List 42. •Ví' ? • v^ * : š > v v f< Tečaj XLIX. î rv rtniške i i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. in za četrt leta 80 kr., — po pošti _ __ _ - « « prejemane pa za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr. — Za prinašanje na dom v Ljnbljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasmkovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 23. oktobra 1891. Sedanji politični položaj in Slovenci. n. novem letu so se bili ^^^^^^^^^^^^^^ ~ k I" r . V . m* Staročehov, čeških veleposestnikov se pa bila dognala tudi, če bi bil ali pa kak drug Mladočeh pri posvetovanjih, skanja od vseh stranij bi bila oieojne in tako vplivala ravno HMV __ Mladočehe, kakor so na Staročehe, posebno če bi se bila ■í BjpiniH «y;. ? 'St ^* - -mrt,* '{r. pfè kaka prilika, da se lahko ponašali, da so cev. Sklical jih je bil grof Taaffe, da se počrtetujejo, kako to ali ono s svojo odločnostjo dosegli. Končno bi sprava se dala napraviti sprava mej obema narodnostima na Za Čehe ne bila dosti ugodnejša, ali imela bi to dobro Češkem. Ministerski predsednik pa ai teh konferenc 8tran, da bi Mladočehi ne -— — ——7 y^Vi^^y^y bili sami pri njej sodelovali sklical le zaradi ljube mu sprave, temveč hotel Nemce. Napredek Mladočehov gaje bil prevari!, vladna večina v državnem zboru ne bode trajna. Pri novih volitvah zmagajo Mladočehi v velikem številu in vlada pade, če si za časa ne poišče novih pristašev. Da ruvati proti njej smo preverjeni ; ker bi bili našli na. spravi hitro mnogo dobrih stranii, 1 "ite ------------------m fin i iiiirtnfM 111WT1 ili tft.nian i—WWlh v J » da ko se na Mladočehe ne more ozirati, je bilo jasno. Da pa videli, da s tem morejo sebe povzdigniti Sprava ni bila tako slaba za Čehe, kakor se navadno misli, dasi radi priznavamo, da je bila v mnogih pridobi levičarje za se, je pa bilo treba, da jim najprej j I š* % P r-< C - L - I t* jj pogladi pot v deželni zbor češki. Vse je bilo treba tako napeljati, da nemški volilci ne bodo mislili, da so njih ozirih pomankljiva. Ko so o njej v Pragi zvedeli, Mladočehi niso vedeli i kaj grajali na njej. Sami so videli » da poslanci prestopili prisiljeni prag deželno-zborske dvorane, katero so bili prevzetno zapustili, temveč da se vrnejo na videz kot zmagovalci, v resnici pa vender ima mnogo dobrih stranij. Mladočeški klub se ni hotel precej o njej izreči, temveč jo je izročil posebnemu odboru v pretres. To so Mladočehi storili zaradi tega, da vidijo, na katero stran se obrne narod tem sta pa ostane zmagovalka le vlada. pripetili dve stvari, ki sta vzbudili nezaupnost mej narodom. Na shodu nemških zaupnih mož v Toplicah so To se je deloma doseglo s spravo, ki se je dosegla razni govornifci spravo preveč hvalili, zraven pa dali ra- zado- in nemškega naroda drug drugemu približali in pri po- voljiti, kar so priborili. To nemško hvalisanje sprave je na Dunaji. Pri raznih banketih so se zastopniki češkega zumeti, da Nemci se za zmiraj ne mislijo s tem svetovanjih so se dogovorili, kako bi se uravnale razme- moralo vzbuditi nevoljo pri češkem narodu, kajti vsililo re Da Češkem, da se vsaj nasprotstvo. Vlada nekaj časa zajezi narodno mu je misel, da sprava za Čehe ne more biti ugodna > res pripravila zastopnike obeh narodov, m če jo Nemci tako hvalijo. Še bolj je nezaupnost vzbudila so postali neka naredba pravosodnega ministerstva, da vsem urad-voljni in prijenljivi Mi ne dvojimo, da bi ta posvetovanja nikom v nemških okrajih ni treba znati češčine. Ta naredba za Češko bila obrodila dober sklicanju konference storila vlada ni v nasprotji s spravo, ali popolnoma neumestno jo je napačnega koraka bilo izdati, predno se je sprava še izvajati začela. spravi Čehi ta in niso Nemci in vlada kmalu po dovršeni spravi z lahko- so morali sedaj misliti, da je ves namen miselnim postopanjem vsega dela razdrli. Grlavna napaka da se zagotovi kakor hitro je mogoče Nemcem prvenstvo je bila da MI a tem posvetovanjem niso eha nobenega v de eli. S to naredbo se je pričelo, in tako pojde korak rava se bode izvajala le tako, kakor bode niiiiwiiijiinjmw— Mi ne vemo, kake pomisleke so imeli proti za korakom. Sp Mladočehom in kdo je prav za prav zakrivil, da jih Nemcem ugajalo. Čehom se tudi zameriti ne more, da so niso vabili, ali to vemo, da je ta bila jedna glavnih na- nezaupni postali. Slovanski narodi v Avstriji smo že pak, kajti Mladočehi so tedaj že bili tako močna in prevečkrat bili varani, da bi mogli imeti v vlado ali pa vplivna stranka, da je ni bilo pametno prezirati. Sprava v Nemce dosti zaupanja. Omenimo le, da se je ustava «s - át ' V-V dala pred več nego dvajsetimi leti, ali še sedaj ni izvršena. -Koliko se od onega ni izvršilo, kar se je obetalo v prestolnem govoru 1879. leta ! Sedanja vlada je tudi marsikaj storila, kar ni bilo v prid Čehom. Omenimo le znani Gaučev ukaz, s katerim se je bilo odpravilo več srednjih šol. Ta ukaz, posebno pa to, da ga vteda ni hotela precej preklicati, ko so to češki poslanci zahtevali, je omajalo tla staročeški stranki in povzdignilo Mladočehe. Pozneje se je bil sicer ta ukaz polagoma razveljavil, ali bilo je prepozno. Mladočeško gibanje se je bilo že preveč razširilo. Iz omenjenega je razvidno, da je tudi sedanja vlada marsikaj storila,, kar