Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 32, 1988, str. 25-55 Prispelo/Received: 1988, april Oxf. 304:923.4:(497.12:485) TEŽJE NESREČE PRI PRIDOBIVANJU LESA V REŽIJI GOZDNIH POSESTNIKOV Mirko MEDVED* Izvleček Avtor razčlenjuje prijavljene nesreče pri pridobivanju lesa v zasebnem sektorju gozdarstva Slovenije od l. 1981 do 1987. Nesreče so razčlenjene po letih, letnih časih, mesecih, dnevih, urah v dnevu, starosti, spolu, številu sodelavcev, lastništvu gozdne posesti, posledicah in vzro- kih poškodb, fazah dela in gozdnogospodarskih območjih. Sledi primerjava z nesrečami s traktorji in priključki pri nas in primerjava z obsegom nesreč v zasebnih gozdovih Svedske. Ključne besede: nesreča, pridobivanje lesa, zasebni gozd, poškodba, Sloven{ia. SERIOUS ACCIDENTS AT WOOD PRODUCTION PERFORMED BY FOREST OWNERS Mirko MEDVED* Abstract The reported accidents which happened at wood production in the private sector oj the Slove- neforestry from 1981 to 1987 are dealt with in this article. Accidents are analysed according to years, seasons, months, days, hours oj the day, age, sex, the number oj workers, the jorest estate ownership, the results and causes oj injuries, according to operational phases andforest enterprise regions. A comparison analysing the accidents which happen at work with tractors and accessories in Slovenia and in Swedish private forests is presented. Key words: accidents, wood production, private sector, injurie:,~ Slovenia * dipl. inž. goz., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU 25 KAZALO VSEBINE l. UVOD 2. OPREDELITEV POJMOV IN DOSEDANJE RAZISKAVE 3. METODIKA ZBIRANJA PODATKOV IN OBDELA V A 4. IZSLEDKI RAZISKAVE 4.1. Analiza nesreč po času pojavljanja 4.2. Spol in starost ponesrečencev ter število sodelavcev 4.3. Lastništvo gozdne posesti, vzroki poškodb in posledice 4.4. Nesreče po fazah dela in opravilih 4.5. Krajevna opredelitev nesreč 4.6. Primerjava nesreč pri delu v gozdu med Slovenijo in Švedsko 5. RAZPRAVAOREZULTATIH 6. ZAKLJUČKI 7. POVZETEK 8. SUMMARY 9. LITERATURA IN VIRI 26 27 27 29 29 32 36 39 42 44 48 51 53 54 54 55 l. UVOD Dela v gozdu pri sečnji in izdelavi, spravilu lesa ter nakladanju in prevozu lesnih sor- timentov so naporna, predvsem pa zelo nevarna. Posebej za tiste, ki ta dela ne ob- vladajo in niso poučeni o varnem delu in tehniki dela. V dnevnem časopisju pogosto lahko zasledimo vesti o težkih nesrečah v gozdu. Najpogosteje beremo poročila o nesrečah, ki so se tragično končale. Obsega, vsebine, vzrokov in pogostnosti nesreč v zasebnem sektorju doslej nismo poznali. V družbenem sektorju gozdarstva imamo podatke o nesrečah in poklicni,h obolenjih gozdnih delavcev. Zato smo med cilje raziskovalne naloge Pridobivanje lesa v zasebnem sektorju gozdarstva Slovenije zapisali, da moramo proučiti tudi razmere na področju varnosti in nesreč pri delu. Izsledki o obsegu nesreč, o časovni dinamiki njihovega pojavljanja, starostni strukturi ponesrečencev ter o nesrečah po posameznih opravilih in delih so prikazani v tem gradivu. 2. OPREDELITEV POJMOV IN DOSEDANJE RAZISKAVE Nesreče je ponavadi težko natančno opredeliti. O opredelitvah pojmov, povezanih z nesrečami, je pisal POLIČ (1987). Pravi, da jih praviloma opredeljujemo kot do- godke, v katerih nastanejo poškodbe in škoda, pri čemer sam dogodek ni bil namer- no izzvan, kot npr. pri umoru ali vandalizmu. Imamo torej nenamerne vzroke in ne- zaželene posledice. TAYLOR (1976) razlikuje štiri vrste opredelitev nesreč, in sicer po posledicah (škoda ali poškodba), po dogodkih pred nesrečo (dogodki, ki zado- stujejo za nastanek nesreče), po namenu (obstajanje namena pove, da nek dogodek ni nesreča) in po opravičilu (določanje „krivca"). POLIČ (1987) navaja tudi THY- GERSONOVO opredelitev (1986), po kateri gre pri nesreči za dogodek v sosledju dogodkov, ki navadno povzroči nenamerno poškodbo, smrt ali škodo. Pri tem sta za opredelitev nesreč bistveni dve značilnosti, nenadnost dogodka in škoda, ki jo povzroči ena izmed oblik energije (mehanska, toplotna ali kemična). Pojem varnosti Polič povezuje s tveganjem: ,,Nekaj naj bi bilo varno, če je s tem po- vezano tveganje sprejemljivo. Presojanje sprejemljivosti tveganja pa je stvar oseb- nih in socialnih vrednostnih sodb. V različnih krajih in časih tudi varnost različno opredeljujejo." V Statističnem letopisu SR Slovenije (1987) je nesreča pri delu definirana kot vsaka poškodba delavca, ki je vzročno povezana z opravljanjem dela. Za nesrečo pri delu štejejo tudi poškodbe, ki so se zgodile na redni poti od stanovanja do delovnega me- sta in obratno. Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (1982) omenja le poškodbe kot posledice nesreče: ,,Poškodba na delu je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka ali posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fizio- loškega stanja organizma, če je poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem del oziro- 27 ma nalog. Poleg navedenega se za poškodbo pri delu šteje tudi poškodba, ki se de: lavcu pripeti na poti na delo in nazaj in na poti med opravljanjem delovnih nalog. Za poškodbo pri delu šteje tudi obolenje zavarovanca, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem del in nalog." Dosedanje raziskave nesreč v gozdarstvu so bile omejene le na družbeni sektor (TRKMAN 1983, POTOČNIK 1988). Službe za varstvo pri delu vsako delovno ne- zgodo opišejo na posebnem enotnem obrazcu, ki pa ga ne uporabljajo tudi v zaseb- nem sektorju, kjer večina nesreč ostane neprijavljenih. Omenjena avtorja ugotavlja- ta, da se giblje pogostnost nesreč glede na število zaposlenih med 100/o in 12%. To je dva- in večkrat več kot v nekaterih gozdarsko razvitejših evropskih državah. Število nesreč, izraženo s količino opravljenega dela, kaže, da je stanje v družbenem sektor- ju gozdarstva Slovenije še bolj kritično. POTOČNIK (1988) ugotavlja, da se največ nesreč zgodi ob ponedeljkih in tretjo delovno uro. Konice nesreč v letu so februarja in marca ter junija, tretjič pa dosežejo višek avgusta in septembra. Nesreče pri delu so razčlenjevali tudi gozdarji na Hrvaškem v delovni organizaciji Slavonska šuma, Vinkovci. RANOGAJEC (1981) je razčlenil nesreče glede na sta- rost in delovne izkušnje delavcev, po urah v dnevu in dnevih v tednu. Največ nesreč so imeli delavci z najmanj delovnih izkušenj in tisti z deset do petnajst let delovne prakse. S starostjo delavcev se zmanjšuje delež nesreč (delavci do 25 let - 25%, de- lavci nad 40 let - 8% poškodovanih delavcev). Največ nesreč so zabeležili, tako kot v Sloveniji, tretjo uro delavnika, torej tik pred glavnim odmorom. Podobni so tudi izsledki za dneve v tednu, saj je bilo največ nesreč ob ponedeljkih, in sicer pri naj- mlajših delavcih. NILSON (1987) je raziskoval varnost, nesreče in izobraževanje vseh, ki delajo v švedskih zasebnih gozdovih. Okoli 500/o njihovih gozdov, z etatom 36.000.000 m3 , je v zasebni lasti. Lastniki sami opravijo 35% sečnje in 27% spravila (12.670.000 m3 sečnje in 9. 