Ameriška AMCRICAN IN SPIRIT K>R€10N IN LANGUAG€ ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 23, 1964 SLOVCHIAN MORNING N€WSPAP€A ŠTEV. LXII — VOL. LXn Nova pogajanja ZDA s Panamo so pred vrali Danama namerava svoje zahteve na pritisk nacionalistov povečati, ko ZDA že proučujejo načrt za nov prekop preko Paname ali ... Kolumbije. Washington, d. c. — že spomladi sta se Panama in naše državno tajništvo dogovorila, naj Se pogajanja o spremembi sedanje pogodbe o panamskem kana-začnejo takoj po ameriških v°litvah. Čas zanje je sedaj tu, *°da na panamski strani niso ravno veseli, da je prišel. Med tem je namreč naš Kongres odo-kril potreben denar za stroške, ^ bodo nastali s študijem no-'ega kanala med Tihim in At-tantskim oceanom. Poseben od-bcr je že začel študirati možnost Novi grobovi Mary M. Horvath Po kratki bolezni je umrla v Mt. Sinai bolnišnici Mary M. Horvath, stara 45 let, stanujoča na 7509 Star Ave. Bila je neporočena. Oče Joseph, mati Mary, roj. Vokovich in brat John so umrli pred več leti. Zapušča tu brata Louisa, sestro Ann, teto Mrs. Anna Gorkos, v Turnišču v Sloveniji pa brata Jožeta. Rojena je bila v Clevelandu. Bila je članica Oltarnega društva fare sv. Vida. Pogreb je danes zjutraj ob 8.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Rudolph Lisch Pok. Rudolph Lisch zapušča tudi vnuka Ronalda R., brate An-drewa Leasck (v St. Louis, Mo.), Josepha in Tonyja Leasck (v W. Frankfort, 111.), sestri Katherino levega prekopa v dveh varian- Leasck in Ann Dynes (v Frank. skozi Panamo in skozi Ko- ^mbijo. Vse kaže, da bo projekt skozi Kolumbijo boljši. Sedanja panamska vlada očit-110 vsega tega ne upošteva. Ob-lavila je, da bo znanim zahte-dodala še nekaj novih. Nekateri panamski politiki pravici da je taka politika zgrešena. lni več bo Panama zahtevala, bolj bo Amerika mislila na 'Prekop skozi Kolumbijo. Tudi v vladnih krogih samih so ne-£teri strokovnjaki istega mnenja- To je dalo povod predsed-^'kii panamske delegacije za podajanja Illueca, da je odstopil P'ed začetkom pregovorov. Tako ^ sedaj panamska delegacija za Pregovore brez predsednika, ker v'ada še ni imenovala novega. Medtem javljajo, da so v Pa-^ami izbruhnili novi nemiri, ki odo seveda zveze med našo dc-^el0 in panamo samo ge poslab-Nemiri imajo namreč očiten ®men, da pritisnejo na panam-0 vlado, naj bo nepopustljiva. fflfaoeš fzgfnfaiT h šef mssta dežele Washington, d.c. — ko e stopil v veljavo zakon o inte-^.laciji šol leta 1954 po odloku ^r ovnega zveznega sodišča, je Žpi° V ®°Mh glavnega mesta de- ^’ok- ^’rn^ ^in k>elih o- c 1 CM tedaj se je položaj v z spremenil. Bele družine otroCi se umikajo iz District v <“°lurnbia v okoliške države, rriestu Washingtonu pa ostaja-Pretežno črne družine, šol u 2ac*nRh podatkih je bilo v l25n,.Washingtona’ D-C'’ l?fi7 ^ ^r'nih otrok in le še pr’. d belih. Na vsakih 7 črnih fj1 f sedaj kopaaj 1 beli šolar, g*’ ki so se pred 10 leti po-v ^ ' s silo za integracijo ras da ° a^’ 'Pohajajo do spoznanja, So f° dalie od svojega cilja, kot shi 1 1 tedaF Danes je v Wa-šo,nfenu, D.C., 26 čisto črnih je ‘-hsto beli, 63 šol, v katerih kje ^ helih otrok, in 5 šol, K le po 1 do 9 črnih otrok, ha ' °sriovnih šolah Washingto-89.5% črnih otrok in le '|0.5% helih, med tem ko živi lpe , _ inču Lem ko živi v črn U vedno skupno le 57% ostali pa so beli. V remenski prerok pravi: t0pM*n°ma sončno- voh'ovno in ejše. Naj višja temperatura ’ naihižja ponoči 28. fort, 111.) ter strica in teto Antona in Johanno Roncevic (v Hollywood, Fla.). Pogreb je danes ob desetih dopoldne iz Želetovega pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. Josephine Kosič V soboto je umrla v Mary Louise Nursing Home na Lake-view Avenue 67 let stata Josephine Kosič s 1394 E. 52 St., preje Russ, roj. Hegler v Ljubljani, od koder je prišla v Ameriko pred 43 leti. Zapustila je sinova Johna Russa in Rudolpha Russa, hčer Josephino LaBant, 11 vnukov in vnukinj, brate, Louisa in Jamesa ter Franka (zadnjega v Jugoslaviji). Brata Joseph in John sta ji umrla. Pogreb bo jutri ob 8.30 iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, kjer bo ob devetih pogrebna sv. maša, nato na Kalvarijo, Pokojna je bila članica The Maccabees No. 493 in Krožka št. 2 Progres. Slovenk. Razširitev vojne v Vietnamu pred vrati Vesti iz vladnih krogov govore vedno odločnejše in jasnejše, da je to “edina pot”, č'e naj Amerika ne “izgubi obraza” v južni Aziji. WASHINGTON, D.C. — V zadnjih dneh je vedno pogostejše mogoče dobiti poročila o načrtih vlade o razširitvi in poglobitvi ameriškega napora v Južnem Vietnamu proti komunističnim gverilcem. V vladnih krogih ne taje več, da je položaj j skrajno slab in da je Južni Vietnam mogoče rešiti le z neposred-nejšim in močnejšim posegom A-merike v boj. Odločitev bo predvidoma padla ta teden, ko bo prišel sem poslanik gen M. Taylor poročat pi-edsedniku Johnsonu. Prevladuje mišljenje, da bodo Združene države posegle nepo-srednejše v boj, manj na tleh