ni vzbujalo pri Čehih zaupanja vanjo, in torej ni čuda. če tudi sprave, zlasti petem, ko se je izdal zgori omenjeni ukaz, niso več z veseljem pozdravljali. Videč, da narod nima zaupanja v spravo, začeli so Mladočehi agitacije proti dunajskim punktacijam. Pri tacih razmerah se mladočeške agitacije morale imeti nenavaden uspeh. Nehote jih je pa še podpirala vlada. Hitela je s konfiskacijami mladočeških listov, z razpuščanjem shodov, pri katerih se je govorilo proti spravi. Da konfiskacije in omejevanje svobode govora ne bode stvari v prid, je moral vsakdo videti, le vlada v svoji preveliki gorečnosti tega ni videla. Mladočehi so pa tudi imeli prav, da so spregovorili o tako važni stvari. Da, to je bila tudi njih dolžnost, ker z dunajskimi punktacijami se bi bil odločil velik del usode naroda češkega, da so se izvedle. V takih važnih trenotkih je dolžnost vsacega narodovega zastopnika, da izreče svoje mnenje in opozori na nevarnosti, ki morda prêté, ali pomankljivosti, katere so drugi morda prezrli. Dolžnost Mladočehov kot narodnih zastopnikov pa ni bila delati na to, da se sprava popolnoma prepreči, ker je delo Staročehov, temveč si prizadevati, da se dunajske punktacije tako popravijo, da se ž njimi zares doseže narodni mir, kateri bode Čehom in Nemcem v korist. Tega pa Mladočehi niso storili. Še povedati niso hoteli, kako si sami spravo mislijo, temveč so s« le s tem izgovarjali, da se poprej mora izvesti češko državno pravo, dobro vedoč, da pri sedanjih razmerah na uresničenje tega prava ni misliti. Mi smo že razložili, da to brez dovoljenja Nemcev ni mogoče. Dokler se sprava no dožene, na obnovljenje češkega prava ni niti misliti. Sprava mora biti podloga uresničenju češkega državnega prava. To so dobro vedeli Mladočehi, ali za uresničenje tega niso nič storili. Pozitivno delo je te- žavnejše nego samo zanikavanje in razdiranje. Njim je bilo takrat tudi najbolj za osobe. Hoteli so le podreti dr. Riegra in tovariše. Govorili so proti spravi, ali delali so pa proti Staročehom. Žal, da je njih ruvanje imelo tak uspeh, da je odrinilo od javnega delovanja skušene politike in poštene može, kateri so vedno dobro hoteli narodu, če so se tudi morda kedaj motili Narod češki bode pa še spoznal, da se ni bil poprijel pravih mož. Kaže se, da do tega spoznanja ni več daleč, in Bog daj, da bi se dalo le vse popraviti, kar so do- 8edaj Mladočehi pokvarili. V prihodejem članku pa bodemo kaj več spregovorili o slabih straneh sprave in kako bi se morale popraviti. Nam se o tem zdi tem ume8tneje govoriti, ker vlada pravi, da misli na spravo še ni popustila, in ker je sprava tudi za nas Slovence velicega pomena, če se prav izvede. Politični pregled. Domače dežele. Glavna debata o državnem proračunu se je začela uže včeraj dne 22. t. m. V minulem tednu se ni v državnem zboru nič kaj prav važnega dogodilo. Do malega škandala je sicer prišlo, a levičarji ne bodo imeli od njega onega dobička, katerega so pričakovali. Poslanec Schneider je namreč popravil nekatere volilne listke, ko se je volilo v vinarski odsek, ne da bi za to vedeli dotični poslanci, ter je hotel na ta način spraviti v odsek poslanca Mutha. To dejanje je predsednik dr. Smolka konstatoval ter izrekel poslancu Schneiderju zasluženo grajo. Liberalci so mislili, da ja zdaj najpripravnejši čas, da se znebe neljubega jim poslanca, ter so začeli v Schneiderjevem volilnem okraji agitovati, da bi mu vo-lilci dali nezaupnico. Mi takega postopanja, kakeršno je bilo Schneiderjevo, nikakor ne odobrujemo, a nam ni tudi prav nič žal, da se Dunajsko prebivalstvo za levičarsko kričanje malo zmeni. Proračunski odsek ie predlagal zbornici, da se sprejme skrajšano posvetovanje o državnem proračunu, to je, da se nekatere točke državnega proračuna predlože kar raravnost zbornici, ne da bi se proračunski odseK, kakor je bila do zdaj navada, posvetoval o njih. Proti temu predlogu so govorili mlado-češki poslanci, a je bil vzprejet z veliko večino. Po tem takem se bode državni proračun rešil v veliko krajšem času nego druga leta. Zdaj se pridno posvetujejo v raznih odsekih o raznih stvareh. Tudi odsek za volilno reformo imel je minole dni sejo. Predlogov o premembi volilnega reda je bilo predloženih več, ali najvažnejši, Ker ima splošen pomen, je oni, po katerem naj bi se uvedle di- » rektne volitve tudi v kmečkih občinah. Poljaki niso kaj prijazni temu predlogu, konservativci so pripravni glasovati za ta predlog le tedaj, ako bi se vršile volitve v vsakej občini posebe, sicer pa ni prišio v odseku do nobenega sklepa, ter se je povabila vlada, da izreče svoje mnenje o tej zadevi. Med Mladočehi ne vlada popolnoma sloga ter se govori, da si bodo realisti osnovali svoj poseben klub, kateremu bi bil vodja prof. Masaryk. Dne 18. t. m. je bilo slovesno zaključena češka razstava. Zaključil jo je deželni maršal knez Lobkovic s patrijotičnim govorom, ki je bil od občinstva vzprejet z velikim navdušenjem. Tudi navzočnega namestnika grofa Thuna je občinstvo burno pozdravljalo. Godili so se pozneje tudi mali neredi, ki so dali nemškemu časopisju spet zaželenega gradiva, da hujska ter piše proti Čehom. 