770.000 m3 spravila). Ostalo delo opravijo razne zasebne družbe in zdru- ženja gozdnih posestnikov. Pri tem delu se je lastnikom, ki so delo opravljali sami, leta 1984 pripetilo 774 nesreč. To pomeni, da se je ena nesreča v povprečju zgodila na vsakih 14.500 m3 posekanega in spravljenega lesa. Najbolj nevarno opravilo je bilo sečnja - pri podiranju se je zgodilo 360/o vseh nesreč. Pri tem opravilu je v štiri- najstletnem obdobju pred l. 1985 izgubilo življenje 74 gozdnih posestnikov. Združe- nja lastnikov gozdov skrbijo za nenehno obveščanje in dopolnilno izobraževanje članov. Podobno vlogo opravljajo tudi okrožne gozdarske oblasti s svojimi storitva- mi, ki so namenjene tudi lastnikom go:idov. Tu pripravljajo eno- do petdnevne teča­ je za dela pri izkoriščanju, pa tudi pri gojenju gozdov. V sezoni 1985/86 so v teh združenjih porabili 25.600 delovnih dni za izobraževanje, ki se ga je udeležilo sku- paj 114.000 zasebnikov. če upoštevamo število vseh lastnikov, to pomeni, da se povprečno vsako tretje ali četrto leto vsak posameznik udeleži enega izmed tečajev. L. 1987 je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu izdelal raziskavo trak- torskih nesreč v Sloveniji za obdobje od l. 1981 do 1986 (SPV 1987). V tem času je 28 bilo 245 mrtvih in 455 poškodovanih voznikov traktorjev. Ugotovili so, da so po- datki o poškodbah nepopolni, saj jih vozniki, če je le mogoče, ne prijavijo. Promet- nih nesreč s traktorji, ki so zahtevale življenja, je bilo v tem obodbju 133, v nesrečah pri opravljanju kmetijskih del s traktorji in priključki pa je umrloll2 ljudi (19 na leto). Največ nesreč pri delu se je zgodilo zaradi nepravilnega ravnanja s kmetijski- mi stroji, pri čemer so bili udeleženci običajno premalo izkušeni pri uporabi traktor- jev in raznih priključkov. Pri delovnih nesrečah se je v kar 75,6% primerov zgodilo, da se je traktor prevrnil in pod seboj pokopal voznika. Kabina, zaščitni lok ali okvir so obvezni od začetka l. 1986. Skoraj vse nesreče v tem obdobju se se zgodile na kmetijah, le štiri na družbenih posestvih. Največ jih je bilo julija, avgusta in septem- bra in sicer popoldne, v času zmanjšane pazljivosti oziroma večje utrujenosti. Po številu nesreč s smrtnim izidom izstopajo občine Murska Sobota (20), Ptuj (16), No- vo mesto (21), Sevnica (9), Šmarje pri Jelšah (8) in žalec (7). 3. METODIKA ZBIRANJA PODATKOV IN OBDELA V A Namen naše raziskave je bil med drugim tudi ugotoviti številčnost težkih nesreč v za- sebnem sektorju gozdarstva Slovenije. Za pomoč pri zbiranju podatkov smo prosili Republiški sekretariat za notranje zadeve (RSNZ) - upravo za zatiranje kriminali- tete. Podatke so nam posredovali jeseni l. 1987. Pri vsa.ki nesreči so bili zapisani kraj, občina, spol ponesrečenca, faza dela, kratek opis nesreče, njene posledice in datum. Za obsežnejšo obdelavo srno pozneje zbrali še nekaj podatkov o vsaki nesre- či in manjkajoče podatke za drugo polovico l. 1987. Iz poročil, ki jih sestavljajo po- staje ljudske milice za nesreče s smrtnim izidom in za nesreče s hudimi telesnimi po- sledicami, smo dobili še podatke o času, številu sodelavcev, njihovi starosti in staro- sti ponesrečencev, odnosu do lastništva gozda, o poškodovanih delih telesa, vzroku nesreče, drevesni vrsti, vrsti traktorja in zaščitni kabini. Zbrane podatke smo uredili v zbirnem listu, jih šifrirali in obdelali na osebnem računalniku IBM-XT. 4. IZSLEDKI RAZISKAVE Raziskava obsega podatke o prijavljenih nesrečah, ki so se zgodile v zasebnem sek- torju pri gozdarskih delih v obdobju od l. 1981 pa vključno do l. 1987. Vključene so vse nesreče s smrtnim izidom ter nekatere nesreče, ki so se končale s težko poškod- bo. Večine težkih nesreč, predvsem pa lažjih, zasebniki ne prijavijo. V družbenem sektorju gozdarstva praviloma prijavijo vsako delovno nesrečo. Na podlagi raz- merja med smrtnimi nesrečami v družbenem sektorju (DS) in zasebnem sektorju (ZS) gozdarstva, smo sklepali tudi na obseg vseh nesreč v ZS (težje in lažje nesreče). V analizo smo vključili tudi izsledke podobnih raziskav na švedskem in podatke o nesrečah pri kmetijskih delih s traktorji in priključki za Slovenijo. 29 4.1. Analiza nesreč po času pojavljanja Število nesreč smo razčlenili po letih, mesecih, dnevih v tednu in urah v dnevu. V ta~ beli l najprej prikazujemo pojavljanje analiziranih nesreč v zasebnih gozdovih pri nas od l. 1981 do 1987. Tabela 1: Prijavljene nesreče v zasebnem sektorju gozdarstva Slovenije (1981-1987) Table l: Reported accidents in the private sector of S/ovene forestry from 1981-1987 Leto število prijavlj. nesreč Indeks Year Number oj accidents lndex Skupaj 176 1987 1,00 Tota/ 1981 31 1,19 1982 18 0,69 1983 22 0,85 1984 27 1,03 1985 23 0,88 1986 29 1,12 1987 26 1,00 V zadnjih sedmih letih so pristojne službe pri nas obravnavale povprečno 25 nesreč na leto. Kljub temu, da so nesreče nepredvidljivi, nenadzorovani in nenadni dogod- ki, je njihovo število dokaj nesprejemljivo in stagnira iz leta v leto. Izmed vseh pri- javljenih nesreč se jih je 64% končalo s smrtnim izidom. V tabeli 2 smo razdelili ne- sreče po posledicah in letih. Posledice smo obravnavali v treh kategorijah, in sicer: težka poškodba, smrt na kraju nesreče in smrt med prevozom v bolnišnico ali v njej. V obravnavanem obdobju je zaradi posledic nesreč pri pridobivanju lesa umrlo pov- prečno 16 ljudi na leto (delovne nesreče s traktorji in priključki v kmetijstvu - pov- prečno 19 takih nesreč na leto). Predvidevamo, da ljudje pri nas porabijo precej več časa za kmetijska opravila kot za delo v gozdu. Zato lahko sklepamo, da so tragične nesreče v gozdovih glede na porabo časa veliko pogostejše kot v kmetijstvt1. Tako pri gozdarskih kot pri kmetijskih nesrečah vzbuja skrb dejstvo, da z leti število ne- sreč ne upada, ampak stagnira. Delež vseh prijavljenih nesreč po mesecih kaže na izrazito sezonski ritem dela v za- sebnih gozdovih. Pojavljanje nesreč po mesecih v družbenem sektorju gozdarstva . 30 Tabela 2: Število nesreč po letih in posledicah Table 2: Accident number according to the tirne oj occurence Posledice Težka Umrl na kraju Umrl Consequences poškodba nesreče pozneje Leto Severe Fatalities Fatalities Year injury (on the spot) (later) Skupaj 64 89 23 Tota/ 1981 12 17 2 1982 4 9 5 1983 9 9 4 1984 10 14 3 1985 7 13 3 1986 12 15 2 1987 10 12 4 Slovenije je veliko bolj nespremenljivo (najmanj 5,5% decembra in največ 10,1 % septembra) kot v zasebnem sektorju (najmanj 4% julija in avgusta ter največ 14,2% aprila). Število nesreč po posameznih mesecih je za oba sektorja lastništva prikaza- no na grafikonu 1. V zasebnem sektorju so nesreče koncentrirane v spomladanskih mesecih. Grafikon 1: Deleži vseh nesreč po mesecih v letu v ZS gozdarstva (1981-1987) in v DS gozdarstva (1976-1985) Graph 1: The share oj ali accidents according to months oj the year in the jore- stry private sector (1981-1987) and in the jorestry sector oj socialy owned jorests (1976-1985) 16r. število 101/. nesreč acci- Br. dent numher 61/. 