POROČILA POZNO ANTIČNO GROBIŠČE NA RAVNEM BRDU Stare Vida Hribovit teren južnega Z afta vja med Litijo in Ljubljano ima največje vzpetine na Janičem, na Štangi iin pri Prežganju. Na tem predelu je tudi prelaz, ki veže dolino poteka Retke s soteskami, ki padajo od vzhoda proti zahodu v Ljubljansko kotlino. Jugozahodno od Prežganja se na južni strani prehoda razteza visok greben, Ravno brdo, z malim zaselkom, pri »Hribarju« (glej situacijo terena). Hiša in gospodarska poslopja Gale Jožeta (vulgo Hribar) »o na mali, ne­ koliko vzvišeni planoti, katere pobočja padajo strmo proti severo­ vzhodu in jugovzhodu, proti jugu in jugozahodu so bolj položna, na zahodu pa ima planota ozek prehod na dolgo slemenasto pobočje, ki pada prti severozahodu »trmo v dolino. Jugozahodno se od kolo­ voza, ki pelje h Galetovi domačiji, odcepijo dve stezi. Ena gre ob robu omenjenega ozkega slemena, druga pa ob malem kamnolomu k njivam. Med temi stezami je že davno pred prvo svetovno vojno, morda še celo kotnoem prejšnjega stoletja, kopal Jernej Pečnik in odkopal nekaj skeletnih grobov. Kopanje pa je opustil, ker v gro­ bovih ni našel bogatih pridevkov. Okoli 30 let tega stoletja je po­ sestnik Hribar razširjeval stezo na grebenu ter pri kopanju peska v malem kamnolomu ponovno naletel na človeške kosti. To je napo­ tilo Jožeta Stareta iz Šmartna pri Litiji, da je leta 1936 izkopal 7 skeletnih grobov. Po zapiskih J. Stareta, ki hrani tudi izkopano gradivo, podajam naslednji opis grobov: Pod 10—15 cm debelo humozno plastjo je plast drobnega peska, ki je na nekaterih mestih tudi do 75 cm debela, pod njim pa je apnenčeva skala. Skeleti so ležali v pesku, ki je bil nekoliko po­ mešan s hum uzom (grobna jama). Ležali so 20— 40 cm globoko pod rušo in so bili zaradi relativno plitkega pokopa slabo ohranjeni. Pri nekaterih je bila več.ina okostja popolnoma uničena, vendar pa se je moglo določiti deloma‘po grobni jami, deloma po ohranjenih kosteh njihovo lego. Skeleti so ležali na hrbtu, z rokami ob telesu. V štirih primerih je bila usmerjenost Z— V, s pogledom proti vzhodu (1, 3, 5, 6), dva skeleta pa sta bila usmerjena od severa proti jugu s pogledom na sever (2, 4). Grobovi so imeli prav Skromno število pridatkov. Grob 1 Y globini 20 cm skoraj popolnoma sprhnelo okostje. Ohranjena le oba femurja in čelne kosti lobanje. Smer skeleta Z— V. Brez pridevkov. Grob 2 Zelo slabo ohranjeno, po stegnenicah sodeč, žensko okostje. Brez pridevkov. Globina 25 cm, lega S—J. Grob 3 Dobro ohranjen otroški skelet (10—15 let) v globini 35 cm, lega Z—V z odmikom proti jugovzhodu. Otrok je imel na ustih povez-, njeno nekoliko poškodovano, danes sestavljeno stekleno čaišo jajča­ ste oblike iz rumenkaetozelenega stekla z zračnimi mehurčki. Dno je nekoliko vboklo, ustje pa je navzven zavihano in privzdignjeno. Na največjem obodu so bradavice iz umazano modrega stekla, in sicer po tri, v obliki visečega trikotnika. Ustje je obrušeno, nad brada­ vicami je skoraj neopazen, približno 1 mm širok brušen pas. Premer dna 3,2 cm, višina 6,2 cm, premer ustja 6 cm, (sl. 2, risba 1). Grob 4 Poleg skeleta 3 je ležal prav tako v isti globini otroški skelet, usmerjen S—J, in sicer tako, da sta se glavi obeh skeletov skoraj dotikali. Na desni strani, ob nogah tega skeleta, se je našla skoraj popolnoma ohranjena prstena oljenka (sl. 3) iz slabše prečiščene gline, nekoliko pomešane z drobnim peskom in sl judo. Glina je temnosivo žgana. Oljenka je izdelana deloma na lončarskem kolosu (spodnji del), deloma pa je naknadno z rolko popravljena (nos im zgornji del). Y bistvu je okrogle oblike, stojna ploskev je močno deformirana. Zgornja ploskev z lulknjioo za vlivanje je nekoliko vglobljema. Odprtina je poudarjena z ozkim krožnim žlebom. Tulec je kratek in masiven. Manjkajoči ročaj, ki je bil na nasprotni strani tulca, je bil zelo širok in nasajen na največjem obodu posode. Glina ob tulcu je nekoliko bolj ožgana. Premer dna 4,3 cm, višina 3,2 cm, dolžina tulca 5 cm, največja periferija 7,8 cm, premer luknjice za olje 2 cm. Grob 5 V globini 40 cm dobro ohranjen moški skelet z lego Z— V. Skelet je imel na ustih poveznjen