333 Mi nikakor ce odobriijemo pouličnih demonstracij, sicer S Cetinja se poroča z dne 18 t. m , da je porta so pa dali Nemci dovolj povoda od prvega začetka pa sklenila, da se odvzame Albancem novošegno orožje, do konca razstave z neprestanimi psovkami in s sramc- tenjem češkega naroda k neredom, ter se ni toliko čuditi, ako je dalo češko ljudstvo malo duška svoji jezi. Narodno gospodarstvo. Vnanje države. Rim* Sv. oče poslal je prireditelju zadnjega fran Trgovska in obrtniška zbornica. Trgovinsko ministerstvo poslalo je zbornici na- C08kega romanja v Rim, Harmelu, pismo, s katerim se mu slednja od trgovske in obrtniške zbornice na Dunaji se-zahvaljuje ter globoko obžaluje, da so bili romarji v Rimu stavljena d o 1 o č i 1 a za vnovičen in obnoven vpis obrtnih zasramovani ter da se je ž njimi grdo ravnalo, ne da in trgovinskih znamek : dali k temu posebnega in tehtnega povoda. Na podlogi zakona o obrani znamek z dne Srbska skupščina skl j dan 13. nov. 1891. čuvarja 1890. preko Ruski car vrnil se bode torej iz Danske gotovo Berolina na Rusko ter bode obiskal nemškega . Ja drž. zak. št. 19, in navodila, razgla razpisom visokega c. kr. trgovinskega mini 8terstva ztdne 18. aprila 1890.1., št. 15.377., ter naredeb šenega z y cesarja. Nekateri listi sklepajo, da se je premenil načrt potovanje—ruski car imel seje vrniti namreč po morju domov katere je izdalo c. kr. trgovinsko ministerstvo, odkar je stopil v veljavo zakon (z dne 19. maja 1890). vsled zadnjega sestanka ruskega ministra za Kadar kdo priznani znamke za vnovičen vnanje reči Giersa z italijanskim ministerskim predsednikom Rudinijem. vpis, mora, sicer se ne vpišejo, c dokazati, da je posestnik podjetja Tudi se poroča listom, da pojde Giers iz Itálii v Wiesbaden ter da ostane tam dalj časa » da bode blizu svojega vladarja, pride v Berolin baje koncem tega , kateremu je namenjena znamka, njegovo „o z na menil o in stanovišč e", in to z obrtnim listom, pridobarinskim listom, privilegijskim pismom i. e. r. ; meseca, ako ga slučajno potreboval. Rusko p o 8 o j i 1 o se je podpisalo 7 in pol krat. Ruska carica je darovala za stradajoče na Ruskem . povedati, kateremu blagu bode rabila znamka. Pri znamkah, katere so namenjene blagu, ali milij bij Virtemberško Ker je postal po smrti virtem ki je napravljeno iz raznih snovi, kakor n. pr. gumbe, dragocenine (bijouterijsko blago), pipe i. t. d., ali pa ki imajo za predmet kako strokovno, oziroma tehniško ozname- berškega kralja Karola ter nastopu novega kralja Vi- nit0> morajo se navesti vedno tudi snovi, iz katerih je na Ijema voda voj poveljnik v Gradci feldcajgmajster voj Wíirttemberg virtemberški prestolonaslednik in novi kralj izrazil da bival vojvoda vsaj je nekaj pravljeno blago, oziroma katerim je namenjena znamka (naredba trgov, ministerstva z dne 17./5. 891, št. 10351.) ; 3. predložiti štiri izvode znamke, ki so po časa v letu na Virtemberškem, kar bi pa seveda motilo polnoma enaki, brez vsakega popravka (struganja z no- službovanje njegovo v našej vojski > zaprosil je vojvoda žičem, izrezkov i. t. d.), ki bi vzbujal sum glede znamčne Wúrttemberg presvetlega cesarja, da ga opusti iz avstrijske pravosti ; službe, ter se bodo stalno naselil na Virtemberškem. Švici se je vršilo due 18. t. m. splošno glaso biti 4. za tisk pripraven k liše (podobonosec) dolg sme največ 20 centimetrov in š'rok 13 centimetrov, vanje o carinskem tariiu. Za novi carinski tarif jih je črkovna visočina njegova mora iznašati natanko 25 mi glasovalo 211.781, proti njemu pa 146.820. Francosko. » limetrov. (Za tisk so sposobni le taki klišeji, katerih pod-Temps" zatrjuje, da ni imelo stavki so prizmasti. Cilindrasti niso v ta namen porabni.) potovanje Giersovo v Italijo nobenega političnega pomena ter da so bili njegovi pogovori z Rudinijem jako kratki. Onim prosilcem znamk za obrano, ki ne morejo predložiti pripravnega klišeja iz kakeršnega koli vzroka, r> Temps u ve povedati to iz gotovega vira. Najverodostojnejši sme na njih izrecno izjavo ter za njih stroške, ako do vir bila ministra Giers in Rudini. Ker je pa Rudini pošljejo potrebne pripomočke, napraviti kliše c. k. dvorna jako zapet diplomat, a Giers več sluša nego govori, ni in državna tiskarna. ta namen morajo se predložiti prav verjetno, da bi bila ona dva obvestila Tempsovega dva ali trije odtisi kamenotiskane zuamke. Ti odtisi mo- urednika o svojih pogovorih. rajo biti napravljeni na prepariranom prenatiskovnem Minister Faliieresu na Francoskem izdal je okro- papirji (kitajski, kredati ali prozorni prenatiskovni papir) » žnico, v katerej se izraža proti romanju v Rim. Nad- katerega se dobi v prodajalnicah kamenotiskovnih priprav, škof Gouthefoulard je pa pisal ministru, da se ne more in sicer z dobro, mastno prenatiskovno barvo, katera se udati njegovi okrožnici. Zato se bode moral škof zago- istotako kupi. Ne priporočajo se dopošiljatve odtisov v varjati pred policijskim sodiščem Seinskega departementa. pismih ; odtisi morajo biti marveč tako zloženi, da leže enakih slučajih velja zakon, kateri predpisuje za na- tiskane mesta Lako » da se pri prevozu ne drgnejo, ne pade proti pravicam in avktoriteti ministrov, trimesečno mečkajo ali stiskajo. Priporoča se tudi, da se napravijo do petletno ječo, oziroma 300 do 6000 frankov globe. odtisi malo časa, predno se odpošljejo, nikakor ne i * smejo pa biti stari nad osem dni (naredb. trgov, ministerstva z dne 4./5. 