41/. 21/. 01/. 1 -----, ... ... ... '· II III IV V VI VII VIII IX X XI XII mesec v letu 111onth of the ~ear - nesreče v zs private sector -- nesreče v DS socialy- owned forests 31 Primerjali smo tudi sezonski ritem pojavljanja nesreč s tragičnim izidom pri delu s traktorji v kmetijstvu in v ZS gozdarstva. Pri gozdarskih delih se je marca, aprila in maja zgodilo 38, 7% vseh nesreč, v naslednjih treh poletnih mesecih pa le 13%. V je- senskih mesecih se jih je pripetilo približno četrtino - 25,5% - in v zimskih mese- cih 22,7% (december, januar in februar). Nesreče pri kmetijskih delih s traktorji in priključki so po letnih časih razporejene takole: pomlad - 21,2%, poletje - 33,9%, jesen 32,2% in zima - 12,70/o. Zima in pomlad sta namenjena predvsem gozdarskim opravilom, medtem ko je glavnina kmetijskih opravil poleti in jeseni. Podobne so tudi zakonitosti pojavljanja nesreč pri delu. Na grafikonu 2 prikazujemo gibanje pojavljanja nesreč po posameznih mesecih v le- tu. Od maja do oktobra je delež „kmetijskih" nesreč večji, novembra, decembra ter od januarja do aprila pa je slika obratna, saj prevladujejo nesreče v gozdu. Grafikon 2: Smrtne nesreče v SR Sloveniji v zasebnem sektorju pri kmetijskih delih s traktorji (leta 1981-1986) in pri delu v gozdu (leta 1981-1987) Graf 2: Fatalities in the private sector of the SR Slovenia at agricultural work with tractors (from 1981-1986) and at forestry work (from 1981-1987) Ui 14 12 delež nesrel: 10 (:(} 8 acci- denl 6 share 4 2 !J I \ J \ ' I v ,.,,,-\ r \ I \ J \ I \ I I I I ,,. ,, II II IIJ 1.1 VI Vil Vili IX X XI XII mesec v Ietn month of the ~ear - delo s traktor. in· prik. work with tractors and accessories -- delo v gozdu forestry work Primerjava med pojavljanjem nesreč po mesecih v letu in realizacijo blagovne proiz- vodnje za zasebni sektor gozdarstva Slovenije (grafikon 3) potrjuje domnevno o se- zonskem ritmu dela v zasebnem sektorju. Realizacija blagovne proizvodnje ravno tako potrjuje dejstvo, da nesreče niso zgolj slučajnost, ampak da so odvisne od koli- čine dela. Zanimiv in logičen je zamik maksimuma za en mesec, kajti največ nesreč 32 se je zgodilo med sečnjo. Tej fazi pa pred prevozom, ko je blagovna proizvodnja tu- di knjižena, sledi še spravilo. Ob predpostavki, da za našteta opravila potrebujemo en mesec, je časovna razlika razumljiva. Tudi minimuma precej sovpadata. Fe- bruarja je običajno največ snega, kar dejavnosti pri pridobivanju lesa upočasni, v poletnih mesecih pa se spravilo lesa do ceste zaradi kmetijskih del precej zmanjša. Grafikon 3: Deleži prijavljenih nesreč po mesecih v letu v ZS gozdarstva (1981-1987) in realizacija blagovne proizvodnje (1982-1986) Graf 3: The share oj reported accidents to months oj the year in the private fo- restry sector (1981-1987) and the realisation oj wood production (1982-1986) delež nes.reč ~.cci- dent sliar·e delež l.Jag. pl'oizv. wood Pl'QO.llC- tion share 1f,:t. 14% 12½ 10:t. 8:t. f,., ,. 4~ 21/. 0·, " l II lil IV IJ IJI IJll Vlll IX X XI XII mesec v lefo month of the year - nesreče v zs accidents in'the private sector -- blagovna proizvod. wood production Krajša časovna kategorija kot meseci in leta so dnevi v tednu in ure v dnevu. Social- na struktura lastnikov gozdov in velik delež zaposlenih med kmečkim prebivalstvom ter drugi vplivni dejavniki sodijo med vzroke za to, da večino dela v gozdu ljudje opravijo takrat, ko niso v redni službi, predvsem popoldne ter ob sobotah in nede- ljah. Obratne so razmere v družbenem sektorju, kjer so delavci redno zaposleni. Ra- ziskovalci nesreč pri delu v družbenem sektorju gozdarstva (TRKMAN 1983, PO- TOČNIK 1988 in RANOGAJEC 1981) so ugotovili, da se največ nesreč zgodi ob ponedeljkih, najmanj pa ob petkih. Primerjava nesreč po dnevih v tednu med DS in ZS, prikazana na grafikonu 4, kaže na dokaj različen ritem dela. Zelo podobni so deleži nesreč v zasebnem sektorju. Vsak drugi dan v tednu (pone- deljek, sreda, petek in nedelja), je bilo povprečno od 9,1 OJo do I0,80Jo nesreč. Nekaj manj kot tretjino se jih je zgodilo ob torkih in četrtkih skupaj, izrazito pa izstopa sobota (tretjina vseh nesreč). število nesreč v tem dnevu je višje od dvakratnega 33 Grafikon 4: Število nesreč v gozdarstvu po,dnevih v tednu Graph 4: The number oj accidents in j orestry according to the days oj the week 40% 30:: (l.elež ne:::;reč acci- 20i: ar.ci- dent share 35+---'-'-----+------f--------.-------t 11 14 ure v dnevu hoors of the da11 17 -~ dnevi v tednu worldng- days ...._ sobote in nefolje weekends Ob koncu tedna se do 11. ure zgodi 1,5 krat več nesreč kot ob delavnikih, v popol- danskih urah pa je med tednom dvakrat več nesreč kot ob sobotah in nedeljah. 35 Naredili smo tudi primerjavo po urah v dnevu za nesreče v družbenem in zasebnem sektorju gozdarstva in za nesreče s traktorji in priključki. Izsledke prikazujemo na grafikonu 6. Do 11. ure je najmanjši delež nesreč v zasebnem sektorju gozdarstva. Če ga primerjamo z deležem traktorskih nesreč v kmetijstvu lahko sklepamo, da je delo v gozdu v ZS bolj „popoldanska dejavnost". Grafikon 6: Primerjava traktorskih nesreč v zasebnem sektorju (leto 1986) z nesre- čami v ZS gozdarstva (1981-1987) in DS gozdarstva (1975-1986) po urah v dnevu Graph6: 50 40 delež nesreč 30 (1/.) acci- dent 28 share 10 A comparison oj tractors accidents in the private sector (1986) with the accidents in the jorestry private sector (1981-1987) and the accidents in the jorestry sector oj socially owned jorests ( 1975-1986) according to hours oj the day do 7 to 7 8 do 11 12 do 15 1& do 19 B to 11 12 to 15 1& to 19 ure v dnevu hours of the day po 20 after 20 D delo s traktor. in prik. work with tractors and access. ~ delo v gozdu ZS work in pri vate forests [ul delo v gozdu DS wm'k in socially owned forests 4.2. Spol in starost ponesrečencev ter število sodelavcev Pri delu v gozdu v zasebnem sektorju so velikokrat sodelovale tudi ženske. Med po- nesrečenimi je bilo v analiziranih letih kar 5,7% žensk. Med tistimi, ki so sodelovali pri delu v gozdu pa je bilo že 13,3% žensk. Na splošno velja, da je z naraščanjem števila sodelavcev raslo tudi število žensk med njimi. Starost poškodovanih pri delu v gozdu prikazujemo na grafikonu 7. Preseneča po- javljanje ponesrečencev v najmlajši starostni kategoriji. Predvidevamo lahko, da so 36 starši premalo pozorni, če vodijo otroke s seboj v gozd, predvsem pa se v tem zrcali podcenjevanje nevarnosti gozdnega dela. Takim nesrečam bi se prav gotovo lahko izognili, če bi otroke pustili doma oziroma jim ne bi dovolili, da se približajo delov- nemu območju. Te nesreče so se največkrat zgodile zaradi tega, ker delavci zaradi ropota motorne žage niso slišali otrok za svojim hrbtom, ki so se jim iz radovednosti približali. Največ ponesrečenih je iz starostne skupine od 40 do 49 in od 50 do 59 let. Predvide- vamo lahko, da je število tistih, ki opravijo največ dela v gozdu in so starejši od 40 let, še večje kot kaže število ponesrečenih. Ranogajec (1981) je namreč ugotovil, da imajo največ nesreč ravno najmlajši delavci zaradi neizkušenosti, vihravosti ter ne- premišljenosti. Grafikon 7: Starost ponesrečencev Graph 7: The age oj the injured 25 20 delež 15 nesre!'