kozarec iz rumeihkastozelenega stekla (sl. 1 , risba 2). Dno kozarca je zelo ozko in nekoliko vboklo. Kozarec sam je stožčaste oblike z blago navzven razširjenim ustjem. Gornji rob ni obrušen, ampak oddrobljen, ostrine pa so uglajene. Steklo ima posebno v zgornjem delu mnogo zračnih mehurčkov, spodnji del je nekoliko masivnejši. Peremer dna 4 cm, višina 8,2 cm, premer ustja 8,9 cm, debelina ob ustju 3 mm. Y naročju ob levem boku sta ležali dve bronasti pasni sponi. a) Pasna spona (sl. 4, risba 3), sestavljena iz dveh delov: iz ovalnega, na sredi nekoliko stisnjenega obročka z rombičnim pre­ sekom. Na obročku je bila pritrjena igla za spenjanje, ki je bila železna (danes ohranjena samo rjavina, kjer se je igla pripenjala na obroček). Drugi del se je z dvema zakovicama pripenjal na pas. Sestavljen je iz kosa bronaste pločevine, ki je imel na sredli izrez za jeziček in je bil ovit okoli ovalnega obročka. Obod sprednjega dela je na vseh treh straneh nazobčan. Pirav tako so ina zgornji strani ob odprtimi za iglo trije vrezi. Dolžina spone 4,6 cm, velikost oval­ nega obročka 4,3 X 1,8 cm, debelina obročka 0,6— 0,2 cm, širina dru­ gega dela 3,9 cm, dolžina 3,2 cm. b) Prav taka pasna spona (sl. 5, risba 4), sestavljena iz dveh delov: iz ovalnega, zelo obrabljenega, na sredi nekoliko stisnjenega obročka, ki je imel nekdaj verjetno romibičen presek. Železna igla manjka. Pri uporabi se je člen, s katerim se je šipona pripenjala na pas, obrabil in je bil naknadno popravljen s kosom bronaste ploče­ vine. Prednji del drugega dela je narezan. Dolžina pasne spone 4,4 cm, velikost obročka 4,1 X 4,6 cm, debelina obročka 0,3 X d; cm, širina drugega dela 2,8 cm, dolžina drugega dela 2,9 cm. Grob 6 Tik poleg tega skeleta je ležal v globini 30 cm zelo poškodovan skelet z lego Z— V, brez pridevkov. Grob 7 V globini 35 cm moški skelet, lega Z— V, brez pridevkov. Nekako 3 m od tega skeleta je v globini 60 cm ležalo popolnoma ohranjeno okostje divje svinje. Tudi žival je bila pokopana v isti smeri Z— V. Opisani grobovi iz Ravnega brda pripadajo verjetno nekoliko večjemu grobišču, ki se razteza po rahlo proti jugu nagnjenemu terenu, med omenjenimi stezami in kamnolomom. Kot je razvidno iz opisanih grobov, gre verjetno za neko vrsto grobišča v vrstah (?), kjer so skeleti orientirani v smeri Z— V, imajo pa tudi lego S—J. Izkopani pridevki so na Ravnem brdu tipično poznoantične osnove (sponi, oljenka, čaši). Dobro primerjavo, ki utegne časovno in morda tudi etnično dokaj zanesljivo opredeliti naše grobišče, najdemo v poznoantičnih grobovih v Ljubljani in na Zg. Bregu pri Ptuju. Po­ sebno v inventarju ptujskega grobišča najdemo precej primerov steklenih čaš, ki ustrezajo tako po materialu in izdelavi, kakor tudi po oblikah in ornamentaci ji našima iz Ravnega brda.1 Ložar šteje našima čašama skoraj identičen primer iz Ljubljane kot tipičen izdelek poznoantičnega stekla.1 2 Tudi grobišče na Zg. Bregu pri Ptuju opredeljuje Abramič v pozno antiko od druge polovice 4. stoletja 1 Abramič, Poetovio, Ptuj, 1925, str. 124, 125, sl. 82; primerjaj Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani, Ljubljana, 1931, Kulturno-zgodo- vinski del, sl. 40 c. 2 Vodnik, 1 . c., str. 68. po Kr. naprej in ga pripisuje Vzhodnim Gottom.3 Pa ne samo tipo­ loška stran, tudi drugi momenti kažejo na sorodnost med gro­ biščem na Ravnem bridu in v Ptuju. Abramić namreč omenja, da eo posebno moškim dajali v grobove steklene čaše,4 kar opažamo tudi na Ravnem brdu. Vprašanje etnične pripadnosti odkopanih skeletov na Ravnem brdu ostane zaenkrat še odprto. Zaradi nezadostno raziskanih poznoantičnih najdišč v Sloveniji in zaradi preskromnih izkopanin na Ravnem brdu je zaenkrat še težko z gotovostjo opredeliti naše grobišče. Vsekakor pa nam prinaša nekaj novih, v naši literaturi še neznanih podatkov, posebno gledé načina pokopa in grobnega ritnsa, kajti zanimivo je, da sta kar dva skeleta imela na ustih poveznjen kozarec in da je bila nekaj metrov od skeletov pokopana divja svinja. 3 Abramić, 1 . c., str. 22. 4 Abramić, 1 . c., str. 124. t Ul 1 - i . Situacijska slika odkopanih grobov SITUACIJA RAVNU&A BRDA