Glas Naroda
List slovenskih delavcev v o4meriki.
Katar«4 m S«com4-CUas Matter, ItpUmbtr 21, 1903, at tli« Fo«t Offlc« at New York, N. Y-, under Act of Ooifren ef Marel S, 1S79.
STEV. 149.
NEW YORK, V PONEDELJEK, 26. JUNIJA, 1905.
LETNIK XXL
FVancija in Nemčija. Še vedno negotovost
Položaj med obema državama je nespremenjen in dokaj kritičen. Vojna je skoraj neizogibna. — Razburjenje v Franciji in Nemčiji raste.
ANGLUA SE ISKRENO ZAVZEMA ZA FRANCIJO. — FRANCOSKO LJUDSTVO JE ŠE MIRNO. — PARTS JE PESIMISTIČEN.
Paris. 24. junija. Današnje časopisje objavlja brzojavke iz Berolina, ktere se na Okrajno pesimističen način bavijo z razmerjem, ktero je zavladalo med Francijo in Nemčijo. Vse kaže, da se bode zadeva tako končala, kakor ni želeti. Vendar se pa za sedaj vojna :se ne bode pričela, izimši slučaj, da Nemčija Francijo napade iznenada, česar pa naravno ■ni pričakovati.
I.#ondnii. 24. junija. Značilno za a-fcnten piložaj med Francijo in Nemčijo je dejstvo, da vlada ni pustila brzoja vit i v inozemst vo, da je mini-sterski pn-dsednik Iiouvier zavzel trdnejše -tališče sedaj, ko mu je angleška yx'inoč zagotovljena.
Auglija je upetovano zagotovila franeoskej vladi pod|>oro in poinoč v obrambo pogodbe. ktero sta sklenili Anglija in Francija glede Maroka. V ostalem postaja pa Francija mir-neja. r.cer ve. da namen Nemčije ni drugo, neiro razveljaviti 1'raneosko-amrležki dogovor.
Paris, 2-~>. junija. Se n koli od časa. k<» je prišlo do znanega dogodka pri Fasliodi. francosko ljudstvo ni imelo toliko opraviti z mislimi na vojno, kakor sedaj. 15 xle-li sedanji slin-a j glede Maroka imel kake resne ]*>-dediče. je • dvisno od odgovora Nemčije. Ver.ua ljudstva in časopisja se pa mmi!M ne zmeni za diplomatične razprave in razpravlja o mogočnosti vojne. Zlasti v vojaških krogih je opažati živahnost in v častniških klubih častniki marljivo primerjajo vojaško m«"- z nemško. Borza je nestanovitna.
Uradoma -e pa naravno, kakor vedno in ]>ovsodi. zatrjuje, da je položaj sirer de! '.caten, da pa ne posredne nevarnosti še ni. kajti marokansko vprašanje -e baje še ne more spremeniti v ''easii- belli". Znano pa je. da Nemeij i išee vzroka za vojno.
Ob f"ran<-< sko-nemškej meji via la na obeh -;raneh živahnost t in vzni-jano<t. Tamo<nje čete se neprestano vad jo in inšpieiranja so na dnevnem redu. Dipl« .matičen položaj je nespre-
menjen. ker nemški odgovor še ni dos]>el v Paris.
Berolin. 36. junija. Ker je francosko časopisje pričelo objavljati ostre takozvane 4'vojne članke", zavladala je sedaj tudi v Nemčiji splošna razburjen os. Tudi tukajšnje časopisje je nastopilo nekako vojno pot in na-]>e t ost, ktera je zavlada kar preko noči. zamore imeti kar najresneje posledice. Listi že svare Nemce, naj vsled bodočih dogodkov ne bodo iz-uenadeni. "National Zeitung" objavlja od vlade inspirirane članke, s kterimi opozarja Francijo na njeno notranjo razdvojenost. »Potem se bavi imenovani list s francosko noto. 'katere ni smatrati odgovorom na nemška vprašanja ter povdarja, da je Anglija ona država, ktera linjska Fra n c i jo pro t i Nemč i j i.
Vladi'i članek se potem zaključi:
'•Iz izkušenj leta 1S70 je našim sosedom onstran Vogezov znano, da se mi (Nenu-i) kljub naše miroljubnosti ne bojimo vsiljene nam vojske, ako se gre za našo ljudsko čast in položaj. Oni tudi vedo, da vojna med njimi in nami ne hode odločila potom pomorske bitke pri Trafalgarju, temveč vedno le na nemških ali pa francoskih vojnih poljanah."
Državni kancler knez Buelow je sprejel včeraj francoskega poslanika Bihourd'1. Položaj je skrajno kritičen.
Paris. 2<>. junija. Nemški odgovor na francosko noto še ni prišel in vsakdo reda j ugiba o njegove j vsebini. Nadaljevanja razprav ni pričakovali pred sredo, ko pride nemški odgovor .
Razburjenje j>ostaja v Franciji vedno večje. Časopisje svari ljudstvo, naj bode potrpežljivo in naj zaupa v vlado.
Troves, Francija, 26. junija. Minister inostranih zadev Etienne je danes govoril o raznih potežkočah, s kterimi se ima dandanašnji boriti Franciji. Njej vsakdo zavida in vsakdo jej je ljubosumen.
Izgubljen štrajk Dogodki V Rusiji
chicaških voznikov.I	. . . .
Nemiri v Lodzu.
STRAJKARJI BODO GLASOVALI ZA IN PROTI KONČANJU BRE ZVSPEŠNEGA ŠTRAJKA.
Delodajalci bodo mnogo svojih prejšnjih delavcev zopet vzeli v delo.
POLICIJSKO VARSTVO.
Chicago, II., 25. junija. ŠtrajkujoČi vozniki bodo imeli sedaj priliko glasovati za končanje ali pa za nadaljevanje štrajka.. Pri včerajšnej seji Teamsters' Joint Council a se je namreč sklenilo naznaniti štrajkarjem najnovejše mirovne pogoje, ktere so klenili delodajalci; namreč: izklju-čenje ekspresnih voznikov iz pogodbe. nadaljno policijsko varstvo vozov po končanem štrajku in prepoved nositi javno linijsko znamenje.
Delodajalci bodo večje število svojih prejšnjih delavcev zopet vzeli na delo. pod starimi pogoji. Ako pa vozniki z tem ne bodo zadovoljni, se bode vršil boj še nadalje. Tekom tega tedna se bode vršilo več posebnih zborovanj tukajšnjih voznikov.
Državni podtajnik potuje v Francijo.
VSLED SKANDALNE AFERE S POSLANIKOM BOWENOM KOMPROMITIRANI LOOMIS DOBIL ČASTNO MISIJO.
Odpotuje v Pariz po kosti pokojnega admirala John Paula
ODLIKOVANJE.
Razne novosti
iz inozemstva.
AVSTRIJSKI VSENEMŠKI POSLANEC SCHOENERER ZA LOČITEV AVSTRIJE OD OGRSKE.
Cesar Fran Josip neče sprejeti demi-sije ministerstva Fejervary.
POTNIŠKI PAR NIK POŠKODOVAN.
I»i
zbi >
j. 24. junija. V po^lanskej i državnega zbora je predlagal v-imemški poslanec Sehoenerer, da se izreče zbornica v prid ločitve Avstrije od Ogrske. Predlog naravno ni prišel niti do debate.
Budimpešta, 24. junija. Semkaj se poroča, da Fran Josip ni hotel sprejeti prošnje novega ogrskega mini-eterstva pod vodstvom Fejervarvja, ktero je prosilo za odpust.
V igo, Španska, 25. junija. Od reke Minho na portugalskej meji prihajajo vesti, da je tamkaj vtonilo 30 Špancev, kteri so se vračali od neke cerkvene slavnosti iz Mancayo na Portugalskem v Salvatierro na Španskem.
Prior na Španskem zavozila v parnik severonemškega Lloyda, Coblenz, kateri je zelo poškodovan. Potnike so rešili na križai-ko. ktera je pokvarjen parnik semkaj dovedla.
Paris. 26. junija. Poslanska zbornica je v zadevi ločitve cerkve od države sklenila, da se izroče eerkve-a p.slopja po-ebnim cerkvenim družbam. ktere smejo tudi nabirati denar za vzdrževanje takih poslopij. Sprejemanje zapuščin je cerkvenim družbam prepovedano.
Obsojeni šolski ravnatelji.
Pottsville, Pa.. 2.">. junija. Tukajšne sodišče .fe obsodilo šolske ravnatelje •Top in Pins Biersteina. Davida Feis-ta. Jakoba Nolla in George Hoboerja i/. Shenandor^i. vsakega v jednoletno ječo. radi podkupljivosti in zarote. Podkupnino so prejemali od učiteljev.
Stuttgart, Nemčija, 25. junija. — Včeraj je tukaj zgorela hiša trgovca Nuofferja. Stanovniki, kteri so spali, se niso mogli rešiti in, ko so gasilci končno požar pogasili, našli so trgovca, njegovo ženo in petero otrok mrtvih.	'
Ferrol, 26. junija. Angležlka kri-Žarfca Camaroon je na višini rta
Denarje v staro domovino
i
pošiljamo
za $ 20 55 ............ ioo kron,
za $ 41.00 ............ 200 kron,
za $ 204.40 ............ 1000 kron,
za $1021.75 ............ 5000 kron.
PoštarIna je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismo, večje zneske pc Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York. 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
"Washington, 24. junija Pomožni državni tajnik I^oomis, kteri je ravnokar dobil od vojnega tajnika in predsednika ukor. ker je svojo državno službo v Caraeasu zlorabil v svoje lastne koristi, je kljub temu pri predsedniku še vedno v veliki milosti Predsednik mu je namreč povrnil Častno nalogo vsled ktere bode dopel-jal kosti ameriškega admirala Paula .Touesa iz Pariza nazaj v Zjed. države. Samoumevno je. da je odposlanje Loomisa dobro premišljeno, in da je Loomis o tem vedel vže preje, kajti v Paris je že danes odpotoval. Roosevelt in Taft sta sklenila Loomisa poslati v Paris še za časa preiskave v aferi Loomis - Bowen. Ivo je bila ta afera končana se je naznanilo da odide Loomis na dvomesečen dopust kterega bo deloma prebil v Evropi. To je bilo smatrati kot pričetek konca Loomisove karijere. Da pa bode potoval v Evropo kot zastopnik Zjed. držav, ne pa na dopust, o tem do danes ni bilo niti besedice znanega. Najbrže predsednik o Loomisovej nalogi ni hotel sjviročiti javnosti do zadnjega trenutka da se tako izogne neljubim kritikam. V Parizu bodo Loomisa kot zastopnika Zjed. držav naravno iz-vanredno častili da bode na ta način tem preje pozabil svoj uradni ukor.
Prijatelji Bowena, kterega je vlada radi "indiskretnosti" odslovila so naravno vsled.Rooseveltove naklonjenosti Loomisu zelo užaljeni, tako, da je pričakovati da pride afera Looims-Bowen zopet na površje. Odlikovanje Loomisa pomenja novo ponižanje Bowena. Tukaj se zatruje da se Loomis ne bode vrnil več v Washington kot pomožni državni tajnik, njegovim naslednikom bode imenovan naš sedanji poslanik v Tokio. Lloyd Gris-na com, dočim postane Loomis pos-slanik na Japonskem.
Štrajkarji v Lodzu so zgradili barikade in se uprli vojaštvu. — Nad 100 izgrednikov je bilo usmrtenih in kaeih 500 ranjenih.
KOZAKI SO JIH RAZ GNALI. — NA KAVKAZU JE ZOPET ZAVLADAL MER. — IZSELJEVANJE MOLOKANOV. CARJEVE O BLJTJBE.
Lodz, 24. junija. Vojaštvo je v na-'jaki z revolverji streljali na pobočni-skofcu zavzelo barikade, ktere so ka dvornega ministra M. Smjel^kega. zgradili uporni štrajkarji na ulicah ko se je slednji peljal na kolodvor, tukajšnjega mesta. Pri tem je bilo; Smjelskemu se ni nič žalega pripe-
tilo. Policija je mnenja, da je bilo streljanje namenjeno ministru notranjih zadev, Bnljiginu.
V predmestju Ostrov je nekdo vrgel bombo med policijo, ne da bi ko-
baje kacih 50 osob usmrtenih in 200 ranjenih.
Včeraj je vlada v mestu izdatna panika. Strajk je postal splošen in delavnice so zaprte.
Pet ro-rad, 24. junija. Kavkaski I ga pogodil, gubernator naznanja ministru notra- Položaj na Poljskem je zopet re-njih del, da vlada v mestu Erivan < in vojaštvo je čestolkrat prisilje zopet mir.	110 streljati, tako da je imenik mrtvih
Kavkaški Molokani se nameravajo >n ranjenih vedno večji. V Lodzu izseliti v Amerifko, kakor so to sto- štrajka G0.000 delavcev, rili Diflioborei.	Lodz, 25. junija. Odkar so včeraj
(Molokani — "mlekojedei" so po- dospele semkaj čete, še ni prišlo do sebna verska sekta, ktero so ustano- pravih bojev, toda izgredi nikakor še vili Duhoborei že v drugej polovici niso dokončani. Dogodki zadnjih IS. stoletja. Takrat so prebivali ob dveh dnij ne bodo več pozabljeni in srednjej Volgi, toda kasneje so se j sovraži vo do Židov mora postati še
Mir po viharju. Rusko-japonska vojna.