kot v zraku. Ameriška letala bodo predvidoma bombardirala skladišča rdečih okrepitev, rezerv in vojnih potrebščin v Laosu, kamor prihajajo te iz Severnega Vietnama na poti v Južnega. A-meriška letala stalno od preteklega maja nadzirajo severne in vzhodne dele Laosa. V koliko utegne priti tudi do letalskih napadov na izbrane cilje v Severnem Vietnamu, doslej še ni nič jasnega. V vladnih krogih skušajo u-stvariti prepričanje, da odložitev odločitve v Vietnamu niso povzročile volitve v Združenih državah, ampak monzumsko deževje, ki se sedaj bliža svojemu koncu. Z zimskim monzumom prihaja čas suhih potov, ki je primernejši za vojaške operacije. Ameriški potni Sisti in državljanske vojne postajajo nezdružljivi WASHINGTON, D.C. — Ameriškega misijonskega zdravnika dr. Carlsona je zajela državljanska vojna v Kongu. Postal je jetnik levičarskih upornikov, ki jih vodi G’oenye. Uporniki so ga obdolžili, da je špijon, česar mu niso dokazali, zato šo ga pa obsodili na smrt! Naša administracija se sedaj trudi, da bi mu rešila življenje. To ni prvi tak slučaj in verjetno ne bo tudi zadnji, ako naše državno tajništvo ne bo odločnejše pritisnilo na vse tiste državljane, ki hodijo z našimi potnimi listi po svetu, naj se strogo držijo navodil, ker jih drugače naša dežela ne bo mogla varovati pred tujim nasiljem. Sodobni svet je v gotovem smislu podivjal. Ako je Naser lahko zaprl kongoškega predsednika Čombeja, zakaj ne bi afriški uporniki smeli zapreti ljudi z amer. potnim listom? To so znaki podivjane morale. Se lahko nad njo jezimo ali razburjamo, jo lahko obsojamo, toda spremeniti je po tej poti ne bomo mogli. Dokler so taka divjaštva sploh mogoča, se mora vsak potnik z ameriškim potnim listom sam pravočasno varovati. V kraje, kjer divja državljanska vojna, naj se ne podaja, ako nima jamstva od našega državnega tajništva, da ga bo lahko varovalo v nezgodah in nesrečah. Ni ravno prijetno, da moramo obravnavati tako zadevo, ki priča o brutalnosti naše dobe. Moramo jo pa, ker nam to narekuje previdnost. •-----o------ Pospešen program za čiščenje morske vode JOHNSON CITY, Tex. — No. DE GAULLE PRITISKA BONN Predsednik Francoske republike pritiska na vlado Zahodne Nemčije, naj opusti tesnejše sodelovanje z Združenimi državami Amerike ter išče svojo varnost v tesnem sodelovanju s Francijo v Evropi. STRASBOURG, Fr. — Predsednik Charles De Gaulle je govoril včeraj tu ob 20-letnici osvoboditve mesta izpod nacistične zasedbe. V govoru je pozval Nemčijo, naj se pridruži Franciji v gradnji združene Evrope kot zaveznice Združenih držav, pa tej nujno svetoval, naj nima nobenega posla z večnarodno atomsko silo, za katere ustanovitev se že dalje časa zavzemajo Združene države. Zahodni Nemčiji je stavil enostavno izbiro: ali s Francijo v združeni Evropi ali z Združenimi državami. V slučaju, da se odloči za Združene države, bo to “težko ranilo” upe na francosko-nemško sodelovanje. Kot pri osvoboditvi mesta pred 20 leti so tudi pri včerajšnji proslavi sodelovale ameriške čete. ■ De Gaulle je priznal njihov de-’ WASHINGTON, D.C. — Grob Zadnje vesti lež pri osvoboditvi mesta in Francije, pa prav tako jasno pokazal, da smatra sedaj ameriški vpliv v Evropi za premočan in nezaželjen. De Gaulle hoče močno Evropo pod francoskim vodstvom, ki naj bi enakopravno odločala z Združenimi državami o bodočnosti svobodnega sveta in o vseh drugih mednarodnih vprašanjih. Francija gradi lastno atomsko oboroženo silo z ogromnimi stroški, da bi zagotovila sebi in z njo zvezani Evropi neodvisnost in enakost v mednarodnih vprašanjih, čeprav je očitno, da razpolagajo Združene države z več kot dovolj močnimi atomskimi oboroženimi silami za ves svobodni svet. tranji tajnik S. L. Udall je izjavil, da mu je predsednik naročil, naj ne varčuje pri izdatkih za izvedbo programa o čim cenejšem pridobivanju sladke vode iz morja. Ta program naj bi bil uspešno dokončan leta 1969. Predsednik Johnson se peča z zakonodajo za Kongres CLEVELAND, O. — Pred- ne v apalaških pokrajinah, o sredstva in pota ter Patman je tudi med republikanci dosti ■ednik Johnson se po volitvah podpiranju gospodarsko zaosta-!v odboru za podpiranje tujine, netiva za prepire in očitke. Zadrži večinoma na svojem pose- lih delov naše dežele in pa m McCormack in Albert bosta stvu. Le začetkom preteklega'podpiranju šolstva. Razgovor sej imela trdo delo v pogovorih z tedna je prišel za nekaj dni v j je vrtel tudi o podpiranju tu Washington, da vidi, kako na-jjine. pokojnega predsednika ZDA J. F. Kennedyja je včeraj, ob prvi obletnici smrti, obiskalo preko 10,000 ljudi. Komemoracije v raznih oblikah so se vršile po vsej deželi in v večjem delu svobodnega sveta. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Vladi Združenih držav in Belgije sta pozvali Varnostni svet. naj njegovi člani, pa tudi vsi drugi člani ZN pritisnejo na upornike v Kongu, da bodo dali svobodo okoli tisoč belcem, ki jih drže kot nekake talce. Uporniki so znova odložili izvršitev smrtne obsodbe nad ameriškim misijonarjem-zdravnikom dr. P. Carlsonom. Vladne čete s predhodnico belih najemnikov so po poročilu iz Leopoldvilla oddaljene le še 120 milj od Stanleyvilla. CHICAGO, III. — Na posredovanje delavskega tajnika W. Wirtza so tri železničarske unije odložile štrajk za vsaj en teden. Štrajk je bil napovedan za danes zjutraj ob šestih in bi prizadel vse železnice v deželi. HONG KONG. — Vlada rdeče Kitajske je zavrnila vse predloge za razgovore o razorožitvi v okviru Združenih narodov. oreduje delo njegove administracije na pripravljanju zakonskih predlogov za novo kongres-7o zasedanje. Z delom je bil zadovoljen, saj mu je administracija pripravila ogrodje za vse zakonske načrte. Do končnega besedila zakonskih predlogov je na pot še dolga. Predsednik hoče namreč vanj vključiti samo take ideje, ki ne bodo naletele na odpor na Kapitolu. O teh idejah je informiral oba glavna demokratska kongresni-' ka: McCormaeka, ki bo tudi v novem predstavniškem domu o-stal predsednik, in Alberta, ki bo ohranil položaj voditelja demokratske večine v predstavni-šikem domu. Obenem jim je naročil, naj stopita v stik z vsemi vidnimi in vplivnimi demokratskimi kongresniki, posebno pa s predsedniki raznih odborov in komisij, ki bodo imeli odločilno besedo pri glasovanju o zakonskih načrtih. Dogovoril se je z njima, da mu bosta do novega leta poročala, kaj sta opravila v predstavniškem domu. Zaenkrat je predsednik samo povdaril željo, da bi predstavniški dom začel čim preje obratovati tiste zakonske načrte, ki jih zadnji Kongres ni sprejel ali pa samo odložil. Med njimi so važni zakoni o pbdpiranju revšči- Na prvo mesto je predsednik postavil bolniško in pokojninsko zavarovanje in znižanje trošarin. Ni malo tudi ostalih zaostankov iz lanske zakonodaje, toda ti ostanki niso politično tako važni in tudi ne tako kočljivi. Kaj bo novi kongres mislil o vseh teh zakonih? Verjetno ne veliko drugače kot sedanji. Na odločilnih pozicijah v predstavniškem domu so namreč ostali stari znanci s Kapitala, ki so vsi znani po svoji konservativni miselnosti. Kar jih je odpadlo, bodo na njihovo mesto zopet prišli konservativni politiki, načelo senijoritete jih ho spravilo na ta mesta. Res je, da bo v predstavniškem domu kakih 70 novih demokratskih kongresni-!naj pride v posamezne odbore, kov, toda na te bo Kongres gle-jNa nekatere odbore bo ohranil dal kot začetnike, ki se morajo (dosedanji vpliv, v teh slučajih šele “privaditi” zakonodajni i se ne bo gnal, kdo naj pride na tradiciji našega Kongresa. Nih- novo vanje. Trši oreh so pa tisti če med njimi se še ne bo doko- odbori, kjer gospodarijo taki pal do odločilnega mesta v od- trmoglavci kot so kongresniki njimi. Predsednik se pa pretekli teden ni nič pogovarjal s senatnimi voditelji. To delo je opravil kar na svoji farmi. Povabil je tja senatorja Russella Longa,,, . . ,, , i . . torej pogovarjati z republikanki bo za voditelja demokratskih1 ^ „ , i skimi veljaki, dokler ne vidi, senatorjev. Russell se med volitvami ni ravno lepo obnašal. Ni hotel agitirati za Johnsona, se je rajše odpeljal na počitek v to tam še noben republikanski , j-, ,. DETROIT, Mleli. — l ord Motor politik ne ve, kaj bo. Edino se- ^ ’ j . nator Dirksen bo še naprej vodil republikanske senatorje. Ali pa se bo na podobnem mestu1 mogel obdržati republikanski kongresnik Halleck, je še veliko | vprašanje. Johnson se ne more LONDON, Vel. Brit. — Vlada je povišala obrestno mero od dosedanjih 5 na Ti. da bi zmanjšala investicije in privabila v deželo tuja finančna sredstva. Co. se je pogodila z delavskimi unijami tudi v posameznih tovarnah in bo jutri obnovila reden obrat v vseh svojih podjetjih. kako se bedo pobotali med seboj; za razna mesta v odborih in ko-! (misijah. Johnson je po opravljenem; krarkoTiib voUvneaklpa:!^ 'l-ftarpepoldne^pallo ^ pat nje že konec. Johnson mu tega gotovo ne bo pozabil, toda trenutno ga rabi in bo zato začasno spregledal, kako ga je Russell pustil na cedilu. Sicer pa ni v senatu takih osebnih sprememb, k’ bi pomenile novo razmerje političnih sil. Johnson je pretekli teden gotovo tudi rešetal vprašanje, kdo cev snega in je bila dalj časa avtomobilska cesta preti New Yciku zaprta. — Dalje proti vzhodu, južno od jezera Ontario, je padlo ponekod do 38 palcev snega. Koncil je vprašanje verske svobode odložil VATIKAN, It. — Tretje zase- borih in komisijah. Ni pa s tem rečeno, da ne bodo ničesar pomenili; jih je preveč, da bi jih “stari” kongresniki mogli krat-komalo prezreti. Kot do sedaj bodo naj večja o-vira pri zakonodaji sedanji stari kongresniki Smith v odboru za dnevni red, Mills v odboru za Smith, Mills, Patman, Passman i. pd. Tam bo skušal spraviti v odbore take kongresnike, ki bi tvorili zanesljivo večino proti trmoglavim kongresnim magnatom. Ni pa Johnson še stopil v stik z republikansko opozicijo. Kot v vsaki premagani stranki, tako ; kjer bo ostal do konca meseca. S tem se je spretno umaknil