.: M accident Ul sbar-e s do 18 10-19 20-29 30-39 40-49 50-59 68-69 76-79 80-89 starost - let age - !Jears število sodelavcev pri posameznih nesrečah, ki ga prikazujemo na grafikonu 8, nam pokaže, da se je največ nesreč zgodilo takrat ko sta delo v gozdu skupaj opravljala dva delavca. V natanko tretjini primerov je bil ponesrečenec na delu sam, približno v osmini primerov pa so bili na kraju dogodka prisotni štirje, pet ali šest ljudi. Število sodelavcev je odvisno tudi od tega, v katerih dnevih v tednu je nastopila ne- sreča. Razčlenili smo nesreče glede na število sodelavcev ob delavnikih ter ob koncu tedna. Ugotovimo lahko, da je število sodelavcev ob sobotah in nedeljah na splošno večje. Razmerje v primerih, ko je ponesrečeni delal v gozdu sam ali z enim sodelav- 37 cem, je približno enako za delavnike in za konce tedna. Večina nesreč, ko je bilo pri delu v gozdu po pet, oz. vse nesreče, pri katerih je bilo šest ljudi v istem delovišču, se je zgodilo ob koncu tedna. Grafikon 8: število sodelavcev pri posameznih nesrečah v zasebnih gozdovih Graph 8: The number oj workers in individual accidents in the private sector 411 38 30 delež llesre~ (:d 20 accident share 10 1.1 8 ti 2 3 4 !i število sodelavcev tlie munber of cirworhert Grafikon 9: Primerjava nesreč ob delavnikih in konec tedna glede na število sode- lavcev Graph 9: A comparison oj accidents happening on working-days and at weekends according to the number oj workers lili! 96 80 70 delež 60 nesreč (:l.) 56 accitlent share 30 Z!! 18 o 38 B 1 2 3 število sodelavcev the munher of co-workers 4 s O delavniki warking da!)S ~ sobote in nedelje weekends 4.3. Lastništvo gozdne posesti, vzroki poškodb in posledice Iz poročil o nesrečah pri delu v zasebnem sektorju gozdarstva smo poskušali ugoto- viti povezavo med poškodovanci in lastništvom gozdnih posesti. Izsledke iz analize poročil prikazujemo v tabeli 4. V kategorijo „lastni" smo uvrstili poškodovane, ki so bili lastniki gozda ali v bližnjem sorodstvu z lastnikom. V skupini „tuji" smo uvr- stili prijatelje, sosede, znance ali najete delavce. Pod „ostalo" pa smo vpisali poško- dovance, pri katerih nismo mogli ugotoviti povezave z lastništvom. Tabela 4: Ponesrečenci in lastništvo gozda Table 4: The injuried and the forest property Lastništvo gozda Forests property lastni belonging to the injuried person tuji foreign ostali others Delež poškodovancev The share oj the injuried 67,0% 20,5% 12,50/o Dve tretjini ponesrečenih se je poškodovalo v „svojem" gozdu. Iz tega podatka mor- da lahko sklepamo tudi, da najmanj toliko del lastniki oz. njihovi bližnji sorodniki opravijo sami, preostalo pa znanci, sosedje ali najeti delavci. Dve tretjini prijavljenih nesreč za obravnavano obdobje se je končalo tragično. Ostale so bile nesreče s hujšimi telesnimi posledicami ob katerih je poškodovani pre- živel. Posledice teh 360/o nesreč smo podrobneje analizirati. Najpogostejše poškod- be v kategoriji težkih nesreč so bili zlomi in zvini. Sledili so udarci in notranje po- škodbe ter ureznine. Izsledki so prikazani v grafikonu 10. Pri vseh prijavljenih nesrečah, ki so se zgodile pri delu v zasebnih gozdovih, smo ra- ziskali tudi, kateri del telesa je bil poškodovan. Pri prek 400/o nesreč so ponesrečeni dobili udarec v glavo, kar je povzročilo zlome lobanj in druge poškodbe glave. Ta podatek bi lahko marsikoga prepričal, da zaščitna sredstva in njihova uporaba niso brez pomena. Na drugem mestu po pogostnosti poškodb je prsni koš. Poškodbe prsnega koša so pogoste pri nesrečah s traktorji prevrnitve - in pri udarcih pada- jočega drevesa zaradi nepravilne smeri umika. Sledijo poškodbe nog, hrbta, mede- nice in notranjih organov. Preseneča nizek odstotek poškodb rok, kajti pri nesrečah 39 Grafikon 10: Poškodbe pri težkih nesrečah v zasebnih gozdovih Graph JO: lnjuries in serious accidents in the forest 7.90:.: 5fi.30;: ~ z!OII! zvin fracture lll udarec hlow fZ1 notranja poškodba iniernal injury O urez cut E3 ostalo others v družbenih gozdovih so ugotovili (TRKMAN 1983), da so roke pogosteje prizadeti del telesa. Tak rezultat si lahko razlagamo z domnevo, da pri težkih nesrečah roke le redko predstavljajo najbolj prizadeti del telesa. Deleže najpogosteje poškodovanih delov telesa pri nesrečah v zasebnem sektorju prikazujemo na grafikonu 1 l. Grafikon 11: Najpogosteje poškodovani deli telesa Graph 11: The most frequent/y injured parts oj the body 50 40 delež težkil1 nesreč 36 (1/.) serious 20 accident sliare 10 0 glava prsni noge hrbet mede- notr. vrat roke koš nica organi l1ead cbest legs back pelvis int. org neck arms ,Ie! telesa parts of the hotl~ 40 Pri podatkih za nesreče v družbenem sektorju (TRKMAN 1983) dobimo povsem drugačno sliko poškodb delov telesa: noge 41,9%, roke - 35,8%, glava - 11,6%, prsni koš, trebuh in notranji organi - 7,1 %, ostalo 3,6%. Tako velike raz- like so najbrž predvsem posledica dejstva, da smo za ZS analizirali le težke nesreče, podatki za OS pa vključujejo tudi lažje, v katerih so največkrat poškodovane roke in noge. Iz opisov nesreč smo sklepali tudi o vzrokih nesreče. Vzroke smo razdelili v štiri sku- pine in jih na grafikonu 12 primerjali z analizo vzrokov nesreč v OS gozdarstva Slo- venije (POTOČNIK 1988). Razvidno je, da so kljub subjektivnim presojam vzrokov iz poročil o nesrečah v ZS, nesreče med lastniki gozdov podobno porazdeljene kot, tiste v OS. Vendar nepazljivost in nepravilnost postopkov pri delu večkrat botrujeta nesrečam v zasebnih gozdovih kot pa v družbenih. To je tudi razumljivo, saj zaseb- niki za tako delo niso zadosti usposobljeni. Grafikon 12: Najpogostejši vzroki nesreč v gozdarstvu v OS (1975-1985) in ZS (1981-1987) Graph 12: The most usual causes oj forestry accidents in socialy owned forests (1976-1985) and in private forests (1981-1987) 511 46 delež nesreč 36 (:t.) ~cci- dent 20 sha1'e 10 0 nepazlji- nepri111. nepredv, ostalo vost postopek dogodek inatteution illlpl'oper l1andlin9 unlorseen event uthe1's vzroki nesreč ·accldent causes DS social ly owned foresh rn zs private forests V zgornjem grafikonu ni kategorije „neuporaba zaščitnih sredstev", ki jo sicer v OS redno uporabljamo. Izpustili smo jo zaradi tega, ker bi sicer za ZS lahko narisali še en stolpec s skoraj 100%, saj zasebniki pri delu v gozdu izjemno redko uporabljajo zaščitna sredstva. 