1891, št. 18.889.); 5. priložiti odredbino 5 gld. za vsako znamko in kolek za 50 ki. za kolkovanje vpisnega dokazila (trg. min. od., 30./5. 1890, št. 22.951.); 6. pri znamkah za take snovi, kakor so kovine, glina, steklo, in pa pri blagu iz takih snovi, ako se vtisnejo znamke, priložiti morajo domačini tri, inozemci pa dva izvoda vzornih koscev z vtisnenimi podobami známek. Vsak vzorni kosec mora biti preluknjan na enem zunaj znamčne podobe ležečem mestu, da se lahko vdene oznamenilo, ki kaže, h kateri znamki spada dotični kosec. Vzorni kosci morajo kazati znamčno podobo v istiniti veličini in biti tako umerjeni, da zunaj znamčne podobe ni več nego 2 centimetra roba. Vzorni kosci se morajo predložiti takoj pri vpisu. Le v takih slučajih, v katerih se potrebujejo, za njih dostavo posebne priprave, in se take priprave ne morejo preskrbeti takoj, sme se dovoliti za poznejšo predložitev vzornih koscev primerna doba s pristavkom, da se bode smatrala začasno vpisana znamka po brezuspešnem preteku dovoljene dobe za nevpisano. (trg. ministerstva nar. 24/10 1890 št. 45.951.) Vzorni kosci morajo biti narejeni iz tiste snovi,iz katere je narejeno blago, kateremu je namenjena znamčna obrana. Zato se pa ne smejo predložiti primeroma vzorni kosci, za znamke pri kosah narejeni iz mehkejših snovi, kakor na pr. iz svinca, iz cinka in enakih, ampak iz onih, iz katerih so narejene kose. (Trgov, minist. odredba z dne 1/3. 1891 št. 736.) Le za blago, katero se (kakor na pr. milo) rado uniči, smejo se predložiti vzorni kosci Iz malca (gipsa ) 7. Pri znamkah, katerih del so podobe cesarja ali udov cesarske rodovine, kaka odlika (znamenje reda, tudi raz8tavske svetinje, cesarski orel,) ali pa kak javen grb (državni, deželski, mestni, občinski, zadružni grb), potem znamenje rdečega križa, treba dokazati pravico rabo za teh posebnih znamenj. Ravno tako se mora dokazati pred vpisom pravost podatkov s podelitnimi odloki ali s privilegijskimi pismi, pri znamkah z oznamenili, kakor: c. kr. izključno privilegováni patent, privilegován, patentovan i. t. d. (trg. min. nar. 25/10. 1890. št. 45.951). II. Izključene od vpisa so znamke, katere a.) obsegajo samo podobe cesarja ali udov cesarske rodovine ; b.) sestoje samo iz državnih in drugih javnih grbov (državnega, deželskega, mestnega, občinskega, zadružnega grba), številk, črk (monogramov) ali besed. Imena in tvrdke, katere sestoje samo iz črk in besed, bodisi pa v polni ali v skrajšani obliki, ter niso v zvezi ali kombinované s kako znamčno podobo, ali so pa obrobljene s črtami, s potezami ali pikami, ne morejo se vpisati (trg. min. nar. 23/6 1890 št. 22.959). Znamke sestoječe sicer iz besed, črk, številk, ki so pa v zvezi tudi z barvenimi znamenji, na pr. s pobar- vanim poljem, ra katerem stoji napis ali ako so okolo napisa pobarvane proge, kolobarji, črte, smejo se vpisati. Ali gledati je strogo na to, da niso izdelane v barvah le črke, ampak da služijo barve še na drug način kot razločilno znamčno znamenje (trg. min. 1/3. 1890 št. 736.) Ravnanje s sadnim vinom. Ravnanje s sadnim vinom je zelo podobno ravnanju z vinom od grozdja, popolnoma tako pa vender ni, ker se sestava sadnega mošta v nekaterih rečeh bistveno razločuje od grozdnega mošta. Za popolnoma pravilno ravnanje s sadjevcem treba je dobrih kleti in nekaj kle-tarskega orodja in priprav, česar pa naši gospodarji po nevinskih krajih nimajo in tudi tako kmalu ne bodo imeli, kajti sadjevec ima po teh krajih ves drug pomen, nego vino po vinskih krajih. Sadjevec ima biti gospodarju le prijetna, krepčilna pijača, ceno prirejena v nadomestilo pravega vina in žganja ter toliko trpežna, da se zdrava iu pitna vzdrži vsaj do novega mošta. To doseči pa ni težavno, potreba je le veliko snage in natančnosti. Pri nas se izdelavanje sadjevca močno širi, in trudili se bodemo to panogo kmetijstva izdatno pospeševati ter tudi v tem pogledu doseči napredek. Danes hočemo 0 prav na kratko dati navodilo, kako je ravnati a sadjevcem na prav priprost način, da ostane do novega mošta okusna in zdrava pijača. Kedar si mošt iz sadja iztisnil, ravnaj tako le ž njim : 1.) Natoči ga v prav snažen in zdrav sod, t. j. sod, ki ni ne cikast, ne plesniv in ne bunfast, ampak dobro izpran. Natoči ga do vehe in imej ga v prostoru, ki ima 15 do 18° C. toplote. V tem sodu vname se sedaj prvo ali burno k i p e n j e. 2.) O pričetku burnega kipenja, ki traja, če je pri- primerna toplota, do 14 dni, izmetava mošt pri vehi umazane pene in drugo nesnago iz sebe. Kar mošt iz-meče, to pridno odstranjuj. Da mošt kolikor mogoče veliko iz sebe izmeče, dolivaj mu vedno, da sod ostane poln. 3.) Kadar mošt neha izmetavati, je znamenje, da je burno kipenje ponehalo, in sedaj se prične drugo ali glavno kipenje. Sedaj pokrij veho, a ne zabij je, ker razvijajoča ogljikova kislina lahko sod raznese. Veho najbolje zapres s kipelno veho, katere pa naši gospodarji še nimajo. Kdor nima kipelne vehe, naj si naredi vrečico, napolnjeno s peskom, ter naj jo položi na veho. Iz tako zaprtega soda lahko ogljikova Kislina odhaja, zrak pa ne more vanj. Glavno kipenje traje do pomladi. 