vsem kcmemoracijam za pokojnim predsednikom Kennedy-jem. Kennedvjeva družina hoče kovati iz komemoracij političen kapital, česar obema senatorjema iz te družine ne moremo zameriti. Tudi vsak drug politik bi podobno postopal. Robert Kennedy je to predsednikovo politično potezo plačal že naprej, šel je te dni na neko danie vesoljskega cerkvenega komemoracijo po pokojnem zfrora v Vatikanu je bilo pre-predsedniku v Mexico City. Ob tekli teden zaključeno, ne da bi tej priliki je bila mehiška jav- bila zboru dana priložnost gla-nost ponovno opozorjena, kaj sovati o vprašanju verske svo-lahko ime Kennedy pomeni za- bode, za kar so se posebno potenje. Gotovo pa ni slučajno, da govali ameriški in kanadski se je ta proslava vršila le nekaj! škofje. dni potem, Iko je pri Johnsonu Vesoljni cerkveni zbor je izbil na obisku bodoči mehikan-J glasoval z veliko večino izjavo, ski predsednik Ordez. ki odvezuje Jude kot celoto Politična pota so večkrat zelo krivde smrti Jezusa Kristusa, skrivljena, toda radi tega pa ne Proti temu so dejansko glaso-postanejo nerazumljiva za poli- vali samo udeleženci iz arabskih tične opazovalce. dežel. Iz Clevelanda in okolice Ema Krapenc Danes zjutraj je umrla v Richmond Heights bolnišnici 70 let stara Ema Krapenc s 33951 Eddy Road, Willoughby Hills. Zapustila je moža Louisa, sinove Ed-warda, Stanleyja in Richarda ter druge sorodnike. Pogreb bo v sredo zjutraj iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. Podrobnosti jutri. Puranski festival— Puranski festival pri Sv. Vidu je bil sinoči končan. Nagrado Sl 000 je dobila J. Blatnik z 1026 E. 71 St., nagrado za poseben sklad je dobil Ernest Lawrence s 4658 Burleigh. Odbor se zahvaljuje vsem delavcem in udeležencem. Roparji zopet na Senklerju— Zadnjo soboto okoli 10.30 dopoldne so prišli v znano trgovino Brofman na 6805 St. Clair Ave-dva moška in dve ženski. Zvezali so lastnika in njegovi uslužbenki, odnesli iz blagajne, lastnikovega žepa in od kupcev, ki so bili v času ropa v trgovini ali so tja prišli, skupno $410, pa odnesli tudi za okoli $400 raznega blaga, ki sta ga ženski članici roparske skupine vneto spravljali v škatle. To je v teku enega tedna že drugi rop. V soboto, 14. novembra, zvečer, so bili roparji namreč v trgovini Anzlovar. Na šolskih avtobusih straža— Župan Locher je naročil policiji, naj straži šolske avtobuse, na katerih enem je prišlo pretekli petek do napada na voznika, drugega pa so študentje okradli. Seja— Klub upokojencev V New-burgu ima v sredo ob dveh popoldne sejo v SND na E. 80 St. Po seji praznovanje Zahvalnega dne. Slovenske božične karte— V trgovini “Familia” na 6116 Glass Ave., Cleveland, O. 44103, imajo lepo izbiro slovenskih in angleških božičnih kart, pa tudi jaslic, božičnih okraskov, kadilo in drugo. Zadušnica— Jutri ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Frances Ponikvar ob 6. obletnici smrti. Rojstni dan— Mrs. Katie Plemel iz Rock Creek, Ohio, praznuje danes svoj 85. rojstni dan. Čestitamo in in ji želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva! Žalostno sporočilo— Anton Košir z E. 59 St. je dobil sporočilo, da mu je v Stranski vasi v občini Dobrova umrla sestra Marija Kunaver, stara 84 let. Zupustila je hčere Marijo, Angelo in Ivanko ter sinova Toneta in Ceneta (ta dva sta v Argentini). Nabirka obleke— V nedeljo se je začela vsakoletna nabirka katoliške dobrodelnosti v škofiji za obleko in obutev. Trajala bo do 29. nov. Lera zbirka mineralov BIRMINGHAM, Ala. — Državni muzej univerze Alabama ima v svojem geološkem oddelku okoli 20,000 raznih mineralov, vse s področja države Alabama. — Človeško telo ne zadržuje vitamina C, zato moramo vsak dan uživati sveže sadje in sočivje. liMERI^KA DOlSOVIRiA ?S?TKSrK?T £(PiV/W?$. •'?!?CSISE> ., J, :.-?. . *i.; .r.mJXO^ ■ TUČl 3117 St. Clair Ave. — H3nderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44108 National and International Circulation V-ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary A. Debevec NAROČNINA: '/.c Združene države: > $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 4* Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 227 Mon., Nov. 23, 1964 Počemu siliti v MLF, ako je spodletela EDC? Najpreje moramo pojasniti oba pojma MLF in EDC, MLF pomeni kratico za NATO vojno brodovje posebne vrste Obstojalo naj bi iz 25 tovornih ladij, seveda ne zastarelih, na katerih bi bile montirane rakete na srednje daljave z atomskimi glavami. Vsaka taka ladja bi bila to rej tehnično rečeno malo plavajoče oporišče za rakete : atomskimi glavami. To bi bila prva značilnost tega ^ro_ dovja. Druga značilnost bi bila v tem, da bi bile posadke na teh ladjah sesiavljene iz mornarjev, ki bi pripadali oboroženim silam vseh tistih članic NATO, ki bi pristopile k temu projektu. Tretja značilnost bi obstojala v tem, da bi bilo poveljstvo tega brodovja sicer v NATO rokah, toda zadnjo besedo pri uporabi atomskih glav bi imela samo Amerika, ostale članice NAPO