41 4.4. Nesreče po fazah dela in opravilih V to analizo smo zajeli vse obravnavane nesreče. Deleže nesreč po posameznih fazah dela prikazujemo na grafikonu 13. Slabi dve tretjini nesreč pri delu v gozdu sta se zgodili v fazi sečnje in izdelave. četrtina jih je bilo med spravilom in dobrih 11 O/o pri nakladanju in vožnji lesa. Pri podrobnejši analizi nesreč po delovnih operacijah smo ugotovili, da se je tri četrtine vseh nesreč pri sečnji zgodilo pri podiranju dreves in pri sproščanju obviselih dreves. Nazorneje bi ta podatek lahko ponazoril takole: ,,Tri četrtine nesreč pri sečnji se zgodi, še preden drevo pade na tla". Podatek ni ne- pomemben, saj opozarja, da moramo pri poudarjanju nevarnosti gozdnega dela in pri poučevanju zasebnikov največ pozornosti posvetiti prav delovnima operacijama podiranje in sproščanje obviselih dreves. Grafikon 13: Nesreče po delovnih fazah Graph 13: Accidents according to working phases ~ sečnja O ro~no spravilo II spravilo s konj! UM spravilo s traktorji ~ nakladanje In vofnja ~ cdting O l!lanual slddd in9 III shiddlng w ltl1 l1ones t!M skiddlng wlth tract. § loadiug and transp. Pri spravilu lesa s traktorji je bilo največ nesreč pri vlačenju lesa iz gozda (500/o) in med prazno vožnjo v gozd oz. pri obračanju (180/o). Med zbiranjem se je zgodilo 240/o nesreč, ostale pa pri odpenjanju in rampanju lesa na kupe. Marsikateri nesreči pri prevozu lesa bi se lahko izognili, saj je kar tretjina padcev s prikolic. Ostale ne- sreče pri prevozu in nakladanju lahko razdelimo še na dva enaka deleža, in sicer na ročno nakladanje ter neobvladovanje traktorjev med vožnjo s polno prikolico. Verjetno ima tudi drevesna vrsta določen vpliv na nesreče pri sečnji in izdelavi. Kak- šen je, lahko samo domnevamo. Verjetno je večja možnost za nastanek nesreče pri takih drevesnih vrstah, ki imajo bolj nesimetrično krošnjo, težke veje, težišče izven drevesa, zavita vlakna itd. V tabeli 5 naštevamo drevesne vrste, pri katerih so se zgo- dile obravnavane nesreče. 42 Tabela 5: Drevesne vrste pri nesrečah v fazi sečnje in izdelave Table 5: Tree species in accidents (cutting phase and Jinishing phase) Drevesna vrsta Tree species bukev - the beech smreka - the spruce hrast - the oak jelša - the alder bor - the pine gaber - the hornbeam brest - the elm vrba - the willow akacija the acacia javor the maple jelka the fir kostanj - the chestnut topol - the pop/ar *neopisano not described Delež (OJo) Share expressed as a percentage 24,9 15,9 13,7 6,0 3,4 3,4 1,7 1,7 1,7 0,8 0,8 0,8 0,8 24,9 * V kategorijo neopisano smo uvrstili vse nesreče pri sečnji, pri katerih v poročilu ni bila vpi- sana drevesna vrsta. * Ali accidents which happened in cutting andfor which there were no trees species entered in the report have been cfassified under the division not described. Pomemben podatek je predvsem, da se je večina (2,2-krat več) nesreč zgodilo pri se- čnji listavcev. Pri štirih najpogosteje zastopanih drevesnih vrstah smo proučili, v katerem letnem času je prišlo do nesreče. Izsledke prikazujemo na grafikonu 14. Največ nesreč se je zgodilo spomladi pri sečnji smreke in jelše. Pri sečnji bukve je bi- lo največ nesreč spomladi in jeseni, pri hrastu pa pozimi in jeseni. Pri sečnji jelše in hrasta poleti ni bilo nobene nesreče. Nasploh je bilo poleti pri obravnavanih dreves- nih vrstah malo nesreč, še največ pri smreki. 43 Grafikon 14: Pojavljanje nesreč pri sečnji po letnih časih pri nekaterih drevesnih vrstah Graph 14: f,8 50 delež 40 nesreč ( 1/,) 30 acci- delit sl1are 20 16 0 Accidents occuring in cutting according the sesons in some .tree spe- cies bukev the heecl1 smreka hrast the sprnce the oak drevesna vrsta tree species jelša ihe alder rn zima winter filill pomlad spring O poletje sm11mer fZl ,iesen antumn · 4.5. Krajevna opredelitev nesreč V množici vplivnih dejavnikov (človek, tehnika, ekonomika in okolje), ki vplivajo na delo v gozdu, lahko iščemo možne odgovore na vprašanje, zakaj se določena nes- reča zgodi. Za takšno obsežno analizo podatkov v poročilih o nesrečah ni dovolj. Lahko pa smo določili, na katerem gozdnogospodarskem območju se je nesreča zgodila. V analizo smo vključili še podatke o obsegu proizvodnje (realizirani etat) v zasebnih gozdovih in tako ugotavljali količino proizvodnje na nesrečo po posamez- nih GGO. Osnova za izračun sta bila podatka: a) o številu nesreč s tragičnim izidom (število vseh prijavljenih nesreč po posameznih območjih ni objektiven podatek, ker nesreče zelo različno prijavljajo - tabela 6) in b) o povprečnem realiziranem etatu v zasebnem sektorju gozdarstva Slovenije v l. 1982 in 1984 v režiji zasebnih gozdnih posestnikov. V tabeli 6 so prikazani podatki o nesrečah po gozdnogospodarskih območjih (GGO) in deleži smrtnih nesreč med vsemi prijavljenimi. Najmanj prijav nesreč, ki so se končale le s težkimi posledicami je bilo v GGO Novo mesto in Brežice, v Nazarju in Celju pa so prijavili celo samo smrtne nesreče. Na kratko smo razčlenili tudi pojavljanje nesreč po občinah v Sloveniji. Absolutno največ nesreč so od l. 1981 do 1987 prijavili v naslednjih desetih občinah: Radovljici (11), Mariboru (9), Kranju (8), Škofji Loki (7), Novem mestu (7), Ptuju (7), Domža- 44 Tabela 6: Nesreče v ZS gozdarstva po gozdnogospodarskih območjih Table 6: Accidents in pri vate f orests according to forest enterprise regions Vse Smrtne Delež od vseh GG nesreče nesreče prijavljenih (OJo) Forest Ali Fatalities The share of alt the enterprise accidents reported accidents (%) Skupaj 176 112 63,6 Tota/ Tolmin 10 2 20 Bled 13 6 46 Kranj 20 12 60 Ljubljana 22 11 50 Postojna 8 4 50 Kočevje 7 5 71 Novo mesto 15 14 93 Brežice 14 13 93 Celje 15 15 100 Nazarje 2 2 100 Slovenj G. 4 2 50 Maribor 21 12 57 Murska S. 20 10 50 Sežana 5 2 40 Grafikon 15:Etat v ZS gozdarstva v režiji lastnikov gozdov in tragične nesreče pri delu v gozdu Graph 15: Annual cut in private forests in the forest owner realisation and the accidents with a tragic outcome in Jorest work 18:1. 16:,: 14½ 12:1. delež rnx sl1are 8t. 6'' ,. 