4.) Konec zime, t. j. predno nastopi gorko pomla-danjsko vreme, pretoči mošt v drug snažen sod, a glej, da bodo poln. Sedaj mošt še vedno kipi, a prav počasi in tiho, in to tretje kipenje imenujemo zorenje vina. Ako hočeš sadjevec dolgo hraniti, glej, da bo sod vedno poln. Naši gospodarji pa prično precej sadjevec 335 rabiti, zato ne morejo soda polnega ohraniti. Ako soda kako delajo stroji in velika stiskalnica, podpisanec je ne moreš polnega ohraniti, moraš vino žvepljati, če hočeš, pa razlagal, kako je ravnati z moštom, kako se določujeta sladkor in kislina v moštu in zakaj je važno, da se da ne postane cikasto. To žvepljenje pa ni tisto » ka- tero zvršujejo nekateri vinščaki in katerega se vinopivci njiju množica pozna, po vsej pravici boje. Žvepljanje tako le zvrši : Naredi iz ploščevine (pleha) skledico, ki je toliko velika, da gre moštarni je dosedaj nad 40 zadružnikov delalo 10 skledico pritrdi na drat, položi na njo iz svojega sadja mošt, katerega se je naredilo 17.500 «kozi veho. žvepla ter je zažgi. Goreče žveplo vtakni v sod in glej, Stiskalnica more pri počasnem delu vsako uro odtisniti da se ves prazen prostor v sodu napolni z žveplenim 200 litrov. Novo došli izvrstni malin zmelje mernik trdih dimom, potem pa sod z veho zabij. Tako delaj vsakih hrušek v '/a minuti » ker stiskalnica drži ravno 15 mer 14 dni, in prepričan bodi, da bodeš vino do zadnje kaplje nikov, ni treba hiteti in zadostuje, če se toliko počasi iztočil zdravo. To žvepljanje zelo priporočamo, kajti je- dela, da pridejo na mernik 4 minute. Dne 29. septembra seni pri nas sedaj skoraj ni dobiti sadjevca, ki bi ne bil so delali gospod Hudovernik, tajniški adjunkt gosp. Štu- par in podpisanec natančne poskušnje ter so prišli do skisan. Dosta vek: Dobro vemo, da so še drugi boljši nasledniih zaključkov: Mernik tepek tehta natanko načini, po katerih se izdeluje dobro sadno vino, katere 20 v stiskalnico gre 15 mernikov ali 300 kilogramov zmletih hrušek, ki dado 200 litrov mošta, torej da 100% tem pa bodemo ob drugi pliki podrobneje popisali, člankom smo ustregli le tistim, ki so hoteli imeti navod » tepek 66 V 3 litrov, ali en mernilc 12 2/3 litrov mošta. Na kako je na najpriprostejši način delati sadjevec za dom, Gorenjskem velja pravilo, da je kvaterni teden vse zrelo, da se drži vsaj do novega. Vzorna moštarna Znano Je našim čitateljem, Bledu. da je podružnica kranjske kmetijske družbe v Bledu ustanovila vzorno sladkorja moštárno » ki naj služi v zadružno izdelovanje sadnega zlasti pa, da so hruške sv. Matevža dan zrele. Včasih se res tako naključi, a leto» se je vse za dober teden zakasnilo. Kar se je v moštarni naredilo mošta, ves se je preiskal glede sladkorja in nekaj tudi glede kisline. Prvi mošti od 22. do 25. septembra so imeli 9 do 10 % in 6 do 7 %o kisline, mošti zadnjega tedna pa imajo povprečno 13 Vs %» rekateri jz hrušek z dobrih mošta ter v pouk, kako je ravnati z moštom, da se do- leg celo 14 "/a % sladkorja in le 4 °/00 kisline. Moštarna seže dober izdelek, ki bode tudi sposoben za vnanjo je tudi v tem pogledu imela uže sedaj blagodejen vpliv kupčijo. Da se je ta moštarna ustanovila, gre hvala da je sadjarje prepričala o vrednosti pravočasnega sti j mnogim gospodom i zlasti pa Jonim zastopom, ki 80 8kanja. Glede izdelovanja dobrega mošta, zlasti glede družbo podpirali z denarjem, to je visoko c. kr. kmetijsko zrelosti sadja, kipenja i. t. d. tavamo pri nas še močno naloga ministerstvo in slavni deželni odbor. zadružnih delih, kakor pri vseh po temi, in ravno to razjasniti s poskusi, bodi tako tudi tukaj ima največo zaslugo vzorni moštarni. Podpisanec dela glede kipenja obširne tista oseba, ki vse podjetje z energijo, potrpljenjem in poskuse z mošti raznih vrst jabolk, in sicer s sladkor- marljivostjo vzdržuje. Bledu je bil jem in brez njega, s kipenjem brez tropin in na tropi- duša ustanovitvi moštárně podruž nični predsednik gospod Anton Hudovernik, in ako si je s tem podjetjem nakopal mnogo truda, skrbi in sitnosti, danes ima plačilo z zavestjo, da je svojo nalogo izvrstno rešil. nab nah sicer na jabolčnih, hruševih grozdnih tropi Uspeh teh posku-šenj bodemo prijavili Gustav Pire. Poućnc »tvari. nedeljo 27. septemdra se je moštarna otvorila ob navzočnosti skoraj vseh udov Blejske podružnice i in zastopnikov Radovljiške, Begunjske, Brezniške in Jeseniške podružnice. Podpisanec, ki je zastopal družbeni glavni odbor, razjasnil je navzočnim način, kako se je postopalo pri notranji ureditvi, in dostavil, da je Blejska zadružna moštarna prva v Avstriji, da nismo imeli no- benega vzora, katerega bi posnemali, ampak morali smo vse po svoje urediti. Izkušnje nam bodo pomagale po- polniti moštárno. ki bode gotovo postala vzor vsem Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 242. Konoplja v starem veku. Moška in ženska konoplja. Smola na konoplji po toplih krajih Nabiranje smole in sušenje konoplje. Konoplja raste dandanes po evropskih njivah od poznejšnjim takim podjetjem. Uže dva delavna dneva v severa do juga, ž njo se ukvarja delavni poljedelec moštarni sta pokazala, da lahki štajarski sadni niso za zadružno izdelovanje mošta iz trdih tepek j mlini zato se naročil drug velik in močnejši stroj ki na dan da pridobiva čvrstega prediva in mastnega olja, a težko da , da na daljnem vzhodu od te