"BOLEZEIf MIROVNEGA POSREDOVANJA V WASHINGTO-NTJ SE POLEGA.
Do sklenitve premirja sploh ne pride Obe stranki pričakujeta od bitke koristi.
NA BOJIŠČU.
morali izseliti na Ivavkaz. Ured.)
Petrograd, 24. jrnija. Nagovor, s kerim je car Nikolaj dne 19. junija sprejel delegacijo zemstev, je uradoma vse drugače razlagati, nego so si ga razlagali člani zemstev, kajti carjeve besede ne jx)menjajo niti najmanjšega preinačenja temeljnih zakonov Rusije.
Lodz, ruska Poljska, 24. junija. V tukajšnjem mestu so se obnovili znani petrogradski dnevi, (kajti pri
večje. V Lodzu je sedaj 10 polkov vojakov. Veselje do boja se je obudilo. kajti ljudje so okusili kri in je sedaj še več zahtevajo.
A' predmestju Bolnki je nekdo vrgel bombo v 'kozaško vojašnico; 4 kozaki so usmrteni in IG je ranjenih. Tu pa tam čifuti še streljajo iz hi in orožniki ter policaji odgovarjajo Žrtve četrtka in petka so včeraj pokopali.
Natančnega števila mrtvih in ra-
izgredih v petek je bilo 2000 osob »j««h n: mogoče navesti kajti poro usmrtenih in ranjenih.	| ''lla zeI° različna. Vsekako je pa
Tekom današnjega dne je bilo ra- nad sto	"smrtenih i" kakih 500
njenih in usmrtenih IS izgrednikov. j ''anjenih. Pri izgredih namreč ljudje V kolikor je dosedaj znano, bilo je imso lloteh ostati v llišah in tako Je vseh izgrednikov skui>aj usmrtenih blI° tadl mno-° radovednežev usmr 130, dočim je od ranjencev umrlo v 1 tem'K
Sedanji nemiri so se pričeli v torek žrtev zadnje nedelje. Kristjani so smeli svoje žrtve pokopati, dočim je Židove pokopala policija. Vsled tega so Židovi zopet pričeli z izgredi. Pri tem so najpreje plenili prodajalne žganja, na kar so pijanci vzpodbujali druge ljudi k nadaljnim izgredom. Kjerkoli se je pojavilo man je število vojakov ni policajev, so jih Zidovi
Tri dekleta vtonila.
Detroit, Mich., 24. junija. Iz Petos-keva se poroča da so v jezeru Pine vtonila dekleta Alma Kurcher, Edna Van Amber in Gladys Howe, ko so se vozile v spremstvu dveh možkih po jezeru.
Dragocen tovor.
Seattle, "Wash., 24. junija. Parnik City of Seattle, kteri je včeraj odplul iz Skagwaya, pride semkaj v nedeljo. Na parniku je za $1,000.000 dolarjev zlata iz Klondike.
! napadli. Žganjarne so potem Židovi
bolnicah 40 osob. Med ranjenci je .">20 le Jalilko ranjenih. Vse bolnice v mestu so napolnjene in ponekod leže ranjenci celo na tleh. ker primanjkuje postelj.
Prodajalnice in tovarne so zaprte, tako da vsi posli počivajo.
Izgredniki so bili skoraj izključno le sami Židje, kteri so židovski del mesta zabarikadirali.
Danes so Čifuti skušali zažgati via-	. .,
i- ___' ■ i	••	•	zazgali m gasilcem niso pustili <ra-
dina posiopja, kar se jim pa ni posre- , . .	'	e
čilo.	. .
Izgrede so priredili Židje, oziroma i ^T*^ d,emokratJe 50 *e}Ui med
njihova socialno-demokratična orga-	revoluei^onairae Proklamacije.
nizacija "Bund".	'	vfW eesar vo-lakl mno£ro	a"
„ .. ^ „	, .	gitatorjev postreljali. Zvečer se ie
Praznih Resnega telesa je minol streljanje zopet obnovilo" in Židovi so
mirno, toda po noci so Zidje že pri-	iismrtenim ljudem kradli iz žepov de-
celi napadati patrulje. Na ta način	nar Ln druee vre(lnostne reči.
je bilo sedem kozakov usmrtenih.	,,,,	4. _ -
t-,	. . ..	. „.	. . strajAarji so ustrelili tovarnaria
Poulični boji so trajali ves petek in	yeumana
zvečer so čifuti v svojem delu mesta	* Ključavničar Štefan Okreja, kteri
zgradili balade, porezali brzojavne	je (lne on. marca vnrel bombo v neko
ni teletonske zveze in porabili žice	i	l ■	1	X1
1	. policijsko postajo predmestia Praga
za gradnjo barikad.	•	r	. .J
-o	...	. ln tako ranil o pMicajev, je obsojen
Rano zjutraj so Zidje \Tgli v voja- v smrj-
ske barake dve bnmbi, kteri sta ra-	• •• -n-
•r on -i ™	• , , ' Varšava, 2->. junija. Vcerai zvečer
20 ™fk°7- °b V'"1*1 d^rhUlne J'e P^lo tukaj do izgredov. Vojaštvo SO VSi aelavoi prenehal, z delom m ;_ie moraIo dvakrat ustrei;ti. Tri opo.
hiteli na ulice in kozakom, dragon-
be so bile ranjene. Ob 6. uri zvečer
cem ter pešcem m preostalo d^go, i ^ . ^^ ^^ ^ ^^ nego pričeti streljati na tzgrednike. zastavo ^ GrzvbowSke ulici. Na vo-Slednjt so^ odgovarjali z revolverji, j „aJu Wrcnje ulice je vrgel nek čifut
docim so cifuti med tem zle vali 11a	i * •	,	„ .
.. ,	.	bombo, ktera je ranila dav orožni-
vojake vitnjol, kterega so zažgali. i]ia
Boji so trajali ves dan in so po-1 t^a? or -:„„;,•„ tr ■	j
• 1 • .	. . , „	Lodz, ^b. junija. Kriza med voia-
stah manj srditi se le zvečer. Nato štvom in Vdovskimi izgredniki je so odnesli mrtvece ^a pokopališča, končana. Včeraj dopoludne so Ikozaki so oba vil 1 vojaki Toda delo^^H neko židovsko roc]hino. n-sno dokončali, kajti se da- V P^hin^Vn), ^
so odnesli To delo
sc> le povrfno uo.oxican, Kajti se oa-j V Pabjanicah pri Lodzu streljali
ulicah J JG	Par ranJencev 7iaU delavci na dva policaja, kterih
' '	. jeden je bil usmrten. dmiri pa ra-
Danes zjutraj so se boji obnovili.! njen.
Iz Varšave dospela sta dva polka! Ljudje ostavljajo Lodz. Dosedaj vojakov. Izgredniki so danes umorili jih je že 12.000 odpeljalo.
nekega delavca, kteri ni hotel štrajka ti.
Petrograd, 24. junija. Na Izmaj-lovskem prospektu so danes trije vo-
Danes nameravajo delavci pričeti s splošnim štrajkom.
V Varšavi nameravajo tudi pričeti s štrajkom.
Bolgarska civilizacija.
Bolgarska vlada je naročila v Zjed. državah 5000 najmodernejših plugov. — Civilizirane države naročajo topove in meče.
Posredovanje.
Sedaj ko je Roosevelt "pomiril Ruse in Japonce (dasiravno slednji o tem nič ne vedo) ga ulju dno vabimo, da nastopi kot posredovalec v bratskem boju, ki se bode vršil dne 4. julija na domaČih tleh.
Nova križarka.
Norfolk, Va., 25. junija. Nova križarka Sharleston, ktero so zgradili v ladjedelnici Newport News Shipbuilding and Dry Dock Co., odplula je včeraj na preskuse val no vožnjo na prosto morje da se določi njena prava brzina.
Velik požar v Nashville Ten a.
Nashville Tenn., 26. junija. V trgovskem delu mesta napravi je včeraj požar za $ 650.00 škode.
Washington. 26. junija. Ker do mi-ronili pogajanj med Rusijo in Japonsko diplomatična pita ne vodijo tako gladko, kakor mislijo v Washingtonu. sedaj za to zadevo ni opažati več tolikega zanimanja kakor dosedaj.
Danes je dobil predsednik poročilo iz Petrograda, da je car končno vendar le imenoval pooblaščence za sklepanje miru. Vsekako se pa mirovna konferenca ne bode vršila pred avgustom. kajti preje japonski pooblaščenci sploh ne morejo priti iz Wa-shingtona.
List "Rusk i j Invalid" naznanja da imajo Japonci na razpolago noO.OOO vojakov vštevšvi posadk v Koreji, dočim imajo Rusi le 450.000 mož, tako da so Japonci v premoči.
Washington, 25. junija\Glede vprašanja o miru med Rusi in Japonci ni ničesar novega poročati, kajti zadeva ne more naprej tako, da miru sploh ni pričakovati. Ruski poslanik Cassi-ni se je včeraj posvetoval z predsed nikom ne da bi mu naznanil kaj novega od strani svoje vlade. O mirovnem vprašanju sta govorila le in form el no.
O sklenitvi premirja sedaj niti govora ni. kajti Rusija, kakor tudi Ja ponska se zanašata na zmago o pred-stoječej bitki kar bode kolikortoli vpljivalo na sklepanje miru. Najbrž bodo pa vsled bližajoče se bitke tudi mirovna pogajanja popolnoma in za vedno končana.
Petrograd. 25. junija. Razprave glede sestanka ruskih in japonskih mirovnih pooblaščencev prav nič ne napredujejo. Minister inostranih del je še vedno bolan, tako da ameriškega poslanika ne more sprejeti. Na sklenitev premirja sedaj nihče več ne misli, kajti premirje mora Japonska predlagati.
Okujev glavni stan. 23. junija. Na bojišču ni nič novega le vsaki dan se vrše boji med patruljami obeh vojska. Vročina je skoraj neznosna.
Godzijadani, 25. junija. Dne 21. junija. Rusi priredili veliko rekoeno-sciranje proti desnemu krilu Japoncev. Japonska prednja straža je bežala nazaj v Tsaopingo, kjer imajo Japonci velike vtrdbe. Za tamošnjimi vrstami vtrdb imajo Japonci še dve vrsti vtrdb. Rusi so Japonce tako prijeli da so jim morale priti tri divizije pešcev na pomoč. Z bojem so zvečer končal in ruska kolona je odšla nazaj.
Zopet bankerotna banka.
Kalamazoo, Mich.. 24. junija. Vi-cksburir Exchange banka v bližnjem Vicksburgu je danes prenehala, ura-dovati. dasiravno je obstala nad dvajset let. V banki je za $150.000 do .4 200.000 vlog. in aktiva so baje je-dnaka pasivom.
Bufalo, N. V.. 24. junija. Blagajnik Fredonia National Banke, kteri je bil obtožen da je poneveril .f 10.000 bančnega denarja se je prostovoljno javil oblastim.
Olajšan pristop k premogarskej uniji.
Wilkesbarre. Pa.. 24. junija. Predsednik premogarske unije. John Mitchell je odredil da znaša v nadalje vstopnina v unijo le $2 in ne $10. da doseže število linijskih premogarjev prej ko mogoče ]00.000 mož. Ko se to doseže bodo potem premogarji dobili osemurno dnevno delo.
Dve leti je trpela.
Mrs. Ana Janus, soproga Mr. Jos Janusa uglednega farmerja iz coun-tya. Tayette v Texasu piše: "Potrjujem dejstvo, da me je Trinerjevo ameriško grenko vino ozdravilo od grozne dispepsije, ktera me je mučila več nego dve leti. Poskusila sem več zdravil in zdravnikov toda pomoči nisem našla. Končno mi je moj soprog prinesel tri steklenice Trinerjevega ameriškega grenkega vina. ktero me je popolnoma ozdravilo. Radi tega priporočam to sredstvo vsem bolnikom. Dispepsi-ja je naša narodna bolezen, ktera nastane vsled prebogate hrane, prevelike kolečine zavžite kave, čaja in likerjev in vsled pomanjkovanja dela na prostem. Trinerjevo ameriško grenko vino je idealno sredstvo proti tej bolezni ker olajša prebavljanje, ojaci organe ter obnovi in očisti kri. Rabiti je more otrok, kakor tudi ded. V lekarnah Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave. Chicago 111.
VABILO NA NAROCBO!
Kmalu poteče prva polovica leta, a ž njo tudi mnogoterim cenjenim rojakom naročnino na "GLAS NARODA* Da je "GLAS NARODA" postal velik slovenski dnevnik, na kterega so^ rojaki tudi v stari domovini ponosni-gre zahvala našim tu bivajočim rojakom. kteri ga od leta do leta bolj podpirajo in zanj delujejo. Vendar so postali stroški zelo veliki za tako velik list a se lahko pokrijejo, ako nam dosor danji gg. naročniki zvesti ostanejo ia plačujejo točno naročnino.
"GLAS NARODA" je vendar najcenejši slovenski dnevnik, za $1.50 ga dobivate pol leta po Ckrat na teden, ali za 75 eentov cele tri mesece.