4t. 2:t. 6:t. . . to hi kr lj po ko nm lir ce na sg mb ms d !f!l forest enterprise il delež nesreč accident sl1are O delež etata annual · cut sl1are 45 lah (6), Grosupljem (6), Krškem (6) in Ribnici (6). To še ne pomeni, da je v teh obči­ nah tudi sicer največ nesreč pri pridobivanju lesa v ZS. Na grafikonu 15 prikazujemo deleže etatov in deleže smrtnih nesreč po posameznih GOO. Svetli stolpci, ki so višji od temnih, pomenijo, da je delež etata večji od deleža nesreč v primerjavi z ostalimi območji v Sloveniji. Izračunali smo, na koliko m3 realiziranega etata se v posameznih območjih zgodi ena smrtna nesreča. Pri dobljenih rezultatih smo izračunali indekse. Osnova je bil podatek za GG Slovenj Gradec, kjer se je zgodilo najmanj nesreč na količino realizi- ranega etata. Indeksi so prikazani na grafikonu 16. Beremo ga lahko takole: Na do- ločenem GOO se je zgodilo x-krat (številka nad stolpcem v grafikonu) več smrtnih nesreč kot na območju GG Slovenj Gradec ob enaki količini opravljenega dela v gozdu. Grafikon 16: Indeks tragične nesreče na etat v ZS gozdarstva v režiji lastnikov goz- dov Graph 16: 18 1f, 14 12 velikost 10 indeksa 8 index f, 1 2 !! The index oj a serious accident per annual cut in pri vate jorests in reali- sation oj jorests owners sg na SZ to 16.36 lj po ko mh kr hi· ce llln hr MS !/Y forest enterprise Razpravljanje o vzrokih za takšne razlike ni predmet naše raziskave. Kljub temu pa nas je zanimalo, ali obstaja povezava med povprečno velikostjo posesti po območ­ jih in količino proizvodnje na eno nesrečo. Tako kot smo določili indekse za nesreče na grafikonu 16, smo jih tudi za povprečno velikost gozdne posesti v zasebnem sek- torju gozdarstva. Indeks 1 predstavlja največjo gozdno posest (Slovenj Gradec - 46 9,98 ha), indeks 9,88 pa najmanjšo posest na območju Murske Sobote (povprečna gozdna posest je v Murski Soboti 9,88-krat manjša kot v Slovenj Gradcu). Primer- javo indeksov prikazujemo na grafikonu 17. Grafikon 17: Primerjava indeksov za velikost gozdne posesti in indeksov za nesreče na etat Graph 17: A comparison of f orest property extent indices with those oj accidents per annual cut 18 11i index 14 nesreč/ 12 etat 10 accident index/ 8 anuua 1 6 cut ind.ex 4. 10 9 ll 7 indeks li ~osest 5 owner- 4 ship 3 index 2 1 0+---+----4-4---4---1---1--1--+-------l-+--0 sg na si to lj po ko mh kr hi ce nfll hr ms gg forest enterprise ........ indek& nesref/ etat accident index/ annual cut index ~ indeks posest ow11er- ship index Razvidno je, da le indeksa območij Sežana in Maribor precej odstopata od sicer do- kaj vzporedno naraščajočih indeksov. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da z zmanj- ševanjem povprečne gozdne posesti narašča število smrtnih nesreč po posameznih gozdnogospodarskih območjih. Vzroke za to navajamo v naslednji preglednici. MAJHNA GOZDNA POSEST *majhen etat *malo dohodka *slaba oprema za delo v gozdu *manjša odvisnost od gozda *malo tradicije *malo delovnih izkušenj VELIKO NESREC PRI DELU VELIKA GOZDNA POSEST *večji etat *več dohodka *boljša oprema za delo v gozdu *večja odvisnost od gozda *več tradicije *več delovnih izkušenj MANJ NESREČ PRI DELU 47 4.6. Primerjava nesreč pri delu v gozdu med Slovenijo in švedsko Obseg in posledice nesreč pri gozdarskih opravilih v procesu pridobivanja lesa nam še ne pojasnijo, kakšne so razmere pri nas v primerjavi z razvitejšimi deželami. Zato smo primerjali podatke, ki jih navaja NILSON (1987) za nesreče v zasebnih gozdo- vih Švedske z rezultati, ki jih navajata TRKMAN (1983) in POTOČNIK (1988) za DS gozdarstva Slovenije, ter našimi analizami. Delo v švedskih zasebnih gozdovih opravljajo deloma lastniki sami, največ pa razli- čne organizacije zasebnih združenj lastnikov gozdov. Na osnovi teh analiz bomo poskušali sklepati tudi o obsegu vseh nesreč v naših zasebnih gozdovih. Primerjavo med nesrečami v DS gozdarstva v Sloveniji z nesrečami v švedskih zasebnih gozdo- vih navajamo v tabeli 7. Podatke za Slovenijo smo dobili iz Statističnih letopisov SR Slovenije. Tabela 7: Primerjava nesreč v švedskih zasebnih gozdovih z nesrečami v družbenih gozdovih SR Slovenije Table 7: A comparison of accidents in swedish private f orests with those in socia/y oWned f orests of the SR Slovenia Švedska - zasebni gozdovi Slovenija - Sweden - private f orests delavei v DS Leto Zaposleni delavei Lastniki gozdov Slovenia - Year Employed workers Forest owners Emp/oyed workers Nesreče Nesreče Nesreče Vse Smrtne Vse Smrtne Vse Smrtne Accidents Accidents Accidents Ali Fatalities All Fatalities All Fatalities 1980 3403 7 1070 10 717 3 1981 3524 3 1033 3 730 3 1982 3582 8 1058 8 809 3 1983 3683 4 1088 18 744 1 1984 3149 5 774 9 732 1 Skupaj 17341 27 5023 48 3732 12 Tota/ Povp. 3468 5,4 1005 9,6 746 2,4 On the average 642: 1 105: 1 311: l V zadnji vrstici tabele 7 smo izračunali razmerje med vsemi nesrečami in smrtnimi primeri delovnih nezgod. Za rezultate Švedske lahko predpostavljamo dvoje: 48 - število smrtnih nesreč je v primerjavi z vsemi nesrečami med lastniki precej večje (pribl. šestkrat) ali pa - lastniki gozdov, tako kot pri nas, ne prijavljajo vseh poškodb pri delu (kar je bolj verjetno). Primerov smrtnih nesreč je pri nas v DS enkrat več kot med delavci, zaposlenimi v raznih združenjih na Švedskem. Absolutna primerjava vseh nesreč je nemogoča, če ne upoštevamo količine proizvodnje. V primerjavo smo vključili podatke za proiz- vodnjo l. 1984. Na Švedskem so v tem letu lastniki sami obdelali 12.670.000 m3 lesa, ostali zaposleni delavci pa 23.530.000 m3 lesa. Pri nas je bila proizvodnja v družbenih gozdovih 1.570.000 m3 , v zasebnih pa 1.840.000 m3 lesa. Količino dela v primerjavi s smrtnimi nesrečami prikazujemo na grafikonu 18. Grafikon 18: Količina proizvodnje (v milij. m3 ) na smrtne nesreče pri delu Graph 18: Production quantity (in mil/ion m3) per Jatalities accidents at work 5 4 mi I ij. m3 3 Million z 1113 delavci workers lastniki owners ŠVEDSKA SWEDEN delavci-DS lastniki-Z& workers-· owners- soc. owned forests priva.te !O!'esis SLOIJEHIJA SLOVEHIA Primerjave so objektivne, če so pogoji dela približno enaki. Morda lahko z neenaki- mi pogoji dela delno utemeljimo veliko večje število nesreč pri nas (izratenih v koli- čini lesa). Za neenake pogoje dela lahko štejemo tudi stopnjo tehnološkega razvoja. Kljub temu pa preseneča dejstvo, da je med zasebnimi lastniki gozdov na Švedskem manj nesreč kot pa pri naših redno zaposlenih delavcih v družbenem sektorju. Na grafikonu 19 prikazujemo še podatke o vseh nesrečah, preračunanih na količino proizvodnje. 