cd
Pedagoške iskrice iz Irske
O
^ Tatjana Ažman
Šola za ravnatelje
O PH
Nives Cek
Osnovna šola Komen
V zadnjih dveh letih smo v Šoli za ravnatelje okrepili mednarodno sodelovanje z vidika mobilnosti ravnateljev. Zahvala za usposabljanje na Irskem gre Cmepiusu in še posebej Mihaeli Zavašnik, Lei Avguštin ter Valerie Lewis, ker so dogodek organizirale in izvedle.
Tik pred jesenskimi počitnicami 2018 nas je v okviru projekta erasmus+ (Mobilnost ravnateljev 1) štirinajst ravnateljic iz slovenskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol s spremljevalko iz Šole za ravnatelje obiskalo Irsko. Obisk je bil namenjen spoznavanju značilnosti njihovega izobraževalnega sistema. Ogledali smo si različne javne zavode s področja izobraževanja, dve šoli in vrtec.
Irska je ena najlepših držav na svetu, s prijaznimi prebivalci in enim najboljših izobraževalnih sistemov. Država je znana kot zeleni otok z ogromnimi travnatimi površinami. Ima bogato zgodovino in temu primerno raznoliko kulturo. Na otoku živi nekaj vec kot 4.700.000 prebivalcev, od tega v glavnem mestu Dublin vec kot 1.100.000. Nacionalni jezik je iršcina, vendar prevladuje anglešci-na, kar se kaže tudi v njihovem javnem življenju. Vecina javnih storitev in publikacij je dostopnih v anglešcini.
Irski šolski sistem
Irska namenja približno 7 odstotkov bruto družbenega proizvoda za izobraževanje (Slovenija slabih 5). Šolski sistem na Irskem je podoben tistemu v Angliji. Krščanstvo je prevladujoča vera, Katoliška cerkev pa močno zaznamuje irski šolski sistem, saj ima pod svojim okriljem kar 90 odstotkov od 3246 osnovnih šol. Pomembno vlogo pri odločanju (tudi o imenovanju ravnatelja) ima cerkveni dostojanstvenik. Zanimivo je, da se v te šole šele letos lahko vpisujejo tudi učenci, ki nimajo opravljenih katoliških obredov. Izziv na tej stopnji so majhne osnovne šole, ki imajo lahko tudi samo enega učitelja in nekaj učenčev. Vlada želi male šole združiti z večjimi, a ji občine nasprotujejo. Na enega strokovnega
vodenje 1I2019: 111-117
Tatjana Ažman in Nives Cek
delavca pride petnajst učencev. Na vseh stopnjah šolanja poteka izobraževanje v irščini in angleščini. Pri tem se srečujejo z dvema izzivoma: irščina je zahteven jezik, zato ga večina učencev obvlada šele po več letih, še posebej je to problematično za priseljence ali Nove Irce, kot jih imenujejo, poleg tega učiteljev irščine ni dovolj, da bi pokrili vse potrebe šol.
Otroci lahko vstopajo v organizirano varstvo pri treh ali štirih letih in se vključijo v vrtec (pre primary school). Na Irskem je tako okoli 40 odstotkov štiriletnikov in približno 95 odstotkov petletnikov že vključenih v šolo. Štiri- in petletnim učencem je namenjen kurikulum za vrtec ali kurikulum aistear (po izbiri učitelja), katerega namen je pomagati vsakemu otroku, da se razvija kot kompetenten in samozavesten učenec. Varstvo in vzgoja v zgodnjem otroštvu se posvečata štirim področjem:
•	dobremu počutju,
•	identiteti in pripadnosti,
•	raziskovanju in razmišljanju,
•	komuniciranju.
Tako zelo dobro povezujejo varstvo in izobraževanje v zgodnjih letih in zagotavljajo uresničitev otrokove pravice do varnega, stimulativnega, negovalnega in igralnega okolja.
Otroci postanejo šoloobvezni s šestim letom, ko vstopijo v vrtec. Ta zajema otroke od četrtega ali petega pa do dvanajstega ali trinajstega leta starosti. Sekundarno izobraževanje (post primary education) se deli na t. i. nižji - junior (12-15-letni učenci) in višji ciklus - senior cycle (15-18-letni učenci). V nižjem ciklu imajo učenci navadno od devet do enajst predmetov. Pouk poteka v angleščini in irščini, predmeti pa so angleščina, irščina, matematika, umetnost, glasba, šport, drama, humanistika in naravoslovje. Na koncu osnovne šole je nacionalni izpit (junior certificate), ki je za učence, nevajene ocen, zelo stresen.
