178 Dobrih sirot Bog ne zapusti. (Konec.) Z novim dnevorn ee jima pokaže noro veselje, nove zabavc, katerim bt ne bilo konca, ako bi ne bilo treba iti h kosilu. Po kodilu pride kočija pred graščino, ki ju op<5mue, da se je treba vrniti v samostau, ter povedati gospej prednici, kako se jiraa je dopalo pri gcofn, m se tudi pos)oviti od nje ia svojih součenk, preJoo zapustite samostan. Sam grof ju je spremil Ao kočije; siroti mn poljubite roko, in kočija zdrdra proti samostanu. Nedolžni dekliei ste ves pot sanjale o svnjej sreči. V samostan prišedše, niste mogle dosti iiahvaliti grofa in Djegovega dobrega srca; tudi jimft je izmaDJkovalo besedT da bi dostojno poptsale vso 6no krasoto, ki ju čaka v graSčiai dobrega grofa. Deklici In ne bile nehale pvipovudovati, kar so vse lepega videle pri grofu, ako bi ne bila festita gospa pvždnica v Djiju govor po8egla in Anički rekla: nLjuba moja AnLčka! tvoj dobrotnik, gospod župnik, te že skoraj cdo uro čakajo tukaj, kor ti imajo nekaj posebno važuega po-vedati. Ne pusti, da bi te šo dalje čakali, ter idi tak6j k ujim." Anička hiti v sobo, kjer so jo gospod župnik priCakovali, da se poslovi tudi od njega, predno se lofi od samostaaskega življenja. ,,Ljubo inoje dete!" rečejo gosp. župnik, ko Anička v sobo stopi, njaz ti imain nekaj znamenitega povedati. Gotovo se še spominjaš, kako je tvojo rajnko mater žalostilo, da te ni mogla izročiti svojemu bvatu, kateri je tvojo rajnko mater zel6 ljubil in bi tudi tobi bil gotovo uajboljši oče. Ta materia brat, tvoj ujee namreč, po imenu Ivan, povvtiil se je nedavno iz szhodnje Indijc, kjer je mnogo let prebival. Prva skrb mu je bila, ko se je povrnil, da poizve, ako mu je aeatra še pri življenji. Ko je slišal, da mu je sestra, tvoja dobra mati, unula, ia da si ti ostala sirota brez očeta ia matere, ne more mirovati, doklev te ne vidi. On bi bil rad sam k tebi prišel, ali ne more, ker je bolan in leži v postelji. Naprosil je tedaj inene, da te jaz k njemu pripeljem. Tvoj ujec te žeijao pridakuje, zatorej bi jaz rad, da te še danes zvečer k njenm dovedem." Anička ai znala v tem hipu, kaj bi odgovorila. Vse, kar 30 je v(5eraj iu že danes ž njo pri dobrem grofu godilo, vse to se jej je zdelo, kakor sladke sanje, in vse njene sladke nade splavale so v tem trenotku po vodi. rAli čajte, gospod župnik!" izprpgovori naposled nboga Aoička, Jaz ia moja posestrima Milka morave se Se danes zfeSer 7 grad povrniti, ker naju plemeniti grof Dobrinorii! priSakuje." rZnam jaz tndi to," odgovori župnik, ^Sestita gospa prednica mi je že povedala, kar se je bilo včeraj zgodjjo. AJi poinisli, (lobra moja Anička, grof Dobrinovič je tebi le tiijec, a tvoj ujec Ivaii je brat tvoje matere , kateremu so to tvoja dobta rajuka mati sami izroSiti želeli." ^Pravo ste rekli, čestiti gospod župnik," rece Attiuka za nekaj fiasa, jjirjca moram bolj spoštovati nego li tnjega človeka. TJjec je mojo mater zelii rad imel, in tudi mati mi so 0 ajem mnogo dobrega in lepega pripovedovali; on mi bode gotovo boljši oče od milostivega grofa, in on se bode z menoj vedno razgovarjal 0 mojej dobrej, rajnkej materi. Oprostite, gospod župnik, 1(79 da se nisem tak6j odločila z vami iti; jaz sem iz začefcka mislila bolj na dobrote gospoda grofa, nego li na željo moje dobre, rajnke matere." ,,Znase, tvojadolžnostje, da bolj ceniš ujea, nego li kacega