49 Grafikon 19: Količina proizvodnje (v tisoč m3) na vse nesreče pri delu Graph 19: Production quantity (in thousand m3 ) per all accidents at work 14 12 18 tisoč m3 8 th.ousand 6 ma 4 2 0 delavci workers lastniki owners llUEDSKA SWEDEN delavci-DS last11iki-ZS workers- owners- soc. owned forests priwate forests SLOVENIJA SLOIJENIA Takoj opazimo razliko med lastniki in delavci na Švedskem, ki pa verjetno ni stvar- na, saj težko verjamemo, da se strokovno usposobljenejšim delavcem zgodi več ne- sreč kot lastnikom gozdov. Razliko lahko pojasnimo z že omenjeno domnevo, da tudi švedski lastniki gozdov ne prijavljajo vseh nesreč pri delu. Do popolnoma ne- smiselnega rezultata pa pridemo, če primerjamo količino proizvodnje in prijavljene težke nesreče pri delu v zasebnem sektorju pri nas~ Tak izračun namreč pove, da se v našem ZS zgodi ena nesreča pri delu samo na vsakih 180.000 m3 etata. Zato smo šte- vilo nesreč v ZS izračunali na podlagi predpostavke, da se v ZS zgodi tolikokrat več vseh nesreč kot v DS, kot jih kaže primerjava pri smrtnih nesrečah. Po tej je bilo v obravnavanih letih v ZS 5,8-krat več smrtnih nesreč. Zanimiv je tudi prikaz primerjave med povprečno velikostjo zasebne gozdne posesti in številom smrtnih nesreč med Slovenijo in švedsko na grafikonu 20. Pri nas je povprečna velikost zasebne gozdne posesti 14,8-krat manjša, imamo pa kar 11,5-krat več smrtnih nesreč kot na Švedskem. 50 Grafikon 20: Relativna primerjava med velikostjo posesti in smrtnimi nesrečami med lastniki gozdov Graph 20: A relative comparison between theforest estate extent andfatalities in Jorest owners 16 14.8 14 12 10 raZMerJe 8 ratio · f, 4 2 1 0 ŠVEDSKA S'JJEDEN 5. RAZPRAVA O REZULTATIH 11.5 - • .,,ti', Jlllllll!IIIIII SLOVEHIJA SLOtJEN!il wl:J velikost posesti forest estate exteni ffil SMltne nesreče fatalities Analiza pojavljanja nesreč v zasebnem sektorju gozdarstva Slovenije je del raziso- valne naloge Pridobivanje lesa v zasebnem sektorju gozdarstva Slovenije, ki poteka na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo. V Sloveniji je bil to prvi poskus ovrednotenja obsega nesreč lastnikov gozdov pri pridobivanju lesa. Osnova za analizo so bili podatki o smrtnih in ostalih težkih nesrečah pri delu v za- sebnem sektorju, ki jih zbirajo na Republiškem sekretariatu za notranje zadeve. Ti podatki so edini razpoložljivi vir informacij o varnosti oziroma nevarnosti dela v gozdu v režiji lastnikov gozdov. Gozdnogospodarske organizacije opravijo s svojimi delavci vedno več dela tudi v zasebnem sektorju, kljub temu pa nismo odkrili zmanjševanja obsega obravnavanih nesreč v obdobju od l. 1981 do konca l. 1987. Podatek, da se je največ nesreč zgodilo v spomladanskem času in analiza realizacije blagovne proizvodnje kažeta, da zasebniki v tem času opravijo tudi največ dela v gozdu. Poleti in jeseni pa prevladujejo dela v kmetijstvu, kar potrjuje tudi pojavlja- nje nesreč pri delu s traktorji in priključki pri kmetijskih opravilih. Iz tega sledi, da 51 imajo kmetje in tudi ostali lastniki gozdov največ „prostega časa" pozimi. Ta čas bi morali bolje izkoristiti za organizacijo različnih oblik izobraževanja. Delo v gozdu pri pridobivanju lesa je izredno nevarno. Predpisi o varstvu pri delu za delavce zaposlene v družbenem sektorju prepovedujejo, da bi delavec v gozdu delal sam, v raziskavi pa smo ugotovili, da se je tretjino nesreč v zasebnem sektorju zgo- dilo, ko je bil ponesrečeni v gozdu sam. Ni bilo malo primerov, da je ponesrečeni v gozdu izkrvavel ali se zadušil pod težo drevesa oz. korenin zaradi nepravočasne prve pomoči. Večina nesreč v zasebnih gozdovih se je zgodila v popoldanskih urah ter ob koncih tednov, kar kaže, da je večina lastnikov gozdov zaposlena. Majhne letne količine etata, nizki dohodki od prodanega lesa ter slaba strokovna usposobljenost niti ne omogočajo nabave niti ne narekujejo potreb po sodobni opremi za delo v gozdu. Primerjava z nesrečami na švedskem je pokazala, da imamo pri nas skoraj dva najstkrat več smrtnih nesreč pri opravljanju dela v zasebnih gozdovih pri enaki koli- čini proizvodnje in petnajstkrat manjšo povprečno velikost gozdne posesti. Pri nas pa trendi kažejo še nadaljnje drobljenje gozdnih posesti. Nujno je proces obrniti v nasprotno smer, ne samo zaradi tehnoloških in organizacijskih razlogov, ampak tu- di iz humanih. Tudi razporejenost nesreč po gozdnogospodarskih območjih v Slove- niji kaže, da imajo bistveno več nesreč na območjih z zelo majhno povprečno gozd- no posestjo. Verjetno ne moremo pričakovati bistvenih sprememb niti na področju zakonodaje in gozdarske politike pri obravnavanju zasebnih gozdov niti v ustaljeni sodni praksi odnosa do lastništva gozdov. Zato je edina pot, ki lahko prispeva kzmanjšanju šte- vila nesreč, izobraževanje ter omogočanje lastnikom gozdov, da poskrbijo za so- dobno opremo ali pa si jo izposodijo. Možnosti za boljšo poučenost lastnikov goz- dov o tehnologijah pridobivanja lesa, različnih tehnikah dela, izbiri delovnih sred- stev in varnosti pri delu je več. Eno izmed njih sta s sodelovanjem že nakazala Kmeč­ ki glas in Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo z občasnimi prispevki o obrav- navani tematiki. Drugo, boljšo in učinkovitejšo pa bi morali zasebni lastniki imeti pri gozdarskih temeljnih organizacijah kooperantov (TOK-ih) z neposrednimi in drugimi prikazi del pri pridobivanju lesa. V Nemčiji so za potrebe tovrstnega izo- braževanja ustanovili kar potujočo šolo imenovano „Waldbauernschule". Podatek, da so ponesrečenci v skoraj polovici primerov imeli poškodovano glavo, je zadosten dokaz, da pri delu v gozdu sodi na glavo zaščitna čelada, ne pa klobuk. Podcenjevanje nevarnosti gozdnega dela se kaže tudi pri številu ponesrečenih med otroci. Veliko nesrečam bi se lahko izognili tudi, če ne bi imeli gozdnega dela za družabni dogodek, pri katerem je velikokrat prisoten tudi alkohol. Razmere pri nesrečah v zasebnih gozdovih, ki smo jih prej le slutili, smo deloma predstavili v tej nalogi. Kažejo na potrebo po takojšnjem ukrepanju na področju 52 izobraževanja in morda tudi po drugačnem, popolnejšem spremljanju nesreč v za- sebnem sektorju gozdarstva. Potrebne so tudi analize obstoječih tehnologij pri pri- dobivanu lesa v ZS in stanja opremljenosti z vidika varstva pri delu. Pri tem pa je nujno upoštevati družbenoekonomsko strukturo gozdnih posestnikov. 