rastline kateri vedel namesto prediva In olja iščejo ljudje čarobnih darov, ka otvorjenja imel biti uže v Bledu, a se je iz neznanih teri jim srce razveseljujejo in dušo v sladke sanje zazi vzrokov zakasnil. Po otvorjenji moštárně se je kazalo, bavajo. No zastonj bi bilo našim ljudem ako tudi za 336 to vedeli moči. , ker konoplja po oaših krajih nima ki jo ima na toplem vzhodu. Pri nas čarobne Konoplja je dobro poznana rastlina, in vsak vé, da predilna rastlina in to tudi ostane konoplja so moške in ženske a po toplih krajih oplje. Samo ženska konoplja bode se ona še stoletja vzdržavala kot dar, ki človeka omamlja in ker samo njeni cveti imajo pestiče, v katerih draži Konoplja je tujka v Evropi razvije Moške rasti! imajo v cvetovih ma starem veku prešlo veliko časa da v Evropi niso vedeli za njo Niti plod, plod prašnike, in zato ne morejo ploda obroditi, ali biti mo rajo, da oprašé ženske rastline, rodile. Moške konoplje so manjš se drugače bi one ne ke so stari Egipčani niso konoplje poznali. V tkaninah, v ka tere so egipčanske mumije zavite, ni konoplji sledu. dva do tri metre, ženske pa se potegnejo in najglavnejši trgovci starega veka Feničani tudi konoplje poznali, ker bi jo bili gotovo najpreje po ropi raznesli. Prav tako niso za njo vedeli stari Prvi niso od petih metrov, v Indiji tudi do desetih metrov. konopljo 8ejejo zaradi prediva in semena. Vlak po ed dveh da Evrop moške konoplj se bolj ceni nego od ženske, ker je Izra nežnejše, finejše in prej dozori. Konoplja se seje majnika jelci ker sv. pismo i k j konoplj ne omenja Šel e za avgustu se izprašé rimskega robstva so se Izrajelci seznanili s konoplj Po mostiščih na švicarskih in italijanskih jezerih našli konoplje. to moške rastline, perje jim n znamenje, da jih je čas poruvati. Ženske konoplj in vzhodnji Aziji dobro niso nikj tem času pa je bila konoplja v srednji ostanejo na polj do eptembra, ker šele takrat d seme Ženske konoplje porujejo navadno nekoliko prej r Najstarejše kitajske knjige predno seme popolnoma dozori, ker se tako dobh boJjš opisujejo konopljo kot poznano rastlino, dasi je ona vl&kno. Pozneje je vlakno trdo in se da samo za najpri tjakaj dospela šele iz srednje Azije. Divjo konopljo na- prostejše predivo porabiti. Da se vlakno od stebla od hajamo še dandanes okoli Hvalinskega in Bajkalskega jezera, po Kirgiških stepah po nekaterih krajih v loči, otepó konoplje namakajo sušé potem s trlico obdelaj r in očešljajo. Konopno seme prodajajo za hra južni ker iz sanskrtskega jezika so potekla vsa naša imena za konopljo. To pa nam priča, da se je kultura konoplje Sibiriji, a vzgajati so jo začeli po vsej priliki Arijci, Pticam ali stiskajo iz njega olje. To olje upotrebljajo za luč, za milo in za firnež. konoplji je neka smola, katera človeka izredno začela v srednji Azij Skiti kateri so okolo 1500 Kr. iz Azije na zahod krenili Pr » omamlja. Po hladnejših in zmernejših krajih nesli so s seboj konopljo, , upoznali konoplja tako malo te smole, da napravlj navadno niti opaziti in ko so prišli v dotiko z evropskimi narodi so jih prvi pot 8 konopljo. Na Grškem vse do petega stoletja pred Kr. ni nobeden za konopljo vedel, šele Herodot omenja prvi konoplje in pripoveda, da jo vzgajajo Skiti, kateri pri pogrebih posipljejo konopno seme na razbeljeno kamenje, ob enem omamljajo. Videti je, da ni. V Evropi kakor da ni sladu tej sm vender vemo da tudi pri nas konoplj r ugodno v nos udarj in da- je, da ži da parom čistij od tega duha človeka rada glava boli. Znano vali poginejo v vodi, v kateri se konoplja namaka. Po to plejših krajih na vzhodu ima konoplja toliko te omamne in strupene smole, da so tej rastlini posebno ime vzdeli. Tu pod toplim podnebjem kakor da se vsa životna moč Skiti v tem času niso konoplje upotrebljali za predivo ker Herodot omenja, da Tračani umejo od konoplje tkati konoplje zbira v tem j napravi čim več omamne smol r kajti kedar rastlina dozoreva, takrat se etovi in perj obleko, katera je laneni zelo podobna. Od Ponta in Tra- io najmlaJše veÍice 08P° 8 8molo, kakor da jih je pot cije so tedaj Grki dobivali kodelj brodarji še dandanes dobivajo z Ruskega za vrvi, kakor jih polil Rastli se na smolo iztroši zato jej vlakno po konoplja razširila dalj tem se je stane slabo, iu zbog tega je južni narodi kot predil na Kralj zanj Siraku8ki, Hierc i zahod po Evropi, in ko je gradil velikanski brod in ra8tlii 9 omam ne cenijo, temveč jo poglavito samo zaradi njece smol sejejo in goje ajboljše gradivo nabiral z vsega sveta, dobil je Italijansko ker je prvi (Dalje prihodnjič.) konopljo za vrvi iz današnje Francosk je dospela konoplja bržkone zelo kasno omenja okolo 1.100 rimski satirik Lucilij. Omenja je tudi Plinij kot zdravilne rastline katerih krajih italijanskih dobro in uspeva. Danes se je terem pri konoplja udomačila po vsem svetu, kakor tobak in korun Razne reči. Presvetli cesar pisal je poveljniku vojnega kora v v kada je pripoveda, kako po ne- Gradci vojvodi Wúrttembergu jako laskavo pismo velike zasluge njegove ter mu javi Dan uslišal njegovo prošnjo, izpustivši iz službe. Vsled ne raste samo po Arabiji in Perziji, Indiji in Ki- tega pisma dejan je vojvode Wurttemberg v disponibiliteto taji, ampak tudi po vsej Afriki od severa do juga