Višji ciklus se začenja s t. i. prehodnim letom (transition year), ki je namenjeno premostitvi razlik med splošnim predmetnikom nižjega cikla in ožje izbranim predmetnikom, ki ga imajo učenci zadnji dve leti, ko se zelo intenzivno pripravljajo na zaključni izpit, ki je pogoj za vpis na univerzo. Iz obveznega sistema lahko izstopijo s sedemnajstim letom, dejansko pa traja obvezno šolanje od šestega do osemnajstega leta starosti.
Šolsko leto traja od zadnjega tedna avgusta do zadnjega tedna maja in je razdeljeno na tri trimestre:
112
Pedagoške iskrice iz Irske
•	jesenski (avgust-december),
•	spomladanski (januar-marec),
•	poletni (april-maj).
Med šolskim letom imajo ucenci dvotedenske božične in velikonočne počitnice, poletne pocitnice pa trajajo od junija do avgusta. Šolski dan se zacne med 8.30 in 9.00 ter traja do 15.30.
Obisk izobraževalnih ustanov
Naš prvi delovni obisk je potekal v Naasu, mestecu, ki leži okoli 50 kilometrov jugozahodno od Dublina. Obiskali smo leta 2013 ustanovljeni zavod etbi (Education and training boards Ireland), ki je odgovoren za vzpostavljanje in upravljanje šol na razlicnih ravneh, tudi izobraževalnih centrov za ucenje odraslih. Predstavili so nam delovanje Šole za ravnatelje, ki so jo ustanovili leta 2015. Tri predavateljice sooblikujejo programe za 3300 ravnateljev osnovnih in 700 ravnateljev srednjih šol, vrtci pa so vecinoma zasebni, zato so zunaj njihovega sistema. Ravnatelji imajo trajen mandat. V osnovnih šolah kar 60 odstotkov ravnateljev tudi poucuje, ker so šole tako majhne. Leta 2016 so v tej ustanovi oblikovali standarde vodenja.
Izvajajo tri programe:
•	Mentorstvo. Letno potrebujejo od 200 do 300 mentorjev za oš in 150 za sš. Mentorstvo je dveletno, prvo leto poteka ena na ena, srecanja so enkrat mesecno po dve uri, praviloma v živo, dvakrat na mesec pa zaradi oddaljenosti obeh ravnateljev po telefonu ali skypu. Drugo leto se skupine ravnateljev oblikujejo po regijah, v vsaki je pet ali šest oseb, srecajo se trido štirikrat letno. Mentorstvo je prostovoljno. Pogoj za mentorja je pet let prakse. Mentorji se prvo leto usposabljajo štiri dneve, nato vsako leto še tri dni. Srecujejo se v skupinah po osem, eden je organizator. Ravnatelji zacetniki imajo uvodni seminar o pomenu mentorstva (pricakovanja, proces, pravila srecevanj, zaupnost). Kulturo mentorstva šele razvijajo, saj so na tako vrsto pomoci v preteklosti gledali slabšalno. Izziv je najti mentorje, oblikovati prave pare, problem so razdalje; število potreb je težko usklajevati s številom mentorjev, ker nihce v državi ne vodi statistike o potrebah po mentorjih. V šolskem letu 2018/2019 so vzpostavili 320 parov.
•	Coaching za ravnatelje so uvedli leta 2017. Ravnatelji imajo na voljo 40 coachev iz organizacij zunaj šolstva. V tem šol-
113
Tatjana Ažman in Nives Cek
skem letu je v proces coachinga vključenih 152 ravnateljev (okoli 10 odstotkov), doslej pa jih je to možnost izkoristilo 472. Stroške krije Ministrstvo za šolstvo (Department ofEdu-cation and Skills). Vsebina srečanj je zaupna. Na prvem preverijo »kemijo« med coachem in ravnateljem, sledi še sedem srečanj. Najpogostejše teme coachinga so: ravnovesje med delom in drugimi ravnateljevimi vlogami, vodenje ljudi in uravnavanje časa, sledijo učenje in poučevanje in ohranjanje motivacije za delo (nova energija). Vsak ravnatelj, ki je v stiski, se lahko za pomoč obrne na psihologa, in sičer lahko to stori kadar koli, ne glede na uro dneva ali dan v tednu. Novost s strani države je zavarovanje ravnatelja za odvetniške storitve za 150.000 evrov v primeru, da ga tožijo sodelaveč ali starši.
• Predavanja/posveti za ravnatelje.
Poleg tega pripravljajo model profesionalnega učenja za vodenje.