bi imele samo posvetoval ni glas. EDC je pojem, ki že spada v zgodovino. Pred dobrimi 10 leti je namreč prišla naša administracija na idejo, da bi bilo dobro, da bi se vse armade članic NATO v Evropi združile v oboroženo skupnost, zgubile naj bi torej svoj naroden značaj in postale res prava NATO oborožena sila ki bi bila podrejena samo NATO in ne državam, ki bi te organizaciji izročile svoje armade v rabo. Naša administracija se je sedaj zaverovala v idejo MLF. Že par let se poteguje zanjo. Je namreč prepričana da bi z organizacijo MLF Nemčija zgubila veselje do samostojnega atomskega orožja, ker bi bila ravnopravna pri MLF. Ta ideja je imela pri nas svoje zagovornike, pa tudi svoje nasprotnike. Nasprotniki so do konca volivne kampanje molčali, sedaj so se pa začeli oglašati kar po vrsti. Najprvo so naši vojaški krogi izrazili svoje dvome na tihem — javno ne smejo nastopati proti Johnsonu, saj je to njihov vrhovni poveljnik kot predsednik ZDA. Dvomijo namreč v vojaško vrednost MLF zaradi kompliciranega sistema poveljstva. Poveljstvo bi bilo namreč deljeno v najobčutnejši točki: pri atomskem orožju. MLF brodovje bi bilo v rokah NATO, raba atomskega orožja pa v ameriških rokah. V praksi bi to čisto gotovo dalo povod za trenja, teh pa v vojni ne sme biti. To nam je dostikrat dokazala druga svetovna vojna. Vsekakor naši vojaki pripisujejo nekaj vrednosti tej ideji samo v tem slučaju, ako so za brodovje vsa članice NATO. Ako bi na primer Francija ne bila za idejo, — kar je dejansko tudi reS) — potem MLF brodovje zgubi svojo operativno vrednost. saj bi ne mogla računati na francoske vojne in civilne ]ukc. Še hujši odpor se pojavlja v naši politični javnosti. Nasprotniki MLF imajo v svojih rokah močne dokaze za svoje stališče. Pravijo, da med članicami NATO ni razen Nemčije nobene, ki bi bila vneta za MLF. General De Gaulle ji tako hudo nasprotuje, da hoče radi tega celo iz NATO, ne pa iz Atlantske zveze. (NATO je namreč samo organ zveze.) Anglija je bila že v začetku hladna do ideje, je pa ni odbijala kar naravnost. Vsekakor je sedanja soci-jalistična stranka veliko manj vneta za MLF, kot je bila prejšnja konservativna vlada. Italiji ideja tudi ne diši, še posebno sedaj, ko vplivajo na italijansko zunanjo politiko Nennijevi socijalisti. Le Nemčija se vnema za MLF, ker bi po tej poti prišla vsaj do posrednega vpliva na atomsko orožje. Pa še nemški vladi se nič ne mudi, je sama predlagala, naj se pogajanja odložijo, kar pomeni, da Nemci mislijo’, da ideja sama še ni dozorela. Čudno in skrivnostno je torej, tako pravijo kritiki MLF, počemu se ravno naša administracija tako vleče za jVILF. Počemu administracija ne pride s pravim razlogom oa dan? Ravno ta skrivnostna taktika našega državnega tajništva je rodila več suma kot zaupanja v pravilnost ideje MLF Boj za MLF in proti njej močno spominja na boj za in proti EDC, ki se je završil približno pred 10 leti. Tudi takrat je bila naša administracija vsa navdušena za Evropsko obrambno skupnost (EDC), videla je v njej glavno vojaško oporo proti komunistični nevarnosti. 1 akrat pa ni bila sama, vse članice NATO razen Francije so idejo pozdravljale. Upale so, da se bo iz nje res rodila prava evropska oborožena sila. Takrat so idejo podrli Francozje in ne morda De Gaulle, ki takrat še ni bil na oblasti. Francozje so bili proti EDC, ker so bili prepričani, da bo v okviru EDC Nemčija dobila priliko, da obnovi svoj znani militarizem, ki je Evropo spravil dvakrat v tem stoletju na rob političnega propada. Ali naj Nemčija dobi zopet priliko, da obnovi svojo vojaško moč. Ideja o EDC je takrat propadla, imela je pa tudi svoje posledice. Amerika je mora'a pristati na neodvisno nemško armado, ki je sicer vključena v NATO, toda v svoji notranji organizaciji pa vendarle neodvisna in vzbuja strah in zaskrbljenost obeh straneh železne zavese. Eisennhowerjevi administraciji je bilo 1. 1953 vse to dosti jasno, obenem pa tudi hudo, da bo Nemčija zopet dobila neodvisno armado. Pa ni kazalo drugega, kot da se sprijazni s fem dejstvom. Ako se ostale članice NATO niso hotele oborožiti, da bi pomenile strah za komuniste, potem je logično morala Nemčija prevzeti to nalogo. Vse kaže, da smo danes v istem položaju. Članice MATO nočejo nobene integracije oboroženih sil, ki bi šla preko sedanje oborožene sile NATO. Ameriki ne bo torej preostalo nič drugega, kot da se sprijazni z možnostjo, da do Nemčija sama skušala priti do samostojne atomske o-Drambe. Ni se treba goljufati: Nemci že dosti vedo, kako je treba delati atomsko orožje, imeli bi tudi denar za tako proizvodnjo. Da tega še ne mislijo doseči, jih ovira mednaroden političen položaj. Na drugi strani imajo od čakanja tudi korist: proizvodnja atomskega streliva bo zmeraj cenejša in izdelki te proizvodnje zmeraj učinkovitejši in uporabnejši. Ko bo enkrat v prihodnjih 10 letih lahko imelo lastno atomsko orožje še kakih 5-10 drugih držav, kdo bo mogel takrat Nemce ovirati, da