STRATEGIJA OSNOVNEGA GEODETSKEGA SISTEMA
Jurij Režek, Dalibor Radovan, Bojan Stopar
Dne 6. 5. 2004 je Vlada Republike Slovenije na 73. redni seji sprejela sklep št. 450-06/2004-1, s katerim je sprejela Strategijo osnovnega geodetskega sistema (OGS). S tem sklepom se je zaključila pot gradiva, katerega nastajanje sega v jesen leta 2003.
V začetku je besedilo strategije nastajalo kot interni dokument Geodetske uprave Republike Slovenije. Prvotni namen priprave gradiva je bil predvsem ta, da se na ravni geodetske uprave sprejme vsebinski in okvirni izvedbeni dogovor o sklopih dejavnosti za naslednje obdobje. Ob tem pa je bilo treba dati tudi nov zagon temu področju geodezije, zagotoviti primerljivost z drugimi državami ter geodetskemu zasebnemu sektorju nakazati usmeritve, ki postavljajo nove osnove dela za prihodnje obdobje.
Neposredna priprava besedila Strategije OGS pravzaprav ni bilo zapleteno delo. Obstajala je vrsta strokovnih gradiv in tudi predlogov, ki so bili v času od leta 2000 naprej pripravljeni kot del vsakoletnih projektnih elaboratov s strani Geodetskega inštituta Slovenije in Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Oddelka za geodezijo. Še posebej velja omeniti naslove treh krajših dokumentov iz leta 2002, ki so kot povzetki predstavili te predloge: "Strateška izhodišča za prehod na nov državni koordinatni sistem", "Strategija razvoja omrežja permanentnih postah GPS" in "Strategija in prioritetni projekti OGS". Potrebna je bila proučitev teh elaboratov in predlogov, poleg tega pa še proučitev nekaterih gradiv Evropske unije, dokumentov in resolucij podkomisije EUREF (European Reference Frame) pri mednarodni zvezi za geodezijo lAG (International Association of Geodesy) in seznanitev s podobnimi dejavnostmi v nekaterih drugih državah Evrope. Navedeno je tvorilo podlago za temeljne odločitve, usmeritve in utemeljitve. Neposredna pobuda za pripravo Strategije OGS pa je bilo s strani EUREF uradno sprejetje rezultatov preračuna opazovanj, izvedenih v okviru treh kampanj, združenih v rešitev EUREF-Slovenija 94/95/96, na mednarodnem simpoziju EUREF 2003 v Toledu. Takrat se je Republika Slovenija pridružila skupini držav z uradnimi točkami EUREF (5), ki skupaj z 49 drugimi točkami, vključenimi v preračun, tvorijo ogrodje novega, evropskega koordinatnega sistema na območju naše države. Preračun je bil izveden na Geodetskem inštitutu Slovenije z izdatno pomočjo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, geodetskih uprav Slovenije, Hrvaške in Nemčije ter s sofinanciranjem Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in Eurogeographicsa.
Na navedenih podlagah je bilo jeseni 2003 pripravljeno besedilo predloga Strategije OGS. Z njim sta bila najprej seznanjena geodetska strokovna javnost in zasebni sektor. V novembru je bilo gradivo posredovano v obravnavo strokovnemu kolegiju geodetske uprave. Izraženo je bilo mnenje, da je gradivo ustrezno, pa tudi, da je dovolj pomembno za državo, da bi bilo lahko sprejeto celo na ravni Vlade RS. Vjanuarju 2004 je bilo gradivo posredovano v sprejem na Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. S strani ministrstva je prišlo do pobude, da se gradivo ^	posreduje v medresorsko uskladitev in po tem v sprejetje Vladi RS. Zato smo vjanuarju pričeli z medresorsko
razpravo in ga po uskladitvi prejetih pripomb posredovali Vladi RS v sprejem.
Poudariti je treba, da se dejavnosti, ki so opisane v Strategiji OGS že izvajajo in da so se izvajale že tudi pred njenim formalnim sprejetjem. Vendar pa je formalno sprejetje strategije na najvišji ravni (prvo te vrste!) na področju, ki predstavlja temelj geodezije, pomembno. Za geodetsko stroko in za geodetsko upravo pa pomeni tudi obvezo, da strategijo, ob ustrezni politiki podpore in ob ustreznem sodelovanju tudi udejani.


Jurij Režek, Geodetska uprava Republike Slovenije mag. Dalibor Radovan, Geodetski inštitut Slovenije dr. Bojan Stopar, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Oddelek za geodezijo