"GLAS NARODA" je gotovo zanimiv za vsakega rojaka, zato upamo da ga bodo vsi dosedanji naročniki še nadalje podpirali in mu pridobivali še novih naročnikov. Mi bi radi list povečali ako bodo stroški dopuščali, da bi namreč listobsegal vsako soboto po 8 strani ne da bi se kaj zvišala naročnina. Cim več naročnikov bode tem večji bode list.
Vse cenjene naročnike, kterim poteče sedaj naročnina, prosimo, da nam isto blagovolijo kmalo doposlati, in pridobiti če možno še novih naročnikov. "Naprej!" je in ostane naše geslo.
V tem naj se združijo vsi cenjeni rojaki in napredek našega naroda jo zagotovljen.
Upravništvo "GLAS NARODA."
S - BANČNA PODRUŽNICA--
S CLEVELAND, O,
ž 1778 St. Clair Street.
fitj Lastnik : Frank £akaer, J 109 Greenwich St., New York. V Vodja: Anton Bobek.
T	....prodaja....
T
^ parobrodne listke
j^j za razne prekcmorske črte po izvir-fn nih cenah.
... Pošilja....
p denarje v staro domovino
najcencje in najhitreje.
f
KRETANJE PARNIKOV.
Dospeli so:
St. Paul 24. junija iz Southampton^ s 007 potniki.
Celtic 24. junija iz Liverpoola s G36 potniki. Caledonia 24. junija iz Glasgowa. Campania 24. junija iz Liverpoola 3
527 potniki. Hamburg 2~>. junija iz Hamburga z 921 potniki.
Dospeti imajo-
Sehwarzburg iz Hamburga. Zeeland iz Antwerpena. Kaiser "Wilhelm der Grosse iz Bremena. Bremen iz Bremena. Armenian iz Liverpoola. Xoordam iz Rotterdama. Hudson 24. junija v Havre.
Odpluli so:
Laurentian 26. junija v Glasgow.
Odpluli bodo:
Kronprinz Wilhelm 27. junija v Bremen.
Prinz Oscar 27. junija v Genovo. Carpathia 27. junija v Liverpool. Teutonic 28. junija v Liverpool. Potsdam 2S. junija v Rotterdam. La Lorraine 29. junija v Ha we. Pi 'incess Alice 29. junija v Bremen. Hamburg 29. junija v Hamburg. Celtic 30. junija v Liverpool. St. Paul 1. julija v Southampton. Zeeland 1. julija v Antwerpen. Campania 1. julija v Liverpool. Caledonia 1. julija v Glasgow. Pretoria 1. julija v Hamburg.
lo si OBmeDjeq
žena, otroka
ali pa
sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, ni§i za pojasnila in vožne cene na: FRANK m Greenwich St., New York, N. Y^
piši za poi^ SAKSER, i
ker tu bodeS najpošteneje in najbolje postreien. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh imenitnih parohrodmh drulOb-


"GLAS NARODA'* Nagrade delavcev.
i-ist slovenskih delavcev v Ameriki.
i
Lrednik:	Editor: ,
ZMAGOSLAV VALJAVEC. lastnik;	Publisher:
FRANK SAKSER,
V novejšem času se mnoiro govori o nag-radah ali premijah, ktere dobivajo oni delavci, koji v določenem
času izgotove več, nego je predpi-109 Greenwich Street, New York City- <ano
paleto velja list za Ameriko . . . $3.00 Nagrade, ktere dobivajo delavci
« nol leta............. 1.50 nekterih tovarn, je uvedel leta 1S91
Z h Evropo, za vse leto....... 4.50 nek Ha!=ey v razne ameriške tovar-
- " " če t rt Veta ! ! i ! ' ! i't5 ne\ Ta siftem sloni na sledečej pod-
lagi: Recimo, da izgotovi delavec, ki
V Evropo pošiljamo list skupno dve
—	Številki.
"GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
je plačsn na uro, pri deseturnem dnevnem delu deset komadov gotovega izdelka. Dnevna pla<*a znaša re-eimo $2.50, toraj 25 centov za vsak komad, oziroma za vsako uro. Podjetniki pa jionudijo delavcu razun nje-
Advertisement on agreement.
»GLAS NARODA"
('•Voice ot the People")
Issued every day, except Sundays and irove navadne plače Še za vsako uro, Holidays.	ktero s hitrim delom prihrani, na-
Subscription yearly $3.00.	srrado. ki era je pa nižja, nego plača
na uro,
Ako izgotovi delavec po tem siste-Za oglase do deset vrstic se plača 30 : mu tekom dneva še enkrat toliko, ne-centov.	nr0 -je izcrotovil dotedaj. potem ne dobi
.2?%SJnhieZ p°dpi:,a in osobnosti se le svojo staro dnevno plačo v znesku ne natisnejo.	f	.
Denar naj se blagovoli pošiljati po	$2.50, temveč se za vsako prihranjeno
Money Order.	uro naorado polovico stare plače na
Pri spremembi kraja naročnikov	f • 121:> eenta p • je potre.
prosimo, da se nara tudi prejšnje bivali-	° - "i j -
£Če naznani, da hitreje najdemo naslov-	boval za ono dnevno delo. ktero sedaj
nika. - Dopisom in pošiljatvam naredite dovrši v jednem dnevu, dva dni, toraj
...	20 ur. seda i pa rabi le deset ur. "Pri-
"Glas INaroda	, .... . ' .	, , 1;
-.p.	• .	.t ...	hranir' ie toraj 10 ur in za to dobi
*u9 Greenwich Street, New \ork City.	. , i - v	, in„
T..efon:3793 Cort.ana,	;	Stjll e T1a< e Se 10krat
_ . -	, »onto toraj skupaj $3.75. Delavec
j	I	•	toraj izgotovi delo 20 ur v desetih
Fred evropsko vojno. urah in zanj dobi le $3.75. doelm je
_o__preje dobil za isto delo $5, tako da
se je cena njegovega dela znižala za
Pričakovanje, da bode po odstopu 25^. francoskega ministra inostranih del To je toraj oni sistem, fcteri se je Dt-ieas-čja marokanska afera, ktera v Evropi že izdatno razširil in kteri je nastala med Francijo in Nemčijo, je pr.;,'cl tudi pri nas širiti v ško-mimim potom končana, se je izjalo- ,i0 delavstva in korist podjetništva.
vilo. Sedanji franeoski vodja mini- __
sterstva inostranih del, ltouvier. je spočeti a bil Nemčiji boij pristopen, kakur Delcassč in njegova izjava, da v principu sprejme nemški predlog | glede takozvane marokanske konfe-i renče, je bila taka, da je bilo od nje | pričakovali mirne poravnave. Fran-'
Pismo iz Srbije.
Belgrad, 5. junija. Do novih volitev je še 47 dni, vo-coska n-;a. ktere vsebin« smo že v linln gibanje e je pričelo. Borba bode sobotinem izdanju 4'Glasa Naroda" buda, ker vsestransko postavijo svoje objavili, ie pa vse drugačna, kakor kandidate. Največji boj bode med so nenasitni Nemci pričakovali Fran- starimi in mladimi radikalei, ki tvo-cija se sklicuje na svoj dogovor z An- rii° najmočnejši stranki, glijo glede Maroka in >e zadovolji s Mladi radikalei so prvi pričeli agi-po Nemčiji predlagano konferenco le taci jo. Njih prvaki so se že razšli po pod pobojem, da ostane francosko- Srbiji To store v kratkem tudi stari angležki dogovor nespremenjen. Tvon- radikalei. ki v svojih listih ostro na-ferenoa, ktera naj bi se vršila po želji padajo mlade. A 1i napadi ne bodo Nemčije, bila bi povsem brezpomemb- imeli zaželjenega uspeha. ZSIladi so na. v sled česar b «le Nemčija ne po-' se uprli novemu državnemu posojilu voljno odgovorila Franciji.	in s tem so se prikupili narodu, ki
V	sled tega bode pa nastal položaj, se pro t h i novim dolgovom. Zato se v k t e rem bode vojna neizogibna, in mladi nadejajo gotove večine, in sicer sicer v..i:,a med Nemčijo na jednej in 00 poslancev. Bivša skupština je štela Francijo ter Anglijo na drtigej strani. IfiO poslancev. Ker pa je število vo-Ysa znamenja kažejo sedaj na to, da lilcev narastlo, imela bode nova sbup-fmatr.i j.i vse tri imenovane države ština do 170 poslancev. Toraj bi imeli se . nji čas naj|»ripravnejšiin za pri- mladi 10 glasov večine. Stari bi po če;i !c vojne. V nov<,'-em času se ved-jiem računu dobili 50 mandatov, ostali o 1 'i n <e dokazi, da je vojna lih 2<> pa druge stranke.
Stari j a razvijajo jako živo agitacij.. in računajo na GO poslancev. Nacionalna in liberalna stranka se mor-" > ziedirira, postavita skupne kandidate ter moreta dobiti 20 mandatov. Socialist dobe 2 ali 3. naprednjaki 2—3. kmet-\;a stranka 5--6. Z ozi-rom na to d>he mladi radikalei SO > slancev. več ne. V tem slučaju je
V	Parizu so pa narav, povsem dni- zopet koalicija opozicije močnejša od zega mnenja. Anglija bode uničila j samostahie večine, in mladi radikalei Kanhjo na morju m Francija je tudi ^ v aQvi skupštini v istem položaju.
a. ko ,, ,1-azi na kopnem.	kakor so bili stari v bivši skupštini
Fr.n-ja bi ne pr.čela rada z vojno, Situacija bi se ne izboljšala in zjas-o tem nam najbolj do&azoje odstop	Mladi bi morali iskati pomoči
De!«.-'.a m takraten odpor franco- pri stai-ili ali pri liberalcih in naciona-skega ljudstva poroti angležkej politi-j listih. A težko je verovati, da bi stari ki. Francija je bila gotovo proti voj-
r ■ 1 A "i i ;:i Ni .učijo skoraj go- • tovo - tvar. Ako je ]"»a vojna proti
Nemčiji reizo-ibna, p..tem .rdi Franci;:! ne - me držati križem svojih rok. A" Ber -linn so mnenja, da bode Nemčija Francijo porazila in da bode na kopnem p> raiena Francija morala pora vi!-it: -kodo, ktero bode Anglija nai>ravila Nemčiji na morju.
11,
.1 ki o
r ni za trotovo vedela
zamore zanesti na Ang':..yji Toda ti nazori so se tekom zadnjih dni popolnoma spremenili, kajti Francija je sedaj prepričana, da je vojna neizogibna. Od Anglije je tudi dobila zagotovilo pomoči in ta'ko zavzema lahko stališče, da Nemčiji plača za svoj zadnji peraz.
no.l- irali mlade, ker so ti dali povod, da je bila sk ;; -lina razpušeena.
D isedanji voditelj starih radikal-cev, :k • al Sava Gruič. je odstopil, nje.-..v naslednik je bivši ministerski predsednik in dolgoletni radikalni rr..Vka!ni voditelj Nikola Pašič. Gruič je odstopil, ker ni želel, da bi se pod njegovim vodstvom še poostril hoj med starimi in mladimi radikalei: Tz
Ako je temu v resnici tako, potem	. ■.	„„ .____ • , ,	,
„ . 1	teli	razlogov -je odstopil voditeli mla-
vojna le ne ]>reti, temveč je zagotov-	---	— -
Ijena.
Radi tega pa nastane vprašanje, v
dih. Ljuba Živkovič.
Mladi upajo zmagati v onili okra-
Nacionaliti in liberalci se doprovar-
•'■ - - - - -	■ , ...	jajo, da postavijo skuT>ne kandidate,
svojimi vojnimi pripomočki nastopiti	"	, v .	, . .	,
n • ^ .. -i, ■	A tem slučaju se nadesaio uspeha v zaienno, a.io bi Franciia ktero iz- 7 . , J , f	f „
t v , n v	. , ..	poarmskem, ixszarevskem, kranm-
. „ v„ ■ . i; i x „	jih, koder je več prometnih zvez, že-
koirko bode vojna vplivala na trozve-	, . . , _ r . , . , .
, .	t	... ,.	leznic m cest. To so belsrraiski. sme-
zo. ktera mora sedaj nastopiti proti	. ..,.„. . ,*.' ' '
- , ....... . . ,	derevski, krusevslki, pirotski, podrin-
trancosko-anirleziie] anjanci. \ sled	, .	. , . .	1 , . . .l „
, ■ ■ ,	, . ic-n	ski, vranjski in moravski okrai. Stan
nem.-ico-avstm-ke zveze iz leta 18^9	.....	v.
• , ••	. XT ....	radikalei imajo sigurno večino v uzi-
mora Avstrija pomacrati Nemčiji v	_ w J. & ...