ga tudi ne bodo začeli delati? Zato imajo morda prav tisti nasprotniki MLF, ki trdijo, da je treba priti nemški želji po atomskem orožju nasproti po drugi poti in ne po MLF. Predsednik Johnson je praktičen politik. Ideja o MLF se ni rodila v njegovi glavi, jo je podedoval, tako ni odgovoren zanjo, koi! njegovi predniki, zato se je bo lažje znebil, ko pride za tak korak primerno stanje v mednarodni politiki, ako bo namreč hotel idejo pokopati. Ako jo bo pa hotel uresničiti, bo pa MLF le ameriško-nemška evropska obramba in ne organ NATO. Sijajni poslovilni večer pri Mariji Vnebovzeti M ilivauški zapiski BESEDA IZ NARODA * Mikiavievanje Slovenske ioie pri Sv. Vidu Cleveland, O. — Vsak narod ceni svoje starodavne običaje. Tudi Slovenci, ki smo se naselili v Ameriki, smo prinesli s seboj mnogo takih običajev, s 'katerimi smo obogatili svojo novo domovino. Potrebno je, da se ti lepi običaji med nami ohranijo iz roda v rod. To nalogo si je postavila tudi Slovenska šola pri Sv. Vidu, ki skuša otrokom ohraniti in dati znanje jezika svojih staršev, pa tudi ohranjati v novi domovini lepe in hvalevredne slovenske običaje. Med temi običaji je tudi mi-klavževanje, ki ga vsako leto prireja svetovidska Slovenska šola. Otroci se že pripravljajo in veseljem pričakujejo prihoda sv. Miklavža, ker upajo, da jih bo tudi letos obdaroval. Dose-daj smo še vsako leto lahko s pomočjo dobrotnikov pripravili obdarovanje vseh otrok, ki hodijo v Slovensko šolo. To upamo storiti tudi letos. Zato se o-bračamo na vas, ki ste že v preteklosti pokazali tolikšno zanimanje za delo šole, in vas prosimo, da bi s svojim darom pomagali obdarovati naše šolske otroke in s tem podprli delo šole. Veliko veselje boste s tem napravili otrokom, pa tudi pomagali ohranjevati med nami ta lepi slovenski običaj. Odbor staršev Slovenske šole se vam že vnaprej najiskreneje zahvaljuje za vašo naklonjenost in radodarnost. Odbor staršev Slovenske šole da bomo že kar v sredo začeli praznovati Zahvalni dan. Prisrčno vabljeni tudi novi člani! Lep pozdrav vsem in vsem tudi lep Zahvalni dan! Jennie Pugely SHrija se zahvaljuje KM upokojensev v iew burghu GARFIELD HEIGHTS, O. — Jesen življenja nas je objela, nič več ni treba budilki zvoniti Cleveland, O. — Že par tednov ogledujem mojo “ikaus ma-šino”, da bi kaj napisal o naši prireditvi in pa o naših prijateljih, ki so nam tako lepo in dobro pomagali. Pa se ta spak od mašine ne gane prav nič. Torej moram sam začeti s kausanjem. Nekje med Collinwoodom in St. Clairjem sta se izgubili dve imeni naših pevcev, ta dva sta: Frank Kovačič in pa naša tajnica Josie Novak. Oba sta vneta za slovensko pesem in mi je prav žal, da smo njiju imena pomotoma, menda tudi v naglici, izpustili. Prosim, da nam o-orostita! Kot sem že omenil o naših prijateljih, kateri so nam tako lepo pomagali, da se je vsa prireditev tako lepo končala. Osebe za igro “Kovačev študent” smo dobili v zboru, samo študenta nam je manjkalo. Pa sta se zavzela J. Rigler in V. Modic, da bosta ona dva preskrbela študenta. In ta je bil Franček Kolarič. On ni samo dobro rešil vlogo študenta, ampak je tudi veliko pomagal pri režiji. Kakor so tudi drugi vsi. Prav lepa hvala, Franček! Prav lepa hvala tudi Dramatičnemu društvu “Lilija” za izposojene kulise, in Slavku Štepcu, ki nam jih je pripeljal. Prav lepa hvala, Slavko! Zahvala gre tudi J. Hauptmanu za maskiranje. Tako nas je maškiral, da drug drugega nismo poznali. Poleg maskiranja je bil tudi v igri, kakor tudi ga. Julka Zalar. Prav lepa hvala! Sedaj poj demo v kuhinjo. in nas odpravljati na delo. Pri-1 Tam sta imeli vso skrb ga. F. šla je doba pokoja, doba večer- Stanonik in ga. Perčič, ti dve nega sonca. Sedaj so zlati časi.1 sta skrbeli, da ni nobeden one-Da nam ni dolg čas, smo ustano- mogel zaradi lakote, da je bilo vili Klub upokojencev. , vsega dovolj za vse. Bile so tam Taki klubi niso samo sloven- tudi druge žene in dekleta, ki ska zamisel, obstoje tudi med so pomagale v kuhinji in v dvo-drugimi narodnostmi in na rani. Vsem prav lepa hvala za splošno v deželi. Če nisi še član, tako dobro postrežbo! oziroma članica, ne čakaj, ampak pristopi k najbližjemu v svoji okolici. V naš klub spadajo rojaki in rojakinje z Maple Heights, Garfield Heights, iz Newburgha, s Cleveland Heights in z okolice Prince Avenue. Drugi klubi obstoje v drugih delih Clevelanda in olkolice. Pri nas so kratke seje, potem pa sledi razvedrilo. Na razpolago so tudi okrepčila. Veselega -človeka ima še Beg rad. Le pridite v naše vrste, ne bo vam žal! Prihodnja seja bo zaskrbljenost na 25. novembra v SND na E. 80 ’ St. ob dveh popoldne. Tajnica Antonija Stokar mi je povedala, Iz kuhinje gremo v gostilno, ki sta jo vodila izvrstna natakarja Ciril Štepec in Henry Skarbez. Ta dva fanta sta v resnici skrbela, da kdor je prišel v njiju gostilno, ni odšel žejen domov. Prav lepa hvala, fanta, dobro sta se odrezala! Prav lepa hvala vsem v zboru, veliko ste žrtvovali za ta nastop. Hvala