Ameriki jo nahajamo ne samo po Zjedinjenih državah, bljano. Na kolod V sredo seje peljal vojvoda, vračajoč Trsta, skoz » temveč tudi daleč po Brazilij a v Evropi ostane brzovlak 5 minut, pri emlje, čakovali so vojvodo, da se poslcve od njega deželni pu « ' - - r- UV,U,JV) . ~ J .vuv, VU g. UtACiU je ne bi vzgajali. Po severnih krajih ruskih je ko- predsednik, tukajšnji poveljnik divizije in vsi častniki najvažnejša gospodarska rastlina, ker brodarstvo vsega sveta dobiva najboljšo konopljo za vrvi iz ruskih Ljubljanske posadke. Prišla je v ta namen tudi vojaška polarnih pokrajin. In čudo ? najboljša ona, ki raste na jugu v Italiji da je za to severno konopljo godba na kolodvor. Vojvoda se prav prijazno poshvil od navzočnih. Ko se je začel pomikati vlak, zagodla j© godba cesarsko pesem. ■•V; tf m 33? Za poveljnika 56. brigade v Ljubljani je ime- gospodične morale plačati vsako nemško besedo novan polkovnik Fuchs, dosedanji poveljnik 49. pešpolka. katero posebno na javnih sprehajališčih izgovore brez » Shod kranjskih notarjev. Minulo nedelj bil je potrebno, po en krajcar. Za družbo Cirila v Ljubljani shod kranjskih notarjev ter so se volili člani se tudi gotovo dokaj nabralo ako v notarsko zbornico. Izvolj so bili kot člani: po neko vsoto vsakteri, Kateri se gg. dr. Jernej Zupane za predsednika, Viktor Globočnik p t kozarčku piva ali pa vina radikalno Gogola, Janko Kersnik, Ivan Plantan, Luka Sve- narodno ravnopravnost v jezikovnem pogledu te< g g in Fran Vok Za namestnice so bili izvolj pride do tega da mora Ignacij Gruntar, Anton Komotar in Niko Lenček. vložiti kako prošnjo ali do pritožbo Metoda moral plačati družbi prijateljev poteza za ko pa kake državne oblasti spiše ter izroči Konstatovalo se je pri tem shodu da se legalizujejo v nemškem jeziku pa o priliki razstav svojo robo podpisi na listinah, ki zade /ajo pravna opravila vrednosti razstavlja z nemškimi napisi v razstavah, prirejenih v do 100 gld., na Kranjskem pri notarjih brezplačno. slovenski deželi Slovenec" piše v št. 239 glede imenovanja no Novomeški župan Ker je zaradi raznih ob ega primasa dost tako zboru sta se že stavili ogrskem državnem žalovanja vrednih dogodkov, ki so napravljali županstvu terpelaciji o imenovanju veliko sitnostij ravno od tiste strani, od katere bi imelo novega primasa Liberalci bi radi nadškofa Samasso, ki pričakovati podpore, odstopil dosedanj precej liberalen in zlasti pa prijenljiv vladi, kar je že župan dr Poznik vršila se je dne priljubljeni 18 t. m nova pokazal pri neki priliki. Govori se, da je cesar, oziroma županova volitev, pri kateri je bil izvoljen za župana kralj j že bil predložil svetemu stolu škofa Hydossyja Franc Perko, kateri je odločen narodnjak ter tudi primatsko mesto in so ga v Rimu tudi potrdili. Seda se v občinskih stvareh jako dobro pa ogrska vlada, ki hoče na vsak način Samasso za Jako žal veliki večini meščanov » primasa, vmešala v ti> stvar in preprečila, da se imeno- Poznik pri prvem sklepu izurjen je je Sicer ostal gosp B» dr. nje še ni razglasilo. Pomenljivo je, da se za Samasso -t vlečejo tudi nekateri kalvinski duhovniki in se je zanj izvolila v seji ane 20. t. m Trgovska in obrtniška zbornica kranjska je izrekel tudi pravoslavni metropolit. Ti nekatoliški ele menti pač niso poklicani, mešati se v čisto katoliško cerkveno zadevo. za predsed dosedanjega Dopolnilna volitev ponedeljek so izvolili podpredsednika gosp. Ivana Perdana, za podpredsednika gosp. Antona Kleina in za provizoričnega predsednika stavbenega mojstra gosp. Filipa Zupančiča. Žid Izak Diena iz Trsta, star 34 let, v tukajšnji kranjski veleposestniki grofa Ervina Auersperga za držav- prisilni delalnici, prestopil je k naši veri ter je bil krščen nega poslanca namesto umrlega barona Tauffererja. Isti dne 19. t. m. dan in sicer popoludne vršila volitev. je tud deželno-zborska ter je bil izvoljen za deželnega poslanca Franc vitez Langer-Poagoro, lastnik graščin Prežeg in Bršljin. Dopolnilna deželno • zborska volitev za mestno 20 v Na Spinčičevo interpelacijo odgovoril dne skupino Postojiua » Lož - Vrhnika. Govori . m. mini8ter8ki predsednik grof Taaffe kot vodja ministerstva za notranje reči, da je dobilo na pritožbo Pazin8ke občine ondotno okrajno glavarstvo nalogo, se volilci tega volilnega okraja počastiti s poslanšldm man- ker da hočejo se ne poslužuje v dopi datom veleposestnika kraj Lenarčiča z Vrhnike, odloč- priobčilo občini to odredbo v i naj z občino nemškega jezika, adni jezik. Ker je pa okrajno glavarstvo nega rodoljuba in značajnega moža. Nadejati se je, se bode ta volitev vršila mirno sprotstva. da italijanskem jeziku ter ter brez vsakega na- slovenskih listih ? večkrat, lehso vesela družba zdaj posebno pa v „Edinosti se rečemo v vsaki številki bere da tu zdaj tam nabr a za družbo sv. bode najbrže nadaljevalo dopisovati občini v tem jeziku prišlo bo spet do pritožbe, in grof Taaffe bode imel pri liko odgovarjati na interpelacijo, zakaj ne dopisuje okrajni glavarstvo Pazinsko, Pazinski občini ki je uradni občinski jezik ter jezik malo bivalstva v občini? > v£hrvaškem jeziku vsega pre > Cirila in Metoda manjo ali večo vsoto denarja. Tudi pri raznih slavnostih na deželi, kadar se shajajo prijatelji, terega Primorsko se pride