tujega Cloveka; da spoštuješ bolj želje svoje inatere, nego li kacega drusega dobrotnika. AH to ti rnoram takt5j povedati, da se nimaš uobenih ugodnosti nadejati pri svojem ujcu. On je bolan, ubožen in zdii nesrečeti. Morala boš veduo pri njegovej postelji spdeti iu nm streči; morala bo3 biti zadovoljtia s slabo hrano, a na igre in zabave niti misliti ne boS siuola." doba žalost- ^^^^^^^^^^HRB^^^^^^^^^^^^i klada dolž- nosti oi bila ^^^^^^^^^^^^M^^^^j^^^^^^^^^^mral j^ga ^jca ravno po ^^^^^^^^^HflKMftSHrol^^^^^HgliiJ '" ^ar m' iclji uboge ^^I^^^H^IHP^M^I^^H^^I^^m velujo sveta Aniikc, m ^^^^^^HS^^NLiI^SBOSHH^^^^ ŽFUri lmi.ie lo Sc 'hi" P^^jBBBJ1^ «^B^B^BgBmBB umiraJo"e sebno ne, ko ^tij^^K^S^^ %L^59^^BP^i^^HbS§1|1 mil^ere- — jeponiislila, »8f;#^S^^Hf®MHB^TjiwJ^^^^^ffl Alipajemoj kaj jo pri HHjK^BHKK^flH^lilHi uJec tudi grofu čaka. K^f^B^^^^jBBHH^^^Bj^El dober?" Ali dobro Wm/UUKFJ f^H^H^^^^EjP^I "° '° " odgojeua KKSBKrTil i '^\-* i Je dol:'ra premaga, wJ§HPjtuHfl^H|9& * I govorigosp. reče: . 1'"- ^^^^^HHvBMhm^^^^^H^BhH js bil poprej doba,katevo ^^^^^^^^^|^^H^^^^^^B^H^^^HHH| bogat ia mi podajete ^^^^^H^^BV^H^^^^^^H^I^^^Hn^n občespošto-o uiojej bo- ^^^^^H^^^S^^^^^^|^H|^H|H|^^y Tau človek, dočnosti, ui |^^^^^^^BI^V^53^^E^^|I^^H^H a^ oesreča da bi rekla B^^^^^^E^/^BJ^^^^^^^^^Hl^H gajepabnila »ajugtSd- ^^^^^H^SI^^^s^S^^S^^^^^HH^H 7 siromaSt-uejša. ali HIWn^W^p^ i,' tjfl^^B^BH^BB To 'n naJ" vendar bo- ^^^^^^gJ^^^^^^^HpM^^B^^^^^^^S večo b&lo. čem rada F=4S^AiW^^^^^ Vsi ujegovi storiti vse, ^"^^-'^^^^^^^^^^— (™ ^ znanci id prijatelji so ga zapustili iu še cel6 ujt-gova žsiia je šla ud njega. Zdaj ga je bolezea potisniia v postelj, a s tvojo postrežbo in skrbjo znabiti da zopet ozdravi. Ti si rau jediai sladki spomin na tem svetu, ia le jediao tvoja na-zočuost l)i tnogla pomagati temu od vseh ljudi aapuščenemu Človeku." ,,Ako je temu tak6, kakor ini pripovedujete," reče Anička, ^potlej idiva hitro k mojeiuu ujcu, in ako mu raoja pomo6, moja skrb in ljnbezen more poma^afci, potem sera zagotovljena, da uaglo ozdravi. — 0 samo to mi je hudo, da se od svoje dobra MiJke moram Io6iti!" „ Jaz te ne zapustim !u oglasi se Milka ter prime svojo prijateljico za roko.. nAko me je grof DobrinoviČ zaradi tebe sprejel, upain, da me tudi tvoj dobri ujec ne zavrže. Kolikor bolj mu bove stregle, toliko poprej tudi ozdravi," 12* -. - ¦- 180 • ¦' ¦ ¦ ,,Ne stori tega," odvrne jej Anička, ngospod grof tudi tebe samo sprejme, ker jaz k njeiBu ne morem; timulabko rečeš, da nimaš nobenega sorodnika." nJaz nimam sorodnikov," odgovori Milka, ,,ali imam tebe, sestro, od katere se nikakor ločiti m moreai." To rekši, pade Anički okoli vrattf, objaroe jo in poljubi. Tudi Anička se je trdo oklene, stisne jo k sebi, ter reče: nBrez tebe, ljuba moja Milka, nikamor ne grem, ker ti si mi jedina, brez kateve živeti mi ni mogoče." Kmalu potem se vsedejo gospod župnik in obč deklici v najeti voz, ter se odpeljejo k ujcu. To Se zna, da se zdaj niste tako živahno in veselo raz-govarjale, kakor pri vožnji iz grofove grašeine, & molile in prosile ste Boga, da bi jima dal potrpljenje in moS pozabiti vso i5no krasoto, ki ste ju videte T graščini logatega grofa Dobrinoviea. Voz se ustavi pred hišo, ki ni imela niiS posebuega na sebi. Vsi trije stopijo z »oza ter gred6 po temnih stopnicah v drugo nadstropje, v katerem je stanofal Anit%in