'-c. ••• i , j • ,	-ivem, cacansiem, rudniškem, poza-voim proti Francni le tedaj, ako , ,.	' .. , / .
t -- ■, • i» •• v- -i	revskem. timoskem, kraiinskem in ni-Francijo podpira Kusija. Nemško- , ^ 0]-ra-
italijanska zveza iz leta 1SS7 pa do-	° 'ra;lu'. .
loč a, da morata obe državi z vsemi
j v' ,	- - i- — " j podrinskem, požarevskem, kraiui
med obeh držav napadla. Avstrija . .	'	. ', J
. . . -	-.	- skem in vraniskem okraiu ter v me-
toraj v tet voim ne pride v postev in ... ,T.V „ ;	T . « ,
na Italijo se Nemčija kljub "zvezi" ?ctlh	P^areTac:	Šabac'
v .. t, ..	, , Smedereno, Vranja in Leskovac.
ne sme zanašati. Kusija se ne bode	°
zmenila za vojno, ker z Anglijo ne' Na pred n jati st> jako slabi. Svoj
bode šla v zvezo proti Nemčiji, pač <Xas ime]l cel° skupštino, a danes
pa bode Rusija hitro sklenila z Ja-! mrvrajo računati na 2 ali 3 poslance.
pon-fcn mir in nastopila proii Angliji Kmetska stranka je stara dve leti.
v jn(jij;	T pati bi smela na lep uspeh, a se je
Ako toraj pride do vojne, morale 'razdelila in utegne dobiti pet ali šest se bodo bojevati Francija. Anglija in mandatov.
Nemčija same med seboj. Socijansh so včeraj imeli shod v __________m m M , w___ Belgrade in sklenili, da se udeleže
, , , ,	■	volitev. V razpuščeni zbornici so imeli
Mesto Liverpol na Anglezkem ima	.	..	, .
, x , .	rr , „	lednega zastopnika, sedaj upaio na
direktno brzojavno zvezo Tehera- . . . 1 "•
, •	t -r, ■ • rp i	tri. m sicer v Belgradu, Kragujevcu,
nom, stolnim mestom Perzije. Ta br-	* . 7s z . '
■ t ,•___ „	Nisu ali Deskovcu. Na deželi nimaio
/ojavna žica je nmdaljna na svetu.	.	J
Vseučilišče v Atenah ima nad 2000 uPanJa- .
slušateljev	PlseJ° 0 ^btvah ter na-
Na Nemškem je okolo 30 milijonov Padajo protivnike. "Samouprava",
it ožkih oseb, starih od 18 do 46 let, ki gasilo starih, ostro napada mlade.
so podvrženi vojaški dolžnosti.	I "na**" o-i««^ n^b. -J, ™
Leta 1898 je imela Francija 1438 motornih vozov; koncem leta 1903 je pa njih število naraslo na 19.816.
Odjek", glasilo mladih, ji ne ostaje na dolgu.
Včeraj so v Obrenovcu blizo Bel-grada zborovali stari in mladi. Shod
starih je bil bolje obiskan. Ta okraj so doslej imeli mladi.
Razgovarjal sem se z uglednim bivšim poslancem, advokatom Vasičem, ki pripada stranki starih. Ta je ostro obsojal mlade, ki so preprečili i*eši-tev krize. Rekel je med drugim: Mladi, kakor delajo danes, delajo za — tretjega. Mi smo hoteli posojilo odobriti na svojo odgovornost. Bolje bo za nas v opoziciji ker srbski narod je vedno za opozicijo. Dobro je tudi, da volitve vodi nova vlada, ki ne more dosti vplivati na volitve.
Ko je v Belgrad dospel glas o ruskem porazu na morju, je po vsi deželi zavladala velika žalost. Poraz Rusov huje zadene Srbe, ker Rusi kot velik narod si morejo še vedno opo-moči in stopiti v vrsto velesil. Srbi še vedno upajo, da koneno le zmaga rusko orožje. To žele Srbi že iz hvaležnosti do ruskega naroda, ki jim je mnogo pomagal.
Pogreb metropoli t a Inokentija je bil v soboto jako slovesen. Pogreba so se udeležili kralj, vlada, diplomatski kor, častniški zbor, razne deputa-cije, svečeniki in mnogo ljudstva. Ker je bil pokojnik tudi vojaški duhovnik in se udeležil vojske leta 1S78, udeležili so se pogreba tudi trije pešpolki in en topničarski, ki so streljali, ko so telo spuščali v jamo.
Vsled obstmkcije bolgarskih dijakov na univerzi v Sofiji, je univerza zaprta. Nad 300 dijakov je odslovlje-nili. Večina teh nadaljuje nauke na univerzah v Belgradu in Zagrebu. Na eni strani je škoda, ker je bolgarska univerza zaprta, na drugi strani pa slavjani ter tako razširijo idejo jugo-se dijaki seznanijo z ostalimi Jugoslav jansko.
DOPISI.
je denarje pošiljati po posredovanju F. Sakser, 109 Greenwich St. New York, ker to s'ori naikifeje ia aajaolid-
ipyT 1
NAJBOLJE
NAZNANI UO.
. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čet Duluth, i naznanjam, da sem se preselil z ' mojim sal00nom, in sicer prav bli-, so kolodvora.
1 MoJSAL,OON se nahaja pod it.1 409 W. Michigan St., I In ie samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar pride* is dipe, ) kreni m desno in si takoj pri meni.
Zahvaljujoč se ta vso dosedanjo \ naklonjenost rojakov, se sa nadalje naj topleje priporočam in vsa-1 tema najboljšo postreibo sago-' tavljam.
S spoštovanjem
JOSIP SCHARABON,
'409 W. Michigan St., DULUTH, MINN.
Yažno za iste,
kteri nameravajo v kratkem potovati v staro domovino.
Q=
Trestle, Pa., 22. jun
George Aucin, kteri je spremljal bolnega Janeza Šercela iz Prema na Notran j*;kem. izkazuje sledeče daro ve za imenovanega:
Po $2: Jernej Fatur, Anton Role, Janez Dekleva; — po $1: Janez Mo-žina, Naee Fatur, Anton Ivruih. Mat. Suštersič, Janez Kristan, Janez Kle-menčie, Jakob Kocin, Fran Gorup, Jože Fatur, Fran Šifler, Jernej Kavči?*, Jože Knafele. Fran Barbeš, Jak. Fren'k, Fran Boštjančič, Jakob Ve-čee, Anton Skerel, Janez Skerel, Fr. Škerel, Ant. Šajn, Fran Fene, Ant. Kastelee. Anton Šušteršič. Ant. Fatur, Tomaž Tomšič. Stefan Bole; — l>o 75e.- Jakob Aucin, Silve Kaste-lie. Fran Bole ; — po 50e.: Jernej Kristan. Josip Možina. And. Smož-nik, Josip Forkolin, Urban Gunsal, Peter Panžireič. Jakob Gabrišek, Iv. Fatur. Janez Kdkel, Janez Kocin. Anton Želeto. Fran Mikolič. Janez Fatur. Jurij Lavrič. Jakob Ramov-šik. Jože Kern, Fran Gril, Sabee. Tone Uekleva, Janez Dekleva, Aiu. Zvar. Josip Škof, Fran Davgan. Jo s.
'	- • v v 1
Skerl. Janez Sercel, Janez Vičeč, Anton Jenko, Janez Dolenc, Martin Kunrel; — po 30e.: Martin Aucin, Grga Klim: — po 2.3c.: Jakob Tav--er, Jakob Šifler. Matevž Pivk, Janez B gataj, Jakob Flander, Josip Janežič. Janez Horvat, Janez Svihel, Janez D.ilmar, ^latevž Gauter, Mat. Fajfer, Jakob Liker. Miha Lauter, Fran Ilavranik, Josip Savic, Janez Šuštei-šič, A nton Fabec, Ivan Lnpič, Janez Gašperšič, Fran Cendek, Fran Viljiar. Fran Fatur. Anton Kovačič, Jože Šajn. Jože Lavričič, Janez Vičeč. Anton Balli. firegor Bergač, Valentin Kocin, Janez Homovc, Anton Pinter, Fran Ališ. Jakob Ko"kel, Tomaž Pievič. Fran Jelovčen, Gregor Oblak. Jakob Bogataj, Matevž Peter-■nel. M., te vi; Homovc, Janez Sturem. Matevž Primožič: — Lovrenc Kokel 20c.; — Janez Demšar 13c.; — po 10c.: Peter Peternel, Jakob Selak, Jurij Jeran. Fran Gabrevšik.
Iskrena zahvala vsem darovalcem !
Rešitelj — morilec. Resnična tragedija se je dogodila te dni v Parizu. Marij Portot, lastnik ene ladje je mirno sedel na eni ladji, ki je bila že dva dni usidrana v kanalu Saint Martin
v Parizu, miro pušeč pipico. Njegova soproga je odšla v mesto kupovat. Mož je mislil na svojo zakonsko srečo in bi bil polagoma zaspal, da ga ni naenkrat vzdramilo klicanje na pomoč. Dve trupli sta padli v vodo; čisto dobro je slišal, nitro sleče suknjo in telovnik ter skoči v vodo. Večkrat se je potopil v valove, a slednjič se mu je le posrečilo, privesti do brega neko žensko in moža. Pogledal ju je: bila je njegova žena in njegov pomočnik, ki ga je bil prejšni dan odpustil, ker ga je videl klečati pred svojo ženo. Ljubimca sta takoj priznala svojo krivdo: roko v roki sta se sprehajala ob reki, pri lem pa je spodrsnila ženi noga in oba sta zdrknila v vodo. Re šiteli je z rastočno besnostjo poslušal izpoved. 1' Storil sem svojo dolžnost in vama rešil življenje", zakliče, sedaj pa hočem maščevanje!'' Pri teh besedah je zadri ženi svoje bodalo v srce; prenesli so o umirajočo v bolnišnico. Morilca je policija pustila na svobodi. Porotniki ga bodo skoro gotovo oprostili.
Brzoparnik
KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 27. junija ob U. uri dop. iz New Yorka v Bremen.
Parnik Cunard črte ULTOIvLA. odpluje dne 27. junija opoldan iz New Yorka v Reko in na Trst.
Francoski brzoparnik
LA LORRAINE odpluje dne 29. junija oh 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Nemški parnik na dva vijaka HAMBURG odpluje dne 29. junija ob 9. uri dop. iz New Yorka v Hamburg.
Nemški parnik na dva vijaka PRINCESS ALICE odpluje dne 29. junija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen.
Krasni poštni parnik ZEELAND odpluje dne 1. julija ob 10.30 uri dop. iz New Yorka v Antwerpen.
Kdor naznani svoj prihod, po kteii železnici in kdaj dospe v New York,
pricaKuje ga naš valužbenc« na i>*-staji, dovede k ram v pLsarro in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do spete v New York, ne da bi nam Va^ prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po štev. 37S5 Cortlandt In takoj po obvestilu pošljemo našega vslužbenea po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom kteri niso zmožni angležkega jezika izogniti oderuho. ia. sleparjev v Ne h Yorku.
Vožnje listke za navedena paraik prodajamo po Isti ceni, kakor v glr -nih pisarnah o&robrodnih družb.
FRANU SAE2TIE. 109 Greenwich Street, New York City
f
.Ro ••	S^nver.03^ . if
bratom Hrvatom v Miiwat; kee, Wis., in okolici pripore cam najtoplrje svoj
SALOON,
i' 1.	> Milwauki 0
Rojaki dobro došlil
Wig. Postrežba točna. JAKOB
(19-jun-05 3xw)

ROJAKOM
priporočamo našega zastopnika Mr. JANKO PLESKOTA, ki se mudi se daj na potovanju ter hode obiskal cenjene somišeljnike in naročnike po vseh večjih krajih Zjedinjenih držav. Dotičnik je pri nas že več let vsluž-ben ter ima pravico pobirati naročn; no za list, sprejemati naroči1 a za knjige, oglase in drugo.
Upravništvo "Glasa Naroda"
d
Pojdite k na j bližnjem agentu po vožnje listke via
The Great Wabash
železnice. {POdp. llrilŠtVO
Vozovi za turiste ali izletnike vsak; torek, četrtek in soboto z iz bornim vlakom
*4 CONTINENT AL LIMITED",
kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. uri popoludne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction b "Continental Limited" iz New Yorka.
Vozovi s komotnimi otvarjajočimi se stoli prosti.
VSTAVI SE V NIAGARA FALLS.'
Krasni komfortni vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Francisco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dzievnika.
Informacije glede vožnjih cen. oskrbijenja Pullmanovih in turiati-ških vagonov dobiti je pri
H. B. McCLELLAN, G. E. A., 387 Broadway,	New York.
J. E. BARRY, agent za turiste, 176 Washington St.. Boston. Mass.
Slovensko katoliško
=J*
svete Barbari
ZJedlnJene države Severna Amerika
Sedež: Forest City", Pa.
■Tl^urpu« U Lino dne januarja I903 -v državi H«nnavivto/rl r
POZOR!
Hojakom Slovencem in bratom Hrvatom se priporočam naj topleje tei naznanjam, da prodajam raznovrstne parobrodn« lutk«, menjavam *ovc« ter odpošiljam denarje v staro iosa* Hm.
Postrežba solidna in pel+mia. Z velespoitovanjena
BOŽO G0JZ0VIC
6SS CbMtK» at„ JOHNSTOWH. PA
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Bun, Pa.
L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa.....
n. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa/ Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537. Forest City, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRN A T, Box 81, Duryea, Pa. FRANK SUNK, P. O., Luzern«, Pa. ANDREJ SUDER, Bnx 108, Thomas, W. Tj.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. Dopisi naj m poialjajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Bes i#7. City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
NAZNANILO.
Vsem rojakom, posebno Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam na prodaj svojo gostilno. Ista stoji blizo tovarn. Prodam jo prav pod ugodnimi pogoji.
Več se poizve pri:
MARTIN ŽAGAR,
43G Cor. Lake Avenue & Boulevard, (22-2G—6)	Barberton, O.