večkrat na um ta blaga misel enemu ali drugemu izmed zbranih, da začne nabirati ter pride na tak način marsikak goldinarček v društveno blagajnico. V Ljubljani bodo glasovali za Polesi Istrska državnozborska volitev s priobčila , dopi ka Adria", priloga uradneg lista za z zadovoljstvom konstatuje, da je bilo izvoljenih v Lazaretu blizu Kop šest volilnih muž. ki tudi ne manka veselih društev Izleta se ob nedeljah » torej za italijanske kan praznikih na vse strani v večih in manjših družbah se ima „prav dobro", toda tukaj pri nas v Ljubljani pa ni te navade, da bi se za družbo sv. Cirila in Metoda kak didata. To dokazuje, da je primorska vlada za italijanskega kandidata ter da bodo imeli Slovenci in Hrvati kar bod krajcar nabral ob takih bila to slaba navada. prilikah, in vender bi ne Tudi se nabrala okolo leta pri tej volitvi opraviti z dvema protivnikoma, sicer nič novega. „Adria" pravi v svojem dopisu, da j< da so izbrani možje, kateri so za stare, srečne veseli 9 lepa vsota, ko na priliko naše narodne prijazne odnošaje med kmeti in meščani v Istri. Da da gospe in to so bili srečni časi ; ko so prihajali tujci iz Karnij v 338 Istri rekoč: Pojmo v deželo, kjer ne znajo ljudje raču- zgodilo. Kaj ne — takrat so bili lepi časi, ko je kmet nati. Da, da, oni so bili srečni časi, ko se je dal ope- kar dajal, ne brigaje se za pobotnice niti vedé, jeli hariti istrski kmet od spredaj in od zadaj, ko ni vedel, premalo ali Bog ve koliko preveč plačal ! In za take ne koliko je dolžan, ne koliko je plačal svojemu upnik čase se ešofira priloga uradnemu tržaškemu listu ? ř to, da ni bilo t.irjatev nikdar konec. Ali, Buon pro ! ampak vedel gospoda, časi so se spremenili. Nastale so druge razmere katere so prisile hrvaškega in slovenskega Glavni dobitek Praške.razstavne loterije je do-kmeta v bil gojenec kadetske šole v Trstu, ki je v zadnjem hipu Istri, da morata računati. Prisilili ste jih k temu vi z kupil srečko od neke perice, katera je stavila v igro vašimi visokimi obrestmi, prisilili ste jih vi z vašnm po- tako malo upanja, da si je mislila: bolje vrabec v pesti,, tratnim upravljanjem občin in dežele, prisilila jih je nego golob na strehi, ter bila zadovoljna, da je prišla država z davki, ki se množe od leta do leta. ilustracijo » kako hotela italijanska gospoda, Najlepšo spet svojemu denarju. Ali reva varala se je hudo, in da še 50.000 gld., katere je dobil mesto DJ omenjeni gojene bilo v Istri, podal nam je italijanski kandidat Polesini- rojili jej bodo marsiktero noč po glavi. Kamalič sam Pred nekoliko meseci, to je kmalu po državnozborski volitvi, pri kateri je na nesramen način trčil iz Spet nesreča na železnici. Pri Kohlfurthu je zmagal Vergotti naj a pa je moral pobrati kopita z Vrtislavo prišli brzoviak ob stroj ter skočil s Du , prišel je k njemu kmet iz Poreškega okraja ter mu poplačal ves dolg, da mu ne bode slonel vedno na vratu, posebno pa pri volitvah ne. Ko mu odšteje denar ga poprosi za pobotnico. Da bi ubogi kmet nikdar ne bil izrekel tira. Več potnikov je mrtvih in ranjenih. Budi n peštaiiske tržne cene z dne 21. oktobra 1891. Pšenica gld. 10 30 do 10 95, rž gld. 9 65 do 9.80, ječmen besede pobotnica ! KaKor bi ga gad pičil da še boli gld. 6.05 do 6 15 (novi) grid. 5.95 do 6.25 rečeno, kakor Golice po konci druga zbe8nel, poskoči Polesini - Kamalič ter podi in rine kmeta skozi prava, Kurzi na Dunajski borzi dne 22. oktobra vrata po hodniku do vhodnih vrat palačnih in preko njih ter jih za njim zaloputne s tako silo, da Papirna renta Srebrna gld se stresla vsa palača, rekoč m To ti pobotn » Naprej si je kmet, ko je bil na prostem, potipal rebra, so še vsa cela, potem šele je šel v sodnijo prositi, sodnika, da mu pripomore do pobotnice, kar se je tudi da Zlata Mareijeva renta . Napoleondori (20 frankov) 0. kr. cekini . Nemške marke 77 n n n n 91.45. 90.30. 109.10-. 102.15. 9.32. 5.58 57.30. 4 M H K 14 < M Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti našega iskreno ljubljenega očeta, oziroma starega očeta, brata in tasta, gospoda Jubilejske ustanove. Povodom praznovanja 401etnice vladanja Anton-a Miculinić j gostilničarja in meščana Ljubljanskega, Veličanstva cesarja Frančiška Jožefal. usta novila je trgovska in obrtniška zbornica 8 ustanov po 25 gld. za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske. Te ustanove se s tem za leto 1891 razpisujejo kateri je včeraj ob Prošnje naj se podpisani zbornici 8/47. uri zvečer, previden s svetimi zakramenti za vmirajoče, po dolgi, mučni bolezni v 69. letu dobe svoje mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega ranjkega je bilo v torek dne 20. oktobra ob 3. uri popoludne v hiši žalosti sv. Jakoba trg št. 2 blagoslovljeno in potem na pokopališče k sv. Krištofu preneseno in tamkaj pokopano. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. V Ljubljani dné 19. oktobra 1891. do 20. novembra t. 1. dopošljejo, priloži naj se jim pa od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je pro-sitelj bil obrtnik, da zdaj zaradi onemoglosti ne- v Žalujoči ostali more več delati in da je ubog. Ljubljani dne 22. oktobra 1891. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. Odgovorni- urednik Gustav Pire. Tisk in založba : J. Blasnikovi nasledniki.