V	Maynoothu smo obiskali sedež Učiteljske zborniče (Teaching Council), ki je bila ustanovljena leta 2006. Njeni prijazni člani so nam predstavili področja delovanja. Posebno pozornost je pritegnilo dejstvo, da morajo biti vsi irski učitelji člani tega združenja. Na Irskem imajo zgledno urejen sistem usposabljanja učiteljev. Izobražujejo se štiri leta za delo v osnovni šoli (primary school) oziroma nadaljnje peto leto, ki ga opravijo ob delu navadno v dveh letih, za poučevanje na srednji šoli (postprimary education, junior cycle), za učenče od 6. do 9. razreda. Učiteljska zborniča zagotavlja učiteljem začetnikom in njihovim mentorjem močno podporo.
V	javni osnovni šoli Pipers Hill Naas Community National Sčhool so nas zelo prijazno sprejeli. Ogledali smo si prostore in se pogovorili z ravnateljem. Vse učilniče so imele odprta vrata, na stenah so bili izdelki učenčev. Učenje je bilo izkušenjsko in življenjsko naravnano.
V	tej šoli so učenči obeh spolov, kar v javnih šolah šele v zadnjem času postaja običajna praksa, saj so bile šole prej (in so še) ločene po spolu. Učenči nosijo uniforme. Preverjanje in očenje-vanje znanja je formativno, ob konču šolskega leta dobijo učenči individualizirano opisno očeno.
Nekaj ravnateljič je obiskalo bližnji vrteč, ki je zelo drugačen od naših. Javnih vrtčev je na Irskem malo, zasebno varstvo pa lahko stane tudi 1000 evrov na meseč. Mati ima šest mesečev porodniškega dopusta, nato pa se vsaka družina znajde po svoje. Predšol-
114
Pedagoške iskrice iz Irske
sko varstvo je vcasih potekalo pod okriljem zdravstvenega sektorja, danes pa ni vec tako. Potrebe družin narekujejo spremembe in na univerzi že izobražujejo vzgojiteljice, njihov Zavod za šolstvo pa je pripravil kurikulum za vrtce.
Iz Naasa smo odpotovale v Dublin in tam obiskale organizacijo WorldWise Global Schools, ki vabi šole k prijavam projektov, katerih del so vsebine globalnega učenja. Šola lahko kandidira za projekt in v podporo za izvedbo ciljev prejme do 2000 evrov, mreža šol pa do 8000 evrov. Ministrstvo za zunanje zadeve šolam za te programe letno nameni 600.000 evrov.
V Nacionalnem svetu za kurikulum in ocenjevanje, oddelek za izobraževanje (National Council for Curriculum and Assesment, Department of Education), smo izvedele, da lahko vsak ucitelj in ravnatelj v casu svoje kariere do pet let dela zunaj šole (lahko na izobraževalnem zavodu, ministrstvu ali si vzame cas zase - sobotno leto), delovno mesto v šoli pa ga pocaka. To imenujejo sekun-darij. Pogodba jim namrec v tem casu miruje, kar s pridom izko-rišcajo ucitelji, ki se zdaj množicno zaposlujejo v Dubaju in se nato financno okrepljeni vracajo domov. Obicajno si tako prislužijo sredstva za lastno nepremicnino, vendar ima to za sam šolski sistem negativne posledice, saj v državi primanjkuje uciteljev zlasti za naravoslovno-matematicne predmete.
Uciteljem podporo pri opravljanju poklica zagotavljajo trije sindikati, ravnatelji pa so povezani v dve združenji. Pomembno vlogo ima šolska inšpekcija, deluje pa bolj svetovalno kot normativno. Inšpekcije so navadno nenapovedane, v casu napovedanih pa inšpektorji zelo natancno pregledajo delo uciteljev - hospitirajo, opravijo intervjuje z ucenci in s starši. Inšpekcijski nadzor je dolgotrajen (traja tri tedne) in mucen. V porocilu javno objavijo rezultate inšpekcijskega nadzora, tudi za posamezne ucitelje (sicer brez imen, a z omembo predmeta in šole). Ce rezultati niso dobri, nadzor ponovijo.
Na Irskem je 715 srednjih šol, vnjihpapoucuje okoli 29.500 uciteljev. V Dublinu smo obiskale Larkin Community College, šolo, na kateri je odstotek otrok iz družin z nizkim ekonomskim statusom velik. Pred šolo je bil ves cas parkiran policijski avtomobil, ker je ta okoliš vcasih nevaren. V šoli je okoli 400 ucencev in 57 predanih uciteljev, ki s srcnim pristopom pri ucencih dosegajo velike uspehe. Veselijo se vsakega napredka, proslavljajo uspehe, slišale pa smo tudi pozitivni jezik nenehnih pohval. V razredih je po 32 ucencev. Povabili so nas tudi k pouku, kar je bilo res dragoceno. Prvo uro so imeli ucenci tutorstvo in so v dvojicah ali skupinah
115
Tatjana Ažman in Nives Cek
pomagali drug drugemu pri ucenju. Po dveh urah pouka je sledil desetminutni odmor za malico, ki jo ucenci prinesejo od doma. Po nadaljnjih dveh urah pouka je sledil dvajsetminutni odmor za kosilo. Ucenci so ga lahko izkoristili zunaj ali v šolski kantini (kjer so imeli na voljo pripravljene sendviče, juho ali riž s karijem - eno od jedi si morajo izbrati vnaprej). Na tej šoli so ucenci v casu kosila lahko tudi v t. i. tihi sobi, kjer použijejo obrok ob meditativni glasbi. Po kosilu so še dve ali tri ure pouka, razen ob sredah, ko imajo prosto za zunajšolske dejavnosti.