žsno, otroka
QKQ sl namenjen
J ^ ali pa sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, piši zapojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York, N. Y„ ker tu bode3 naj poštene je in najbolje postrežen. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh imenitnih oarobrodnih družb.
CUNARD LINE
F>ARIVIiCI PLJUJEJO A1HO
TRSTOM, REM IIUIEW YORKOM.
PARNIKI IMAJO JA¥0 OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROTU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
PfflONlA ™
odpluje iz Nei« Torka dne 8. junija 1905.
odpluje iz Nen Yorka dne 11, julija 1905.
UI.T0NIA, SLAT ON IA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na da* pri mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščt.n agrentjo In
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 Sroariws,?. New York.	126 State St., Boston.
6? Be&rboni St., Chicego
MOBIA
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
517 S. Center Ave., Chicago, III.,
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegliSče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bo-dem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča • Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, 111.
Rojakom v Coloradn naznanjamo, aa nimamo v Pueblu nikacega zastopnika za prodajo parobrodnih listkov. Nekteri železniški agent je pravijo, da so z nami v zvezi, a potnike pošiljajo, kamor se jim ljubi, le nikdar k nam, dasi jim odvzemo denarje za brzojave. Zato rojaki v Coloradn bodite opozorjeni na tako postopanje. Ako želite pri meni kupiti listek za parnik, kupite tam le železniški listek do New Yorka.	Frank Sakser
denarje v staro domovino
najhitreje in najceneje. Denarne pošiljat ve dospejo na dom v 12—13 dnevih. — Kupuje in prodaja avstrijslce denarje po dnevnem kurzu. Prevzema hranilne knjige v izplačila in daje predplačila.
Prodaja
parobrodne listke
za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Potnike iz Clevelanda, 0., sprejme v Xew Yorku domač uslužbenec jili dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parnik, kar potnika nič ne velja in je to velike vrednosti.

Dobi se v podružnici "Glas Naroda" po 1 cent številka.




Jnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v BLV, MINxNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, P*. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. H. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mick. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O. ^AN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. *VAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsbnrg, P*. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: GEORGE L. BRO-CtCH, ELY, MINN., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne požiljatve naj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE, P. O. BOX 105, ELY, MINN., In po svojem zastopniku.
Slavnim
krajevnim družtvam in njih zastopnikom na znanje.
Iver cd več stranij dobim prošnje za nekoliko pojasnila in navodila za tpriprave priht>dnjega zborovanja Jednote in volitev delegatov, naj tukaj podam nekoliko pojasnila, ktero — upam — da bode služilo v poduk in pomoč dotičnim družtvam. Predno nadaljujem, naj tudi omenim, da bolj natančne ]>odatke priobčimo pozneje, kadar dobimo podrobnosti o programu, kterega ima na skrbi naš T. nadzornik Jednote in zastopnik druživa sv. Janeza Krstnika št. 37 v Clevela.idu, O., g. Josip Perico.
Vsa krajevna dmžtva si imajo voliti svoje zastopnike ali delegate za zborovanje v mc-een juniju ali juliju in naj i-tc poročajo glavnemu tajniku Jednote ne kasneje, kakor do zadnjega dne meseca julija. Vsako drn-Žtvo. ki šteje od 30 do 100 članov, ima pravico poslati jednega delegata.
2t'0 člani dva dele-> roje "a nad 300 čla-Več ';akor tri dele-lo društvo pravice ki štejejo manj l:a-e lahko združijo z ki tudi ne sme šte-lanov in skupno po-elcurata. Družtva. !ki delegata, zgubijo pravico P 51 jejo pa lahko pisme-in zahteve naravnost 11a ali t j 11 ik a Jed note.
zborovanja in - m delegatom; ■ko druži vo sa-Uradnikom in -e ] lačajo p .tni Stroški časa iz blagajnice Jedla Id vsalko d ni ž t vo, nko n/.n.>. poslalo svojega de-
dru-žl
irata
nov,
trate
poslr
vo s 100
in družti tri del eg nima n< ti. Družt '10 č
v.
dru
se kakor 30 ti ietlneca
.7* ;
do
>ta v:
zamud« mo za odbora in zan note.
Želel mu je legata ni n <i
plača vs: delegate.
da
-anje
ratov,
Jednote. Pasi
potrebna navzočnost vendar s tem nekoli->. da se zanimamo za na-.Tednoto. da smo pripravlje-govati za njo, njene pravila
vseh d ko pokažei so m a
ni se pot ego in zakone boljšati ter tako skrbeti za blagor naših članov. S tem dobimo tudi boljši vpliv med narodom, ker nobeden ne more oporekat i, da se ne <=tori veliko dobrega, kjer se v posvetovanju združi lepo število razumnih mož, pi-ebno kadar se zadeva tiče
tako važnih stvari j, kakor so ravno naše organizacije, ki poslujejo v času, ko se vse tako hitro preminja in napreduje.
Ni moj namen na tem prostoru diktirati nobenemu družtvu in upam, da ne bode tega nobeden mislil. Vendar pa se mi zdi umestno spregovoriti ndkoliko o volitvah delegatov, ki bodo zasopali svoja družtva na prihodnjem zborovanju. Nikakor ne dvomim o zmožnosti in dobrem namenu krajevnih družtev, oziroma njih članov, kadar se gre za blagor Jednote. Iz pretekle skušnje pa vemo. da se dobe med nami slabosti, kterih se nekteri le preradi poslužujejo, ne za blagor nase organizacije, temveč za lastne koristi in namene.
Želeti je toraj. da bi slavna dru žtva volila le take osobe za delegate, kterim je blagor našega naroda in Jednote v resnici pri srcu in kteri bodo pripravljeni s krepkimi močmi d"lovati za slogo, zboljšanje in napredek. Dobro l;i tudi bilo, kjer je to mo-j:ofe, dobiti osobe. ki imajo že 'kaj skušnje i;a tem polju, da potem te porabijo za blagor naše organizacije.
Glede potovanja ali voznine do mesta glavnega zborovanja sem obveščen od raznih železniških zvez, kakor "Eastern. "Western in Central Passing; r Association," da nam ne morejo znižati v- znine, ako ne jam-rimo, d:i nas ne bode manj kakor 100 navzočih na zborovanju. To so sedanje postave vseh zveznih železnic. Iver pa nimamo upanja. da bi nas bilo to štev:lo, zatoraj si mora vsak sam preskrbeti vozni no. Dobro bi pa bilo lokalnega agenta železniških družb o tem pravočasno vprašati, ker veliki krat se pripeti, da železniške dru"be same prirede izletne cene do goto\ih mest.
Od g. Josipa Perica iz Clevelanda se nam poroča ,da je za zapadne potil. ce. to je za liste, ko potujejo skozi Chicago, najbolj pripravna "Nickel I 'late" železnica od Chicaga naprej : :»otujoči delegatje se vljudno prosijo, da to vpoštevajo, kadar bodo kupovali vožne listke. Toda več o tem pozneje.
S spoštovanjem in bratskim po zdravom
JURIJ L. BROZIC, glavni tajnik.
lana cela slovenska okolica, tako da pohaja to šolo 51% sovenskih otrok. Vedno se je poučevalo slov. otroke o krščanskem nauku v slovenskem jeziku. V novejši dobi hočejo nemški haj-lovei in svetne oblasti to s silo preprečiti. Baje hoče državni poslanec Gratzhofer v drž. zboru interpelirati.
HRVATSKE NOVICE. Hrvatje in Srbi. — Pravoslavni in katoliki. Iz Dalmacije moramo beležiti dva dogodka, ki sta tolažilnim znakom, da je na našem jugu jela prodirati misel jedinstva in ljubezni, oziroma tolerancije med brati, ki so se do nedavno ljuto sovražili med seboj in vzrokov, ki jih je sovražno tujinst-vo umetno in zvito vrglo med nje.
V občinskem svetu občine Vrlika (v Dalmaciji) imajo pravoslavni večino. V tem občinskem svetu je župan vitez Knličič izustil krasen govor v spomin in slavo pokojnega biskupa Strossmaverja, a občinski svetovalci so poslušali ta govor stoje in so na zaključku zaklicali trikratni: Slava!! Govor je napravil nanje velik litis in je bilo opažati solzo v marsikaterem očesu. Sklenili so tudi nabirati prispevke za Strossmaverjev spomenik.
Iz Dlema v Dalmaciji je odišel te dni tamošnji pravoslavni parok O. Danilo Bukrovič V slovo so mu priredili časten večer, a to v domu —• katoliškega župnika don Ivana Skarice. Slavja se je udeležila velika večina katoliškega naroda iz Sela in njega okolice. Katoliški svečenik je napil pravoslavnemu bratu. Poslednji pa je naglašal, kako težko mu je slovo ne le od svojih župljanov, ampak tudi od bratov katolikov, in njihovega uzorne-<ra župnika. Raduje se, da so umeli njegova čuvstva. in njegove žive želje po bratski slogi. Od tu ponesem je rekel utrgano oljkino vejico kakor simbol miru, sloge in ljubavi bratske.
Ta dva dogodka res nista Bog ve kaj sama na sebi. v ozkem okvirju, v katerem sta se izvršila. Vendar sta vredna, da ju zabeležimo in da se veselimo simptomatičnega njiju pomena da se polagoma celi odprta rana, ki je toliko časa krvavela na narodnem organizmu Jugoslovanov in je prov-zročala neizmerna zla nam vsem.
BALKANSKE NOVICE.
"Glas Črnogorca" in Kreta. Glasilo črnogorske vlade "Glas Črnogorca' se strinja v načelu z mislijo, da se otok Kreta spoji z Grško, ali list pravi, da je zato izbran jako neugoden čas, ki bi za mogel izzvati komplikacije na račun Angležev, ki danes povsod mešajo: v Aziji, v Maroku, v Makedoniji. na Kreti in drugod, samo da nagajajo Rusiji.
Avstrija in Srbija. Ravnokar je izdal vojaški dostojanstvenik avstrijski knjigo '' Mazedonien'v kateri dokazuje. da mora Avstrija prodreti v Makedonijo. A pot tja ne vodi s&ozi P.osno in sand/rt k Novi Pazar. ampak skozi Srbiio. K sklepu priporoča pisatelj ustanovitev jugoslovanske dr-» žave pod habsburškim žezlom. Knjiga je izšla v ces. kr. dvorni knjigarni Seidel na Dunaju.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
KRANJSKE NOVICE.
Ponesrečil na Rošci se je najbrže čevljarski pomočnik iz Nemškega Rovta (Goriško) Franc Rotar. Iz Št. Jakoba v Rožni dolini je proti koncu meseca marca poslal po pošti domov svoje reci, sam jo je pefc mahnil čez K< .<»•<! proti svojemu domu. Koveeg je prišel po pošti, fanta pa Še danes ni. Vse poizvedovanje je bilo dosedaj brezuspešno, ni se moglo izvedeti, kaj se je ž njim zgodilo. Domneva se, da se je ponesrečil na Rošei.
Šest nesreč se je dosedaj pripetilo pri novi elektrarni v Toplicah. Vsaka je hujša. Le ubilo še ni nobenega. Zad njemu ponesrečencu Voljšku se je zdravje povrnilo.
PRIMORSKE NOVICE.
Izpred sodnie v Gorici. 20 letni Nikolaj Vulikič iz Črnegore je bil obtožen razžaljenja Veličanstva. Razžalil je cesarja v pijanosti. Sodnija mu je prisodila mesec dui zapora.
35 letnega Ivana Šeklija in 13 letnega Jos. Šeklija je naznanil njun varuh Iv. Matelič žandarmeriji, ko jih je zalotil, da sta jemala iz omare ki je bila zaprta,_ 12 kron. Sodnija je prisodila Ivanu Sekliju mesec dnij zapora s postom. Jos. Šeklija pa za-pro v druge prostore na 15 dnij.
Fr. Vodopivea je napadla družba mladeničev. ko je šel s svojim vozom domov, po poti proti Prvačini. 20 letni A. Gregorič poškodoval Vodopivea na levi roki. Sodnija je prisodila Gregoriču 4 mesece ječe in Vodopivcu mora plačati odškodnino 500 kron.
Ker se je zoperstavljal Blaž Koglot iz Vrtojbe redarjem, ko so ga hoteli aretirati, je dobil šest mesecev težke je<"e s postom vsak mesec.
Dne 20. febr.. t. 1. je bil Lah iz kraljestva D. Simoni oproščen razžaljenja Veličanstva. Ker je pa državno pravdništvo uložilo utok, je prišlo do nove razprave, pri kateri je bil Simoni obsojen na 4 mesece težke ječe. Sodnija pa mu je vštela dosedanji za-jpor. tako da pride v par dneh že iz za-,pora.
Umrl je na Opčinah posestnik Ed-jvard Drašček v 57. letu svoje starosti, j Pokojnik je bil prej trgovec pa vedno
(zvest Slovenec.
i
ŠTAJERSKE NOVICE.
Zadolženi Maribor. Maribor ima dolgov: 7.8G9.395 kron 89 v. torej sko-jro .S milijonov kron. To je velikanska j vsota! Naj bi se rajši gospodje briga-jli za občinsko gospodarstvo in tuhtali ! kako ga bodo zboljšali namesto da bi ■ pri svojih sejah kujali samo naklepe proti slovenskemu jeziku in narodu.
KOROŠKE NOVICE.