Miss J. H. Terček za spremljavo na klavirju. Hvala vam vsem, kateri ste obiskali našo prireditev. Ako bomo še tlačili travo, se pa zopet vidimč) na naši jesenski prireditvi. Ako Bog da! Lep pozdrav vsem. M. Rakar Cleveland, O. — Preteklo nedeljo, 15. novembra, je župnik pri Mariji Vnebovzeti preč. g. M. Jager priredil v šolski dvorani na čast svojemu asistentu Fathru Godini, ki odhaja radi zdravja v pokoj, odhodnico, katera je nad vse pričakovanje sijajno uspela. Zbrali so se številni, dobrodušni farani okrog pogrnjenih miz, prihiteli so od blizu in daleč znanci in prijatelji, da se poklonijo priljubljenemu Fathru Godini. Okrog slavljenca so zavzeli prostore čč. gospodje Rev. Victor Tomc, Rev. Anton Rebel, Rev. Raymund Hobart in Father Matija Jager, v dvorani je bilo opaziti med drugimi tudi dr. Miha Kreka, kateremu je bil Father Godina sodelavec ter desna roka od gasu, ko so skušali rešiti Slovence in slovensko domovino pred nesrečnim komunizmom. Stoloravnateljstvo je imel č. g. župnik M. Jager, ki je v vznešenih besedah pozdravil navzoče ter se jim zahvalil v imenu župnije Marije Vnebovzete. Slavnostni večer so otvorili pevci in pevke cerkvenega zbora “Ilirija” s pevovodjem g. Rakarjem na čelu; zapeli so tri krasne pesmi: “Slovansko pe- sem”, “Bleda luna” in “Bodi zdrava domovina”, ki so donele po dvorani ganljivo in blago ter vzbudile Ilirijanom viharje ap-lavdiranja. Nastopili so šolski otroci Slovenske šole od Marije Vnebovzete ter pod vodstvom učitelja petja g. Ivana Riglerja ljubko zapeli več pesmic, ki so donele gladko ter brezhibno iz mladih grl in vzbujale splošno občudovanje, zlasti še, ko so nastopili z umetnimi plesi. Njihova voditeljica gdčna. Josipina Pavli je v krasnem pozdravnem nagovoru v imenu Slovenske šole živo naslikala veliko delo ter zasluge P'athra Godine za Slbvensko šolo in za veliko romanje k Baragovem grobu. K besedi so bili pozvani čč. gospodje. Father Tomc je želel slavljencu mnogo uspehov na novi življenjski dobi, želel mu je posebno ljubega zdravja; Father Rebol je povdarjal, da med njim in Fathrom Godino ni nikdar prišlo do nesporazuma, marveč je vladalo v župnišču ves čas popolno soglasje; Rev. Hobart se je z velikim navdušenjem izrazil, da bo skušal slediti Fathru Godini tudi pri slovenskih pridigah, čeprav ni nikdar pohajal v slovenske šole in nikdar imel prilike sč učiti slovenščine. Sedaj se bo resno o-prijel učenja slovanskih jezikov po vzgledu slovenskega pregovora: “Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš!” Učil se bo temeljito slovenščine, s katero se lahko daleč pride, saj sega v neizmerne daljave od Karavank do Tihega oceana. Na odru so še nastopili štirje bratje Dautartas, ki so ob spremljavi kitare, peli litvinske in francoske pesmi. Zadnji je bil od stoloravna-telja poiklican slavljenec večera Father Godina, ki je zatrjeval, da je v krstnem listu zapisana drugačna starost od one, ki mu jo je vtisnilo življenje, z drugimi besedami, kadar pride bolezen nad človeka, tedaj človek drugače izgleda, kakor kaže starost v krstni knjigi “Nikar ne mislite,” je dejal, “da jemljem od vas slovo za moj pogreb, — nikakor ne, — jaz bom še tukaj maševal ter vodil slovensko šolo in župniku pomagal po želji nadškofa.” Nato je Father Jager pričel klicati zastopnike društev. Kot prvi je bil poklican predsednik Društva Najsv. Imena Mr. George Basilone, ki je šel pozdravit Fathra Godino. Njemu so sledili številni zastopniki raznih društev, nato so prišli na vrsto farani, znanci in prijatelji, in vsak je segel slavljencu v rolko. Ne moremo pozabiti naših /'W.vy.VMf m-iMLUHLi.o i r,■Ds v'vy|i|y|i,v ■■ MILWAUKEE, Wis. — Okoli- lajo za svojo cerkev in s tem za ca Sv. Janeza se zelo spreminja, j Boga, je seveda tudi pripomo-Ne samo, da poderejo vedno več: gla k uspehu, hiš, ki morajo dati prostor novi1: * velecesti, ampak sekajo tudi j Imel sem priliko videli prve drevesa, ki so bila v velik okras, slovenske karte za uporabo slo- v vsej okolici. Drevesa je napadla posebna bolezen in so jih morali posekati. Ta drevesna bolezen je napravila že veliko škode v mestu Milwaukee in o-kolici. Okoli župnišča in cerkve je brez teh dreves kar nekam pusto. Fantje pri cerkvi Sv. Janeza se zelo trudijo letos, da bi se izpopolnili v košarki. Tako podijo- tisto žogo sem in tja po dvorani, da se človeku kar megla dela pred očmi, ko vrti svojo glavo sem in tja, da bi lahko vedno imel žogo pred očmi. Večkrat povabijo krožke iz drugih fara, da se pomerijo z njimi. Zadnji teden so povabili fante od cerkve sv. Ignacija. O njih je znano, da so eden izmed najboljših krožkov v celem mestu. Zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Naši fantje so jih namlatili, da je bilo joj. V našem taboru je bilo veselje, da je bilo joj, v nasprotnem pa smrtna tišina in jeza. Takole je. Tisti, ki je od zgoraj, je vedno v nevarnosti, da pride doli, in tisti, ki je doli, da pride gori. Naši fantje so skoraj počili od po nosa. Kdo bi