6. ZAKLJUČKI Kljub dejstvu, da so nesreče nepredvidljivi, nenadni in predvsem nezaželeni dogod- ki, je pri njihovem pojavljanju in okoliščinah, v katerih se pripetijo, precej zakoni- tosti. Podatki o nesrečah v zasebnem sektorju gozdarstva SloveniJe, ki smo jih zbra- li iz poročil o nesrečah na RSNZ kažejo, da so precej pogoste, posledice pa veliko- krat tragične. Od l. 1981 do 1987 je za posledicami nesreč v zasebnem sektorju gozdarstva Sloveni- je umrlo 112 ljudi. Vsakoletno število ponesrečencev stagnira. Pojavljanje nesreč precej pojasnjuje sezonski ritem dela v zasebnih gozdovih, saj jih je največ spomla- di, v nasprotju z DS, kjer je vse leto število nesreč približno enako. Največ dela v gozdu lastniki opravijo sami, in sicer popoldne ter ob sobotah in nedeljah. Porazde- litev starosti ponesrečencev je skoraj normalna z modusom v razredu 40-49 let. V nesrečah je bilo udeleženih precej otrok in starejših ljudi. Delo v gozdu imajo lastni- ki pogosto za družabni dogodek in predvsem ob koncu tedna delajo v velikih skupi- nah. Zelo pogoste so bile tudi nesreče, kadar so delali v gozdu sami (ena tretjina). Dve tretjini ponesrečenih se je poškodovalo v domačem gozdu. Posledice poškodb so bile največkrat zlomi in zvini. Predvidevamo, da je tudi precej ureznin, vendar te nesreče niso evidentirane. Najpogosteje prizadeti del telesa je bila glava. Uporaba zaščitnih sredstev med zasebniki je izjemo redka. Nepazljivost in nepravilnost po- stopkov pri delu v gozdµ v 80% primerov botrujeta nesrečam v gozdu. Največ ne- sreč se je zgodilo v fazi sečnje in izdelave, še preden ali takrat, ko je drevo padlo na tla. Pri spravilu s traktorji so bile najpogostejše nesreče med vlačenjem lesa iz goz- da, pri prevozu pa je bilo največ padcev s prikolic ali vozov. Analiza nesreč po gozdnogospodarskih območjih je odkrila velike razlike. V obmo- čju Murske Sobote je bilo namreč kar šestnajstkrat več nesreč kot v Slovenj Gradcu, če pri tem upoštevamo obseg proizvodnje. Primerjava povprečnih velikosti gozdne posesti in števila smrtnih nesreč po območjih kaže na precejšnjo soodvisnost, iz če­ sar sledi, da se z zmanjševanjem povprečne gozdne posesti povečuje število nesreč. Primerjava z gozdarsko razvito Švedsko je ravno tako skrb zbujajoča. Tudi v našem DS gozdarstva, kjer delajo strokovno usposobljeni delavci, imamo več smrtnih ne- sreč kot zasebniki na Švedskem. Vzroki za takšno stanje so verjetno v tem, da imajo Švedi zelo dobro razdelan sistem osnovnega in izpopolnjevalnega gozdarskega izo- braževanja za vse profile ljudi, ki se ukvarjajo z delom v gozdu. Poleg tega so njiho- vi naravni pogoji dela drugačni, njihova bistvena prednost pa je predvsem stalen tehnološki razvoj. 53 7. POVZETEK Raziskava je rezultat analize prijavljenih smrtnih in nekaterih težkih nesreč pri pri- dobivanju lesa v zasebnem sektorju gozdarstva Slovenije v režiji lastnikov gozdov. Podatke o teh nesrečah zbirajo na Republiškem sekretariatu za notranje zadeve. Nesreče pri pridobivanju lesa v zasebnem sektorju gozdarstva Slovenije so veliko- krat tragične. Precej nesreč se zgodi zaradi podcenjevanja nevarnosti gozdnega de- la. Uporaba zaščitnih sredstev je zelo redka. Pojavljanje nesreč kaže na izrazit se- zonski ritem dela v gozdu z viškom v spomladanskih mesecih. Največ nesreč se je zgodilo popoldne in ob koncu tedna. V nesrečah so bili velikokrat udeleženi tudi otroci in ženske. Največ ponesrečenih je bilo starih od 40 do 60 let. Predvsem ob koncu tedna so delo v gozdu opravljali v večjih skupinah. Najbolj nevarno opravilo v gozdu je bila sečnja listavcev, saj so bile pri tem delu poškodbe najpogostejše. Pri spravilu lesa je bilo največ nesreč med vlačenjem lesa iz gozda s traktorjem. Primer- java nesreč po gozdnogospodarskih območjih Slovenije je pokazala, da so nesreče pogostejše v območjih z manjšo povprečno velikostjo gozdne posesti. · Analiza nesreč kaže na potrebo po intenzivnejšem izobraževanju gozdnih posestni- kov za delo v gozdu in po boljši ponudbi delovnih in zaščitnih sredstev. 8. SUMMARY The research is a result of the analysis of reported fatalities and some serious acci- dents in wood production of the private sector of the Slovene forestry, which was performed by forest owners. The data on these accidents can be obtained at the mi- nistry of Horne Affairs. The consequences of accidents which happen in wood production of the private sec- tor in Slovenia are often tragic. A great deal of accidents happen due to underesti- mation of the forestry work. The use of protective accesories is very rare. The acci- dent occurrence indicates a high seasonal character of the forest work rhythm with its culmination in the spring months. Most accident happen in the afternoon and at weekends. Women and children were also often injured. Most of the injured were between 40 and 60 years old. The work was performed in larger groups especially at the weekends. The cutting of deciduous trees can be claimed to be the dangerous job in the forest because injuries were the most frequent in this work. As regard.s the wood skidding, the most accidents happened in wood hauling with skidding trac- tors. It is evident from the comparison ofthe accidents according to forest enterpri- se areas of Slovenia that they more frequently happen in regions where the average forest estate extent is smaller. The analysis shows that more training courses as regards forest work should be orga- nized for forest owners and a better offer of working and protective means is requi- red. 54 9. LITERATURA IN VIRI l. KEITH, S., 1985. Chainsaw Safety, American Forests, 9. 2. KUMER, P., 1981. Varstvo pri delu v zasebnih gozdovih, Gozdarski vestnik, Ljubljana, 39, 2, str. 69-74. 3. NILSSON, M., 1987. Specific Training Aspects and Safety and Health Condi- tions in Small-Scale Logging, Seminar on Small-Scale Logging Operations and Machines, Garpenberg, Sweden. 4. POLIČ, M., 1987. Tveganje, nezgode in varnost, Delo in varnost, Ljubljana, 32, 4. 5. POTOČNIK, I., 1988. Analiza nesreč v slovenskem gozdarstvu v obdobju 1976-1985, Ljubljana, 1988, (polikopija). 6. RANOGAJEC, B., 1981. Analiza povreda na radu u šumarstvu, šumarski list, Zagreb, 105, str. 155. 7. REMIC, C. Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1982 (in 1984), Ljubljana, 1983, (1985). 8. TAYLOR, D. H., 1976. Accidents, Risks and Models of Explanation, Human Factors, 18, 4. 9. THYGERSON., 1986. Safety, Englewood Cliffs, Premice Hall. 10. TRKMAN, M., 1983. Nesreče .pri delu in poklicna obolenja delavcev v sloven- skem gozdarstvu v obdobju 1975-81, Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 23. 11. WEISS, O., 1988. Die mobile Waldbauernschulle fiir den Privatwaldbesitzer in Niedersachsen, Allgemeine Forst Zeitschrift, Mi.inchen, 5. 12. WINKLER, I., 1974. Zasebni gozdovi v Sloveniji kot ekonomska baza lastni- kov gozdov in kot objekt gospodarske politike, Ljubljana, disertacija. 13. WINKLER, I., 1987. Zasebni gozdovi v Sloveniji - stanje in novejša gibanja, Strokovna in znanstvena dela, 94, IGLO, Ljubljana. 14. * 1987. Podatki o prometnih .in delovnih nezgodah voznikov traktorjev za obdobje 1981-1986, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SRS, Ljubljana. 15. * 1986, 1987. Letno poročilo Zadružne zveze Slovenije 1985 in 1986, Ljubljana. 16. * 1982. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavaro- vanja, Uradni list SFRJ, št. 38/19/1982. 17. * 1986, Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu, Urad- ni list SRS, 25/1986. 55