Velikovec. (Škandalozne razmere na mestni šoli) Namen ponemčevanja na koroških šolah se vedno bolj očitno kaže. V velikovsko mestno šolo je všo-
OkJio,
Dne 5. julija se bode praznoval zopet med slovenskim svetom narodni praznik sv. Cirila in Metoda. Skoro brezpotrebno bi bilo omenjati po drobno, kako velikega pomena je za nas Slovence praznik teh dveh slav-janskih blago vest ni ko v, ker je dolžnost vsekega rojaka ali rojakinje, da pripona in ve, da sta baš ta dva slavjanska apostola zanetila in prižgala med našim narodom luč sv. vere in spoznanja do našega premilega slovenskega jezika.
Ze naši pradedje so jih radi tega častili in proslavljali, kaj naj pa mi, njih potomci, spimo?
Znano bode vsakomur, da se je pred več leti ustanovila od požrtvovalnih in rodoljubnih mož na Slovenskem prekoristna "Družba sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani, ki ima blag namen vzpodbujati slovenski svet do domo- in rodoljubja s tem, da deluje v prospeh slovenskega šolstva, in to po onih krajih in mestih, kjer preti narodni pogin slovenskemu naraščaju in svetu. Po obmejnih krajih, n. pr. v Trstu, na Koroškem in Štajerskem, imamo mnogo naših bratov Slovencev, ki so, žalibog, brez najpotrebnejšega izmed potrebnega — brez svojih domačih narodnik šol. Niti dežela, niti vlada 3e ne brigajo za nje. Nikedar nenasiti nemčurski ali iredentovsk\ moloh jih hoče popolnoma zatreti. Ne. tega ne smemo pripustiti!
Družba sv. Cirila in Metoda pa v ta namen ukrenila že mnogo in mnogo koristnega. Sezidala je iz milo-darov svoje lastne narodne obmejne šole. Otroei jih obiskujejo vedno bolj in bolj; a to velja mnogo denarja za vzdrževanje poduka in šol.Ravno letos potrebuje naša veleikoristna družba ogromne svote in je v skrajnej sili ter pomoči potrebna.
Da smo pa mi ameriški Slovenci v tesni zvezi s predrago nam staro domovino, to je samo ob sebi umevno. Naše rodoljubje pokazalo se je že čestokrat napram rodnim bratom onkraj oceana. Dosedaj smo ameriški Slovenci nabrali še ne pred dolgo časom cele tri stotake krone. Te je Družba sv. Cirila in Metoda z dvojnim veseljem zahvalno sprejela. Radi tega ne smemo likakor te družbe zapustiti.
V svesti s„ da so naš rojaki in ro-
AVSTRIJSKO DRUŠTVO
V NEW YORKU, 31—33 Broadway, 4, floor.
Daje nasvete na infor* macije, posreduje brezplačno službe, ter deli v potrebnih slučajih podpore.
Pisarna odprta: od 9. are tjutraj do 5. are popoladne M* vzcmSi nedelj in praznikov.
i a
n
jakinje v novej domovini v gotovih slučajih vedno milega in radodarnega srca, obračamo se toraj do vseh rodoljubnih Slovencev s prošnjo, da naj vsak po svoji moči kaj malega daruje v korist Družbe sv. Cirila in Metoda. Res je, da imamo že nekaj kror.c zopet skupaj, a manjlka nam še precej centov, da bodemo zamogli odposlati četrti stotak v podporo.
Jednako apeliram na razna narodi:, in podporna družtva, slovenske t±-govce in gostilničarje itd., da vsak po možnosti storijo svojo rodoljubno dolžnost-
Vsak cent za družbo dobrodošel sosebno še seidaj, ko mislimo poslati vodstvu zopet malo darilce ameriških Slovencev o priliki godu sv. Cirila in Metoda.
Imena nabiralcev in nabirateljev bodO priobčena v našem dnevniku "Glas Naroda".
Kar boste žrtvovali, žrtvovali boste sebi in našemu milemu narodu. Na delo toraj z geslom:
Mal položi dar Domu na oltar!
Uaw York, začetkom junija 1905.
Frank Sakser.
DAROVI.
Za družbo sv. Crila in Metoda je daroval roja'k Josip Koderč v Pueblo, Colo.. 50c.
Za ponesrečenega rojaka Anton Bernada je nabral Fran Jenko v Gray Creek, Colo., svoto $4.25, in sicer so darovali: Mat. Benedikt $1: Rud. Morčun in Ivan Merčun vsak po 75c.; Fran Jenko, Fran Loiz in Mat. Čoklj vsak po 50c.; Ivan Stari j 25 e.
Dosedaj izkazano $17.25.
V imenu ponesrečenca: iskrena zahvala!
Listnica uredništva.
T. R.. Hoboken, N. J. Na dopis v "G. S.'* s podpisom "Pinč" se ne moremo ozirati in toraj tudi Vašej ::elji ne moremo ustreči. Prvie je listič premalenkosten. a drugič -rihaja oni dopis od človeka, kteri se morda več ne spominja na čas, v kterem mu je pretila ječa vsled igranja z denarji rojakov.
— Ono isto naj velja tudi Sclilan-drovemu "prijatelju", kajti itak sami vest.?, da se pod časnikarsko častjo trati čas s takimi would-be časnikarskimi rokovnjaei in barabami.
ZASTONJ 1
EXv. se naši ebčeznani
"Jersey električni pasovi'
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo ? one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav" Ijeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrdke. Za pas nam ni treba ničesar pošiljati, ker io je darilo.
Kedai- sgub'jate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupijivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če no morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar -zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey" električnega pasa" ozdravljeni.	Kg?
Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričam, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel.
Občna priznanja.
Vrni električni pas je toraj vse učinil, kar ate mi obljubili, in še več, pas me je iznova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, 111.
Jaz sem uporabljal va£ električni pas za neko zelc hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem ■edaj zopet popolnoma zdrav.
Ivan Gulič, 645 E. 152nd St., N. Y. City.
Kar govorimo j tudi držimo! Izrežite to dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor —■ in pas varu bode došel čisto zastonj.
Pišite š	f^a
Jersey Specialty Co.*
125 Cedar SU,	Ne? York, M
#A£S imo
Podpisani naznanjam »ojaisox Slovencem in Hrvatom, «ia inwz* >voj iejx> ure jem
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal.
Vedno r-^im .sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine srnodke itd. Preskrbi m stanovanje in brano z najboljšo postrežbo.
T obilen obisk se priporoča:
SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS.
Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje.
je — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in naj radikal neje ozdraviti.
Kadar Človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnost* in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini.
Knjiga irna do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa, kakor tudi o tajnih spolnih organih.
^to Ji zdravi ali l>olixi pišite po to knjigo ! Ako ste
bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila, , ko vam je vse natanl.o znano, veliko lažje izzdravite.
ker se ootem.
COLXjI2s"SU ker je to koristno knjigo
Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU napisal in to tem več ker ie tudi preskrbel da se:
SO tisoč knjig' saastoii]* razdeli med nas narod, po
celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onili 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga posije zastonj.
I^diiio Profesor Oolliiis-sTi. je bilo mogoče napisati tako sijajno in koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana.
33erito knjigo pazljivo in bodete sprevideli lailio zamorete v slučaju l>oleziii najliitreje zadobi nazaj prvotno ZDRAVJE.
Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov;
Dr. E. C. COLLINS,
XSTITl'Tl
NEW YORK, N. Y.
MEDICAL
140 W. 34th Street,
POZOR! Rojake, kateri so knjige ze naročili, tem potom prosimo. <la nam oprostijo da so mogli toliko časa čakali za nje, kajii nam ni i:ilo mogoče poprej posti-eci, ker so knjige še le sedaj gotove.	-	,
!
NO T AS, SK A PISASXA.
Rojakom v Clevelandu, Ohio, in okolici se priporočam za izdelovanje vsegra notarskega posla, nadalje prošenj o vjjaskili zadevah itd.
Vse listine vporabne za v staro domovino izdelujem natančno po predpisih avstrijskih postav ter imajo toraj ondi v vsakem ozira neomejeno javno veljavo.
Oddaljeni dobe pismena pojasnila brezplačno, ako prilože 2e. za poštnino.
WILLIAM SIT TEH, 2G Franklin Extension. Lakewood, O.
Opornim : Peljati se je z W. Madison ali pa z Detroit poulično železnico do Ootant St. Vsaki večer sem do 8. ure na razpolago, (v pon & četr — 11-5 11-S)
£>1X- v A i A i v kLHvA i Oi>rt , A!
Mi tržimo na v I;ko
.s pravim bosans!i.*m <n l 12 5!c»m t*. >■>.-.'* ::* - r • r.u-re o z.:to p: *J • :iti	i	? li
obal: dosti e.:nej*'_\ kr''--. r kceras- .adi an.aril; n ka tv
5 r'..v nailtiiisii: ctsarct, v vsakem po 100, tora: s. upzio 500 ci-5 oi.kjv Gspo. ■:]• tigar, \ \ .:ikem :»o 50, ;53. — 6 *.ciikla	;
garet. vas vc'ia s
M
M
I

S *
t
IHiEVS/ YORK,N.Y. ^f
HM
fjsjf bosanskega^ t-^aka	— ^"-rc.ri^;	al tcbalc poJi-
4 Ijiimo vsaketau zagoni na r : . Iiiio. Ct lc nam v i v ar.m-
: • ;::iiio Dostiiina. inai.ite	. inima
ah, s kiero ^.ot natančen nasiov in lo- j	i..-.
me Croc oan looacco oo.,
S34 W. 47th St.
HAaOČUJTE SE NA "GLAS l^APuODA". NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK. ZA VSE LETO VELJA $3, ZA POL LETA $1.50 ZA TEI MESECE 75 CENTOV. — * GLAS NARODA" DONAŠA VEDNO PRVI VSE DNEVNE NOVOSTI. NOVOSTI IZ STARE DOMOVINE; DOBRE LISTKE IN SKRBI TUDI ZA KRATEK CAS



fr-	—■
	-)J
(t
Kje je najbolj varno O naložen denar" :::: I
ft »
Hranilnih ulog je:
kron 60 vin.
Rezervnega zaklada je:
611,000 kron,
Mestna hranilnica ljubljanska
j© največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod
te vrste po vsem Slovenskem.
Spojema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta li glavnici, tako da obresti spet obresti neso. lientni davek za vlagatelje plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Ni ga zavoda, kteri b? se v tem oziru mogel meriti s hranilnico. Za varnost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tako velika in za večne čase zagotovljena, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zaVonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovan-* cev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica PUPILARNO varen denarni zavod.
J.etos v jeseni preseli se Mestna nranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zid&ap palačo v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Zjedinjenih državah je že več let naš rojak gosp.
109	Prank Sakser,
CLEVELAND, O.
=Q-£S-£i? OZL! CLS
_______________________
- _:____-__s* ________!__
mi
V gorskem zakotji.
Spisal. Anton Koder.
Nedelja je l»ila. Lopa jesenska, praznična nedelja. Pred farno cerkvijo na Ravnem so stali možje v gručah in tobak zažiqmli in čakali, kaj jim bode berič danes od cerkvenega zida na znanje dajal in kaj jim cesarska in kraljeva gosposka ukazuje in zabičuje-
Tamkaj ob strani oh župnikovem vrtu je slonel tudi Limbar in opazoval ljudstvo, ki se je srnetljo kakor povo-denj na vse strani. Ondi pred prvo krčmo je stala kočija Koženevojra gradu. Zdrnvnik je dobro vi.lel. da ste seli vanjo dve osebi: mlada deklica in sivolasa gospa, in ko je pridvijmil pokrivalo, ko je trenutek pozneje kočija mimo njega po prašni cesti zirjala, o-pazil je tudi, da je mlajša lahko zaru-dela. stareša pa mu prijazno odzdravila. Se dolgo je ondi stal in /a kočijo zrl, dokler se ni zavila ▼ bel oblak cest neca prahu.
Možje so v že kleli in zabavljali, da se berič danes tako dolgo obotavlja in na učeno pisanje zre. o katerem dobro vedo, da je izgotoveno v tnjem jeziku. berič pa rojen na domačih gorjancih, in da knkovo tujo besedo samo za =ilo čitati ume.
Naposled povzdieme berič na cerkvenem zidu svoj liri pavi glas in daje nnznanie, da je cesarska kraljevska o-blastnija poslala izvedenega zdravnika v faro, ki jo hode varoval daljnega razširievanja nalezljive bolezni.
Tudi pomočke in pravila zoper to razklada potem in zabičuje. da se ima zdravniku popolna pokorščina in zaupanje izkazovati in da Čaka ostra kazen vsarega. ki ho to povelje preziral.
Možakarji so culi vse to. zijali zmajevali z glavami, nekateri verjeli, nekateri pa kleli in dejali: "Kar je. pa je.: kar je namenjeno, vsi kanceliski škrici in moštaearii ne odvrnejo, če Bog no<V drugače**. V takem modrovanji in yiogovoru so raz idejo. Isto popoludne ni pripovedoval nihče o drugem, kot o komisijskem povelji in o novem zdravniku.