Ob koncu obiska nas je ocarala mestna univerza Drumcondra (Drumcondra City University) v Dublinu. Ponaša se z vec stavbami; najstarejša je stara sto petdeset let, v najnovejši pa domujejo prostrana sodobna knjižnica, predavalnice itd. Pojasnili so nam, kako poteka izobraževanje uciteljev. Dijaki, ki bi radi postali uci-telji, morajo na zakljucnem izpitu zbrati veliko tock (najboljših 8 odstotkov). Na Dublinski mestni univerzi Drumcondra imajo za 430 mest po 3000 prijav! Status uciteljskega poklica je zelo visok. V sistemu izobraževanja za bodoce ucitelje je kar 30 tednov - ali cetrtina - programa namenjenega praksi v šolah: v prvem letniku imajo štiri tedne prakse, v drugem šest, v tretjem osem in v ce-trtem deset. Pripravništvo je sistemsko urejeno. Vsak študent za stroške študija prispeva okoli 3000 evrov letno. V Dublinu je najem sobic zelo drag, zato se študentje pogosto na predavanja vsak dan vozijo tudi od dalec. Naj omenimo še težavo, s katero se spopadajo - primanjkuje jim namrec uciteljev iršcine, tujih jezikov, naravoslovja, matematike. Eden od razlogov je, da mladi ucitelji vec zaslužijo v tujini, zato odhajajo na delo tja, na primer v Du-baj. Drugi razlog je, da je v Dublinu težko dobiti ucitelje, ker je življenje v mestu dražje, po drugi strani pa jih je prav tako težko privabiti v oddaljene kraje.
Irske posebnosti na področju vzgoje in izobraževanja
Ravnatelji:
•	trajen mandat;
•	trije programi Šole za ravnatelje - mentorstvo, coaching, sre-canja;
•	veliko majhnih osnovnih šol, ucna obveznost ravnateljev.
Ucitelji:
•	Uciteljski poklic je cenjen in razmeroma dobro placan.
116
Pedagoške iskrice iz Irske
•	Vsi učitelji morajo biti clani učiteljske zbornice.
•	Učitelji lahko za dobo petih let izstopijo iz sistema, brez bojazni, da bodo izgubili službo.
•	Učiteljeva učna obveznost je 25 ur v osnovni (primary school) in 22 v srednji šoli (postprimary).
•	Učitelji velik poudarek namenjajo vseživljenjskemu učenju ter razmišljanju o svojem delu (razmišljajoči praktik).
•	Sindikat učiteljev je zelo močan, skrbi pa za njihove praviče in profesionalnost.
•	Na Irskem imajo strogo inšpekčijsko službo.
U čenči:
•	V šolah, ki smo jih obiskali, učenči nosijo uniforme. Motiva-čija za učenje z leti šolanja raste, saj je izobrazba na Irskem vrednota in pogoj, da se bodo lahko vpisali na izbrane fakultete in bodo, ko bodo odrasli, opravljali dobro plačana dela.
•	V šolskem kurikulu pri vsebinah vsa leta poudarek namenjajo razvoju učenčeve odgovornosti do lastnega napredka in dejanj.
•	Športne vzgoje imajo manj kot pri nas (dve uri na teden).
Starši:
•	Vloga staršev se na Irskem prečej razlikuje od tiste pri nas. Šoli zaupajo in se ne vtikajo v učiteljevo delo. Na pogovor o otroku lahko pridejo enkrat do dvakrat letno, sičer jim je vstop v šolo zelo omejen. Pri imenovanju ravnatelja nimajo nobene vloge. Njihova glavna odgovornost se nanaša na skrb za redno in točno prihajanje otrok v šolo, veliko vlogo pa imajo pri odločanju o tem, ali bodo šole na manj poseljenih območjih ohranili ali zaprli.
In še: javnih vrtčev je zelo malo.
■ Tatjana Ažman je višja predavateljiča v Šoli za ravnatelje. tatjana.azman@solazaravnatelje.si Nives Cek je ravnateljiča v Osnovni šoli Komen. nives.cek@guest.arnes.si
117