ujec. Notrauja opmra solie je bila popoluem podobna vnanjemu licu hiše. Dve majbeni okni na dvorišče ste lo slabo razsvetljevale ubožno sobo. Stari stoli in druga bišna oprava kazala je veliko uboštvo v hiži. V kotu sobo je ležal na priprostej postelji bolni ujec. Da-si ste deklici z najboljšo voljo in s trdnim zaupanjem v pomoč božjo pvižle do ujca, vendar jima Toija in zaupanje osjabi, ko ugledate toliko siromaštvo. Kolika razlika med bogato palačo grofa Dobrinoviča, kakor tudi med krasnim samostanom in tej nizkej, temaej sobi Aničkinega ujca! Zdelo se jima je, da se ne bote nikoli mogle privaditi tacemu stauovanju. V tem, da ste jima take misli rojile po glavi in ju nougodna ^utila odvračala od ujca, ugleda Anifika ua steui poleg postelje bolnega ujea podobo, ki je predstavljala liiatej' z nežniin deteteem v naročji. Anička tak6j ugane, da je to podoba njene rajuke raatere, ter globoko ganena zavpije: ^Mati, moja mati tu in veselo skoci k podobi. Mil, ali slab glas iz postelje jo prekine v njenej navdušenosti. r, Ali si to ti AniSka, hči inoje preljube rajake se9tre? ali hočeš ostati pri meni, STOJem ubožnem in bolehnom ujeu?" nDa, da, preljubi moj ujec!" reSe Auička, pripogmvSa se k bolaemu ujcu. nJaz ostancm pri vas, ter vara hoeem streCi, da tem prej ozdravite." „0 preljubo deto, zabvalim se ti na dobroti!" veče bolnik. nAli pa ti tudi veš, da sem jaz ubog inbolehen? Moje stanovanjeje temno in neprijazno, in s slabo hrano boš morala biti zadovoljna." — „0 jaz sem tudi z malim zadovoljna," odgovori AniSka; nali vi, ujee, vi ste bolai in nimate boljše hrano?" nTi boš morala biti redao pri meni, ker, kakor ndiž, jaz iz postelje ce morem nikamor; morala boš dihati ta kužni zrak v sobi in se ločiti od svojib dobrih prijateljic, zabav ia vsega dosedanjega veselja.1' — ,,To ni6 ne de, dobri moj ujec; jaz hocem sebi in vam s pripovedanjem kratiti 5as. Le zjutraj me pustite k S7. maSi, drazega društva ne potrebujem. Kazgovarjala se bova o mojej rajncej materi in to mi bode najljubSa zabava. Razven tega znam tudi brati in peti, a od usmiljenih sester sem se moogo lepih pripovedek oaačila — — —." V tem, ko je Anička z ujcem tako govorila, pridrdt4 zala kočija po ulioah ter se nstavi pred hišo, kjer je Aničkin ujeo prebival. Čez nekaj časa 181 stopi t sobo prijazna gospa, katero ste Anička in Milka tak<5j spoznale, ker ste jo že Kčeraj bile Tidele v graščini gospoda grofa. ,,Preljnba otroka!" na-govori ju gosp4 s prijazno besedo, ngospod grof me pošlje, da vaju poiščem, ke se tako dolgo ne povroete. Iskala sem vaju najpred v saniostanu, ali usmiljene sestve so mi rekle, da vaju tukaj najdem. Veseli me, da sem vaju dobila, a zdaj le hitro z mimoj v grad, ker vaju gospodgrof že težko pričakuje." ,,Milostiva gospa!" odgovori Aniika, ,,recite plemenitemn grofu Dobrino* viču, da se hočein vedao z najvefo hvaležnostjo spominjati njegove ofietovske ljubezoi in skrbi, ki 30 ima do uaju ubozih sirot; a recite mu tudi, da mi je zel6 žal, ker se ujegova blaga želja ne more izpolniti. Kakor vidite, našla sem svojega ujca, on je bolan in slab, ter potrebflje moje postrežbe in poniofii. Otvočja Ijubezen in želja moje rajnke matere veže rae na ujea." ,,Tudi jaz De bodem nikoli pozabila dobrot milostivega gospoda grofa," reče Milka, ,vedno hočem zanj moliti in prositi ljubega Boga, da mu jib p