Prvo nedeljo ie Limbar mnogo delal kajti nakopieilo se mu je v že precej s pocetka prilično število stanovskih opravil. Prejšni večer je govoril z županom in srenjskimi svetovalci o tem in onem. danes pa je mo^rel izvrševati mnogo poror-il in ukazov, ki so bili namenjeni posameznim srenjam njegovega okraja. 7a taka dela se mu je zdela nedelja najprili'-neSa. Kadar človek mnoiro dela. potrebuje tudi nekaj oddiMeja in raz ved renja. Tako je sodil t"<li Limhar. Položil je proti ve-?pni nrro in hitel ie na piano. Pogrešal je zabave in človeka, s katerim hi se mogel razgovori t i. A kje iskati tace"^ tovariša ?
P<»d širokovejatim orehom na županovem vrtu so sedele vaške deklice in in T»re?>ov;ile lepeslovenske pesmi, ko stopi Limbar na dvorišče. Tudi domača Manila je bila med njimi, to je zdravnik opazil dobro. A kakor hi odre/al. je utihnilo petie, ko zapazijo deklice mladega gospoda in sramežljivo namežikujejo druga drugi.
Limbar je ljubil petje in navdušen je bil vže kot dijak za narodno petje. S početka hi se bil rad pridružil pevkam. Videč, da jih je spravil v zadrego. in da se sramujejo, zavije v vas in odide.
Ko ne bi bilo vže tako pozno, v crrad bi šel. A zda se ne spodob" Tudi človek ne sme tako rekoč z vrat ami v sobo pasti, vabil ne zlorabi'i. "D.ines teden £rrem tja. prej ne. Prernno bi bilo. Star pregovor pravi: da se priiatelu. znanci in zalubjeni toliko raji imajo, kolikor redkeje se vidijo.
V	takem slučaji stori Limhar kratko sodbo, kakorštio je storilo vže toliko njegovih prednikov, in jo dela toliko naslednikov, kajti tja gre, kamor božja roka v podobi smerekovejya vršilka dolgočasujoče bavi, ter jim vliva s kupo veselja v prsi.
N<*ki pisatelj pravi, da je krčma sve t išče. ker smo si vsi bratje, vsi sestre, kjer se izganjajo zastarela sovraštva in strasti, kjer se sklepa toliko lepih zvez. rodi toliko blagih namenov, kakor nikjer drugje. Ta pisatelj je tudi Limbarjn iz srca govoril.
V	nedeljah je na deželi in povsod v krčmah veselja dovolj. Limbar poslednjega ni bil ravno vesel, toraj sede k stranskej mizi, kjer je bil sam in je mogel opazovati toliko bolje narodno življenje, ki se razvija v nnjodkrito-srčniši podobi pri kupi vina. A kadar bi bil človek rad sam, se mu redko posreči in kadar išče druščine je ne najde.
Te^a se je prepričal tudi Limbar.
Ko se jame mračiti, pridrdra j>o cesti voz in se ustavi pred krčmo. Nekaj trenutkov pozneje stopi v pivsko sobo suh postaren upognjer, možak, meščanski oblečen, in za njim njegov voznik z hioem v roci in s kratkocevno pipo v ustih.
Ker pri glavnem omizji ni bilo prostora, prisede k stranski mizici k Lim-barju, da si tudi sedalo ni bilo pose-bro ugodno. R početka je .bila nova druščina molčeča, kakor je navada. Razgovori o vremenu, o potu in družili nezanimivih stvareh so bili kratki. Stoprav ko so pivci voznika, znanega kmeta iz bljižne soseske pit klicali in praŠali kod je gosposka vozil, se pri-šlec in Limbar bolje sprijaznita. Prvi se predstavi namreč in pove, da je ob-
sojen sem na kmete, ter da bi po vsem ne bilo neprijetno tu, ko bi se sem in tje za slobodne ure primerna druščina našla.
Po lacem govoru je bil prišlec tako rekoč primorati imenovati tudi svoje ime in naslov. Storil je tudi to; a le neposredno, po ovinkih. Iz vsega je poznal Limhar. da mora hiti kakov u-radnik v pokoj i, ki na stara leta v svo jem rojstnem kraji na deželi stanuje. Pozneje se zapleta v večje pogovore o politiki, t» dnevnih novinali. o socialnem vprašanji, o življenji na kmetih in tako dalje.
Limbar se je prepričal naposled, da ima visoko omikanega moža pred seboj v svoi druščini, ki je marsikaj videl in izkusil in s katerim se lahko prijetno občuje.
Vesel je bil tega. Le nekaj mu je o-stalo zagonetka. Čutil je. da se skrbno varuje tovariš govoriti o svojih osebnih razmerah. Dozdevalo se mu je, kakor hi imel neka na srcu. kar noče in ne more zaupati vsaeemu.
Pozno je bilo, in pivci so jeli odhajati. Voznik je vže dva pota zabičeval da bode treba odriniti, kajti noč bode temna in vožnja po strmi gorski cesti težavna.
"Veselilo me je*', pravi tujec naposled. "da sem imel čast seznaniti se z vami copod doktor. Kedar v goro zaidete. obiščite me! .Taz samotarim ondi pol drugo uro od tod. Posebne prijetnosti vam ne morem obetati, a kupo vina in kaj prigrizka je za moje obiskovalce vedno v hiši. Sicer poslednjih nimam tu: a vi mi bodete dobro došli", Tzgovorivši. stisne Limbaru desnico, ter mu poda k slovesu svojo karto.
Trenutek pozneje oddrdra voz in Limbar ostane sam na svojem prej-šnem mestu,
Radoveden se ozre na karto in bere: '1T van Komar, kapitan v pokoju".
"Dejal sem in uganil*', pravi Limhar, "da je penzionist. A da si izbere na stare dni samotno pocrorje. samotno poslopje v stanovanje, kjer biva brez družine, prepuščen samemu sebi. kakor sem posnel iz govora, ostaja mi zagonetka. Nekaj posebnega ga mora vezati na ta kraj. Da ni domačin tu. pozna se mu po naglasu, a vendar je jasno, da je Slovenec".
"Lepo je to. Vsaki dan najdem novo znanje", meni Limbar naposled, ko račun plačuje in na brleči z velikim utrinkom goreči sveči smodko prižiga.
' Ali poznate tega gospoda, ki je pri mene pil?" vpraša pri odhodu ruder el i čnejra krčmarja. ki novce sprav-1.1'n.
"Da bi ga jaz ne poznal, gospod doktor? Poznam ga, poznam, kakor vas. če ne bolje. Hospod Komar je s Pogorja. Mnogo let je neki za višjega pri vojakih služil in kakovih pet let bode. kar se je na pogorji naselil in malo posestvo kupil. Več pa ne vem in tudi drugi ne vedo. Seveda govori in ugihlje se mnogo, a saj veste, kako je svet je vedno zvedav in jezičen. Jaz pravim da je to prav dober, pa prav prijazen gospod. Svoje muhe ima pa tudi, kakor vsak. Slabovoljen, slabo-voljen je menda več potov in pa vaškim kramarjem premal skupička da. To je to. gospod doktor."
Zadnje besede je bolj skrivaje kr-čmar Limbarjn v uho šepnil, ko ga je s premi al do veznega praga, ter ga še povabil na kakovo merico pravega, poštenega dolenjea. kakeršen se toči le pri njem. pa nikjer drugod.
vr.
Drugo popoludne potem se j Limhar baš iz bližnje vasi povrnil, kjer je precejšno število bolnikov obiskal.
Truden je bil. pa gorko popoludne je bilo. Dolgocevno pipo tobaka je na-tlačil in na divan legel, potrebova je nekaj počitka. Zjutraj je zarano vstal in sinoči šel precej pozno k pokoju.
A puhnil je stoprav kakih deset polov tobakovega dima proti lesenemu starodavnemu stropu in se mu je jelo dremati polagoma, ko nekdo na njego va vrata potrka. Kedo bi hodil zdaj k njemu, on ne pričakuje nikogar. Po 1 ago m a in celo brez dovoljenja se zdajci od pro vrata, in mlado žensko lice pogleda v sobo. A videč zdravnika le-/< čega, zopet kakor bi se bilo speklo. zapre duri. in zakliče: "Gospod doktor. doli pojdite, grajski je prišel po vas! '*
"Kaj je to. kedo iz grada naj bi me iskal. Gotovo imajo bolnika."
Limbar hiti po stopnicah v vežo. Ondi ga čaka mladi hlapec z bičem v roci. Pokrivalo sname s kuštrave glave, za levim ušesom se nekoliko popraska in bič za hrbtišče skrije, ko zagleda zdravnika in pravi:
"Gospod doktor, naša gospa so de jali in naročili, da bi tako dobri bil in kar k meni na koleselj prisedli. mudi se, mudi, hudo mudi, so rekli."
"Kaj pa je? Govorite, kam se mudi?" vpraša Limbar čudeč se neumlji vemn hlapčevemu poročilu.
"Kam bi se naj mudilo, kam? K nam so dejali gospa, k nam v grad. Naša Lucijeta. so nevarno zboleli in gospa so kar iz uma. vse je v neredu." Tako ponavlja hlapec v mali zadregi in nevedoma z bičem ob tla potrka, kakor češ: "Le urno, le urno. če ste res t.iko učeni in veste kaj pomoči!"
Trenutek pozneje zdrdra grajeki kolestlj izpred županove hiše.
N>» vežni prag stopi pa mladi, ?tiio-deklica in zre, ne vemo ali za ko-leseljeni ali za zdravnikom ali za o bojim. Bila je Manica, ki je bila klicala preje Limbarja, in potem skrivaje v kuhinji posluškivala iu grajsko j-' !'0<i'.q izvedela.
"Lucijeta, Lucijeta," pravi potem. "To je ista rumenolasa gospica, ki v nedeljo v prvo klop h maši hodi. Bol-
na je torej, bolna. Ko bi umrla, kako-va žalost, bi bila! Radoveden sem, kedo bi jokal po njej in žaloval. Tudi zdravniku bi bilo žal, mislim. Zakaj pa ne ? Ona je lepa grajska hči. O, jokal bi po njej morda tudi on, tudi on, to vem, po meni pa bi ne. po meni, to vem." Nekako milo se stori dekletcu pri zadnji besedi. Na desni nogi se zavrti, in odide v kuhinjo, ali kam, ne da bi vedel nihče, da je gledala za zdravnikom. Tn zakaj je morala zreti za njim, zakaj jej je lahko pri srcu, kedar je doma on, in tesno, kadar ga ni.
V gradu je bil otožno in tiho isto popoludne, kakor malo kedaj ali ni-kedar popreje.
Gospa Roženova je vže na balkonu čakala zdravnika in mu hitela nasproti zagledavši koleselj na prašnej cesti. Limbarju se je dozdevala najmanj za pet let stareja in še bolje vpognjena, ko mu je dejala: 11 Lucijeta je obolela. Nenadoma jej je prišlo in vže o polu-dne jo je zapustila zavest." Dalje ni mogla govoriti. Molče je peljala Limbarja v prvo nadstropje v bolničino sobo. Bleda je ležala Lucijeta in se niti ozrla ni na prišlecih. Neprijeten prizor. "Nesrečna epidemija nima tu nič opravila", šepne gospej zdravnik, "in velike nevarnosti menda ne hode. "Ali je mogoče?" vsklikne mati. "O, rešite mi otroka, ako njega izgbim, izgubim vse!" tožuje grajščakinja in solze jo polijo.
Dalje prihodnjič.
fc&jP11 saasTTT^gi
Bflr sa fe obnašal W Dr. R1CHTERJEV ^
svetovni, prenovljeni
"SIDRO"
Pain Expelier
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, POEOSTITICO, P0DA5E0 ita.
iii razne reirmatične ntprilike.
SAflO t *3ci- tn BOct. v v*eb lekarna* sil prt
F. At Richter & Co.
215 Pearl Street, New York,
Ako hočeš* dobre rostreibo
z mesom in groceri jo,
tako *o obrni na
Martin Geršiča,
301-303 E. Northern Av.,
Fmebio, Colo.
Tedi naznanjam, da nnam T zalogi vsakovrstno sabo meso, ^Amrič:
klobase, rebra, jezik«.* šunke itd.
Govorim v vseh slovanskih jezikih. Priporočita t® as obilni ob: 21
POZOR!
Cenjenim rojakom v Clevelandu, Ohio, in okolici naznanjam, da bodem otvoril koncem meseca junija t. 1. svoj dobro nrejeni
SALOON
pod imenom "Raths-Keller" na St. Clair Stveet št. 1750, kjer bodem točil vedno sveže Leisyjevo uležano pivo, kakor tudi importirano. Poleg tega dobiti bode pri meni dobra whiskey ter fine smotke. Postrežba bode točna in solidna.
Za obilen obisk se priporoča rojakom
GEORGE TRAVNIKAR,
1750 St. Clair Street, Cleveland, Ohio.
(S-15-20-2G—6)
POZOR SLOVENCI IN HRVATI.
Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chicagi, 111., in okolici svoj dobro urejeni
—: SAIL O ON. :—
Na razpolag« imam tudi lepo keg Ijtfče. Tožim redno »veže in dobro Seip pivo, jako dobro domače vino, razne likerje ter prodajam fine smotke. Postrežba solidna.
Prodajem tudi in preskrbujem parobrodne listke za vse prdkomorske črte po izvirnih cenah. Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurzu. V zveei sem % banko Prank Sakser v New Torku.
