraj aparati). Aparati za vžiganje imen v steklenične zamaške, bodi si s špiritom ali plinom. Raznovrstne vinske sesalnice (pumpe) in vse kar je potrebno zraven	Tovarniška zaloga steklenic, zamaškev, kovinskih kapselnov, zavojev iz slame za steklenice, pravih ameriških kaučukovih cevi vsake debelosti za vinorejce in pivovarje itd. itd. Kar prodam, za to jamčim. — Cenike pošiljam zastonj.
icimKicicKKieicicicicicKiacieicieicicHK^Kieiciciiic^KimicicicieKic
8	-tt	Najnovejše slamoreznice!	5
*	„ —	: ■ -------n
_Naj no vej;__
Patentovane varnostne slamoreznice
režejo slamo v 9 dolgostih od
moreš hipoma vstaviti ter tudi nazaj vrteti Režejo lepo in veliko! Z vlakom ne verigo ali pa brez njega! Slamoreznice
'/4 do 3"
Te vrste slamoreznice moreš hipoma vstaviti ter tudi nazaj vrteti Režejo lepo in natanjčno! Grejo lahko in narede veliko! Z vlakom ne verigo ali pa brez njega! Slamoreznice zo narejene, da se gonijo z roko z nogo ali gepeljem - Popolna varnost pred nesrečami.
C. kr. privil. tovarna za kmet. W stroje, livarna in Mine na par
Ph. Mayfarth & Co.
na DUNAJI, II., Taborstrasse, FRANKFURT na M. in BEEOLIN N.
PODRUŽNICE: Budapest, Insterburg, Posen, Dirschau, Hamburg, Osnabriick in Bologna.	(11
Premovani z več kot 200 odlikovanjim.	Ceniki na zahtevanje zastonj in franko.
K *
*
n *