Svoji k svojim! Z velespoetovanjem
JOSIP KOMPARE, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, EL (lx v t)
naravna
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vTed. Dobro belo vino od 60 do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstna tropavlca od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg naročniki dopošljejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St., San Francisco, CaL ^fe^t iS^ ^^^	J^^^t!

_ Kadar pošiljaš uoveo v staro i movino obrni se i z vestno na: -RANK SAKSER 109 Greenwich a* N»*r Vr«-k
j NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Naznanjam cenj. rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, da sem pred j kratkem Odprl na novo svojo
NARODNO GOSTILNO
(National Saloon) na št. 306 Pine St., Hibbing, Minn.
Ob jeanem zagotavljam, da bodem vsakogar postregel z dobro pijačo, kakor: vedno svežim pivom, dobrim : vinom in izvrstnimi likerji.
Poleg gostilne imam tudi Boarding-house in prenočišče pod jajko zmernimi cenami.
Rojaki, ki ste namenjeni v Hibbing, oglasite se vedno v "Narodnej gostilni".
A M. GERZIN, lastnik, 306 Pine St.,	Hibbing, Minn.
Opomba. V zvezi sem tudi z dobro-poznano potovalno pisarno in slovensko banko g. Frank Sakser j a v New Yorka.	(3-6—3-8 v d)
Cuy. Phone Cent. 1619	Bell Phone: South 143
THE STANDARD BREWING GO,
izdeluje najboljšo vrsto pive.
13 T Train St.
Cleveland, O.
2za
Tacolo Stoziicia.,
89 E. Madison Street,
Slika predstavlja srebrno aro za go spode. 18 Size Screw B naviiak
Cena uram:
Nikel ura........S 6.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.0U
Srebrne *3ra. t....
z dvema pokrovima $13.00
Ako želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenami
Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let:
16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00
Chicago, ILL
<t a
18 " 15 " $17.00 6 Size nra za da*^o 3 kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure so najboljše delo Elgin in VValtham ter jam^enc glede kakovosti.
Za obile aaročbe se priporočam
Jacob Stonich,
89 E. Madxson Street CHICAGO, ILm
FOREST CITY BREWING CD.
Jedina Češko-Slavjanska
protitrustna pivovarna družba
• v Clevelandu, O.	■ —
Vari iz najboljšega ameriškega slada in iz importiranega češkega limela iz Žatca
pravo plzensko pivo 'Prazdroj'.
Kdor enkrat naše pivo poskusi, ne bode zahteval dru-zejra! Kadi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev edinole plzensko pivo "Prazdroj", Podpirajte le one, ki vas os v o boj ujejo od trust o v ega jarma.
Naša pivovarna naliaja sena Union Street^ nasproti Wheatland in Homewood St.
===== Jaroslav V- Mašck, kolektor. ■■
Compagnie Generale Transatiantique,
(Francoska parohrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE. PARIZA. ŠViCE, INOMQSrA W LJUBLJANI
postni pazniki so.
"La Lorraine" na ava v;;aka... "LaSavoie" « " *'La Touraine" ** * > , •'L'Aquitaine" w " ^ ...
"La Btetegne" ............
"La Chan.pajrnc"_______________
•*La Gascogne*'„ . .........!
12,000 ton. 23,IX*) koti, k u,. t.
. .12,000
----10.000	"
...io;ooo	«•
8,000	"
... 8,000	"
... 8.000	"
25,000 12,000 ! 6,000 Qf000 3,000 9,000
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
odpfefcjo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri Copoludse ia prtK» nlMa it. 42 North Rivet, ob Morton St.. New York:
•LA LORRAINE La G-ascogne *LA SAV01E La Bretag7»e •LA LORRAINE
29. junija 1905. *LA TOURAINE 6. julija 1905, La Gascogne 13. julija 1905. La Bretagne ■20. julija 1905. *LA SAVOIE 27. julija 1905. *LA TOURAINE
3. avgusta 1905. 10. avgusta 1905. 17. avgusta 1905. 24. avg. 1905. 31. avg. 1905
Parnlka a ivwdo xaxnamovanl imajo po dn Tijaka.
Slovensko;Hrvatsko zdravišce.
334 W. 29th St., New York.
Na tisoče ljudi boluje na oblstifa (ledicab) pa o tej bolezni prav nič neznajo. Slabe in boine obisti so uzrok najrazličnejših bolezni in noben organ Človeškega telesa nima to-. , ,	11 ko in tako napornega dela kako ravno obisti, zato ie
treba da se posebno na nje pazi. Da ste na obistih bolni spoznate najlažie ako pustite svoje vode skroz 24 ur u čaši ali steklenici stati in če najdete na dnu usedek podoben grisu ali ako je Va§a voda maglena in dimasta — je to znak V ase bolezni na oblStih in Vam so zdravila neobhodno potrebna. Za vse bolezni na obistih, jetrah, mehurju, potem za vrtoglavico, slabo pro-bavo, nervoznost, uzburjenost, reumatizem, za vse kožne bolezni, proti slabosti m hujšanju itd. so Dr. THOMPSONA zdravila za obisti in jetra najboljše sredstvo in da se vsak o njih dobroti prepričati more: Pišite na Slovensko-Hrvatsko zdravišče
Dr. «J. E. THOMPSON
334 W. 20th Str. = — — — NEW YORK.
da vam posije jedno steklenico brezplačno zaposkušnjo in priložite vpismo samo znamke (marke) za poštnino.
Cenile knjig,
KATERE SO DOBITI V ZALOGI FRANK SAKSER-JA, 109 GREEN WICH STREET, NEW YORK
MOLITVENE KNJIGE: Mali duhovni zaklad, fino vezane v usnje $1.80. v šagrin -usnje $1.50. Sveta Ura, fino vezana, eagrin, $150. Zlata šola, z zlato obrezo, $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obreza,
(mieen molitvenik), $—.40. Otroška pobožnost, platno vezane, ru-
deča obreza. $—.25 Vrtec Debeški, platno, zlata obreza,
GO centov. Nebeške iskrice, platno, zlata obreza,
60 centov. Presveto Srce Jezusovo, platno, zlata
obreza, $1.20. Sv. Rešnje Telo, šagrin, zlata obreza, $1.20.
Sv. Rožni venec, platno, zlata obreza, $1.20.
Duhovni zaklad, platno, zlata obreza, $1.00.
Skrbi za dušo, šagrin, zlata obreza. $1.50.
Skrbi za duio, fino vezane, zlata obreza, $2.00.
ZABAVNE IN POUČNE KNJIGE.
Angleščina brez učitelja, 40e. Abecednik, slovenski, 20c. Ahnov, augležko-nemški slovar 50c. Aladin s čarobno svetilnico, slikano,
10 centov. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90e-Admiral TegeU-jo? Ave Marija. »•» x>aron Trenk.
Belgrajski bise- v.	j--?*
Berač, 15c.
Boj tek, v drevo	-i'.ez, Tjrav
ljica, 10c. Benetska vedežev? i. :0« i5urska vojska, 30-. Božični darovi, 20c Bleiweiss, Slovenska Cvetke, pesmice in p j Cesarica Elizabeta, . ei'ie^ i. !:■■■ Orni bratje, 20c.
Cerkvica na skali, pra\ • • -a i)«* Ciganova osveta, 20c. C vetrna borograjska. Cesar Maksimilijan L,
ski, 20c. Cas je zlato, 30e.
oetrto berilo za slovensko icle, 50c. Draga, umorjena srbska kraljica, 20c Dimnik, slovensko-nemški besednjak
vezan, 90c. Druga nemška slovnica, vezana, 50e. Darinka, 20c. Doma in na tujem. 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 20c, Dve čudapolni pravljici, 20c. Eno leto med Indijanci, 20c. Evstahija, loc. Evangelij, 50c. Erazem Predjamski, 15c. General Laudon, 30c. Grofica beračica, od 1—100 zvezek, 6.50.
Golobček in kanarček, 15c. George Štefenson, oče železnic, 50e. Gozdoyuik, 1. in IT. del, vsak 70c. Godčevski katekizem. 15o Hedvika, tanditova nevesta, 15c. Hirlanda, 20c. Hildegarda, 20« Hitri računar, 40c.
Hubad, pripovedke, L in IL del, vsak
po 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izza mladih let, 40c. Izanami, mlada Japonka, 20c. Izidor, pobožni kmet, 25c. Izdajalca domovine, 20c. Jaromil, 20c.
Jurčičevi spisi, fino vezai.t 1—11.
skupaj $8.00 — posamezno $1.00. Kako postanemo stari? 40c. Krištof Kolumb, zgodovinski roman.
(novo), 50e. Kneipp, domači zdravnik, vezan, 50c. Knez Črni Jurij, 20c. Kako je zginil gozd, 20c. Krvna osveta, 15c. Krištof Schmid, 100 pripovedk. 30e. Kalan, povesti. 20c. Kako postanemo stari? 40c. Lažnjivi kljukec, 20c. Lurške podobice, 5c. Leban, sto beril, 20c. Mali vitez. I.. II., III. del. $2.50. Mladi samotar, 15c. Mati Božja z Bledu, 15c. Mali katekizem, 15c. Marija, hči polkova, 20e. Marjetica, 50c. Mala pesmarica, 30c. Materina žrtev, 50c. Mirko Postenjakovič 20«. Miklova Zala, 30e. Mrtvi gostač, 20c. May, Ery, 20c. Mlinaxjev Janez, 40c.
Nezgoda na Palavanu, 20c. Narodna biblioteka, posamezno, 20e. Nedolžnost, preganjena, 20c. Naš cesar Franc Jožef L, 20c. Navodilo za spisovanje raznih piaem,
80 centov. Nemicina brez učitelja, 40c. Nesrečnica, 30c. Na preriji, 20c. Naseljenci, 20c. Nikolaj Zrialaki. 20«. Najdenček, 20e. Na indijskih otokih, 30c. Naš dom, I. do IV. zezek, po 20c. Naselnikova hče, 20c. Narodne pripovedke, I. in IL d«U
vsak 20c. Oče naš, povest, 50c. Ob zori, (Cankar), 50c. Ob tihih večerih, (MeŠko), povesti, 70c.
Poduk rojakom Slovencem. 30c. Primož Trubar, (Aškerc), lirična pesem, 50c.
Podobice svete, razne male. 3c. Prst božji ali izgledi, 15c. Poslednji Mohikanec, 20c. Prva nemška vadnica, 35c. Pred nevihto, novela, 20c. Pregovori, 30c. '~-Ti Vrbovčevem Grogi, 20c. -'-d turškim jarmom, 20e. Princ Evgen, 20c. Prešernove poezijo, broširane, 50c. Pravljice, 20c. Pred nevihto, novela, 20c. Potovanje v Liliput, 20c. Ptvvliba, 20c. T>rav:'1vi lostojnosti, 20e. Sočni Jo v-nemški slovar, broš., 40e. j »-očni si"? angležki besednjak, novL
" .. "eških, Sienkiewicz, 1-3,
S3.00
sin, 10c. Radecki, 20c. Uesnicoli^b. 2ftc. Rodbinska sreča, 40e. Rcpostev, 20c. Roparsko življenje, 20e. Razglednice, newyorske, 3.*.
„ narodna nosa, 3c. ljubljanske, 3c Rupto japonska vojska, 5 zvezkov, 5© Robinzon, 50 c. centov.
Spisovnik Ijubavnih in ženitovan„skib
pisem, 3Uc. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanjske knjige, male, 15c. Spretna kuharica, »n^širana. 80c. Spretna kuharica, vezana $1.00. Sveta noč. 15c. Skozi širno Indijo, 40c. Slovenski šaljivec, L in II. knjig^
vsaka 20c. Stric Tomova koča, ^Oe. Stanley vAfriki, 20c. Srečolovec, 20c.
enilja, 15c. Spisje 15c.
Stoletna pratika, 60c. Spominski listi, 25c. Sv. Notburga, 2(V. Sita, mala Hindostanka, 20c,
S jwestola na morišče, 20c. Stezosledec, 2<»i\ Spisi v ljudskih šolah. 30c. Strelec, k. c.
baliivi Jaka, I. iu II. del, jedna k nji
ga, 20c. »tiri povesti. 20*». Timotej in Filomena, 20e. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov. $6.50. Tiun Ling, 20c.
Voščilna knjižica za vse prilike. 2i)c.
V	gorskem zakotju, 20c. Ver ček pripo vesti, 20c. Vsernalec, mali, 20c. Veliki katekizem, 30c.
V	delu je rešitev, 30c. Vrtcmirov prstan, 20o Vojska na Turškem, 40c.
V	zarji mladosti, 2oc. Vstajenje, 20c.
Zemljevid Združenih držav, 25c. Zemljevid celega sveta, 25c. Zemljevid rusko-japonske vojne, 25 Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30c. Z ognjem in mečem, št. 41 do 56,
skupaj $2.50. Zbirka domačih zdravil, 60c. Zlata vas, 20c.
Zgodovinske povesti, (Vrhovec), I., IL
ITI., vsak zvezek, 40c. Zgodbe sv. pisma, velika izdaja, 50«. Žirovnik, narodne pesmi z nape vi, L
in II., po 60c zvezek Žalost in veselje, 40c. | Žirovnik, narodne pesmi z naperi, I.
in H. del $1.20. Ženinova skrivnost, 25c. 60 malih povesti, 20e. Opomba, Naročilom je pridejati denar. Knjige pošiljamo poštniar prosta.