jim zameril. Kaj takega se ne zgodi vsak dan. venščine pri sv. maši, ki se bo začela dne 29. novembra 1964, to je na prvo adventno nedeljo. Vse, kar čakamo, je škofovo dovoljenje. Ker se nahaja v Rimu, dosedaj še nismo imeli prilike, da ga zaprosimo za dovoljenje. Karte so precej velike, tako da bo lahko vsakdo bral. Tudi so prevlečene s posebno snovjo, da se tako hitro ne raztrgajo in umažejo. Dobili smo jih preko očetov frančiškanov v Lemontu, ki so preskrbeli za tisk. Tiskala je neka tiskarna v Chicagu. Karto je mogoče naročiti direktno pri očetih frančiškanih v Lemontu. Stane 10 centov. Vedno večje vrzeli nastajajo v slovenskih vrstah. Pionirji od bajajo drug za drugim. Nadomestila pa ni. V kratkem smo spremili k večnemu počitku dve znani ženi, Florence Ureda in Mary Gričar. Mrs. Florence J. Ureda je iz znane družine Pu-gel. Bila je stara komaj 47 let. Zapušča moža Herberta, sestro Mamie Ambrosh, brata Malta, Fredija in Rudija Pugel. Pokojna je bila članica Društva sv. Jožefa KSKJ, Društva Bled št. 19 in Slovenske ženske zve-ve. Prvikrat smo opazili značko Slovenske ženske zveze v pogrebnem zavodu. Značka izgleda kot kaka plaketa, sprejeta je bila na zadnji konvenciji Slovenske ženske zveze v Chicagu 1. 1964. Mrs. Mary Gričar je umrla v starosti 83 let. Živela je v Cu- V južnem predelu mesta Mil-waukee-ja smo dobili nov časopis pod imenom “Star”. Je pravzaprav nadaljevanje prejšnjega “Times”-a, vendar je precej izboljšan in ga je mogoče naročiti po pošti. Izhaja redno vsak četrtek. Ima veliko majhnih novic, ki imajo velik krajevni značaj. V številki z dne 29. oktobra beremo, da bo cerkev sv. Janeza in župnišče porušeno, ker mora napraviti prostor za vele-cesto. Župnik še ne ve nič dokončnega ne glede cerkve ne glede dvorane in ne glede župnišča. Veliko je govoric o tem, končne odločitve pa še ni. Je veliko verjetnosti, kar lahko zaključimo iz podiranja hiš v neposredni bližini, ali gotovega še ni nič. Bodočnost bo pokazala. NAŠ WISCONSIN Poroča ing. Dušan Svetlič. V sklopu severne enote Kettle Moraine State Forest-a se nahajata dva historična državna parka: Old Wade House State Park pri Greenbush-u in Lizard Mound State Park, severovzhodno od West Bend-a. Ustavili se bomo pri slednjem. Ta park je država uredila na ozemlju velikega predzgodovinskega indijanskega grobišča. Nič manj kot 31 gomil, ki so tem Indijancem služile kot posamezni grobovi, leži raztresenih po gozdu I tega parka. Ime je dobil P° , edinstveni gomili v obliki —' dahy, Wis., a je kljub oddalje-1 iizarda. nosti vedno ostala članica slo-! Kdo so bili Indijanci, ki so ta- venske cerkve sv. Janeza. Za- shranjevali svoje mrtve, ni pušča moža Franka, sestri Ano znamx Značiine so pa te gomi-Szczesny, Mollie Behlendorf, je za Wisconsin in obrobne prebrala F ranka in Johna. Poko- deje nage države. Gomile, ki s° pali so jo na Ml. Olivet pokopa- jjh gradili iz zemlje, so do štiri lišču. Pokojna je bila članica čevhev visoke in najrazličnej-Društva krščanskih žena in ma- ših ;blik v našem parku bomo ter, Slovenske ženske zveze št. 12, Društva sv. Jožefa KSKJ št. 103. Bila je zelo verna žena in zelo dobra Slovenka. Obema družinama iskreno sožalje! Pri cerkvi sv. Janeza so imeli] velik bazar v nedeljo, 8. novem-1 ra. Po cerkvenem poročilu sklepamo, da je bil zelo uspešen. Župnik zaključuje svoje poročilo z besedami: “Ko bodo vsi računi poravnani, bo čistega dobička okrog 5,000 dolarjev, kar je za majhno faro, kakor je Sv. Janez, ki ima le okoli 250 družin, izredno velik dohodek. Dobitki, ki so bili podeljeni različnim delavcem, so večina vsi o-stali v fari. Župnik pravi v svo- našli gomilo v obliki stožca, o-vala, kroga, linearne oblike, panterja, ptice z razpetimi pe' ruti, sulične konice in kot rečeno — edinstveno te vrste — kuščarja. Na žalost leži njen večji del izven državnega parka. Indijanci te kulture so bili v glaVnem lovci in ribiči, pečali so se pa po malem tudi že z vrtnai'stvom. Njihovo orodje iu orožje je bilo večji del iz kamna, pa tudi iz lesa in kosti ubitih živali, sem pa tja že iz bakra. Za kuho so uporabljali lončeno posodo. V gradnji zemlj6 so bili pravi umetniki, saj še danes po tolikih sto, morda' tisoč letih gomile kažejo pravilne o-blike. , Prav sedaj, ko je listje že odjem oznanilu, da gre zasluga zalpadk>) so gomiie aepo vidne. V uspeh tistim požrtvovalnim au- parku se nahaja tabla s podrob. sam ki so tako trdo delale tako nim razporedom gomil in krat-za bazar kakor pri bazarju. Do- kim om ka Park se na- bra volja in zavest, da ljudje de- haja ob okrajni cesti “A”, eno miljo vzhodno od državne ceste pridnih ter požrtvovalnih kuha- 144 in severovzhodno od mesta ric, ki so vse zaskrbljene pri- West Bend v okraju Washing-pravile toliko posladnosti v ku- ten. Vodič za Lizard Mound Sta-hinji ter delile prigrizke in na- te Park-u si lahko nabaviš pri slade, kakor si je kdo sam želel; in tako se je proslava v splošnem veselju zaključila. Ernest Terpin Conservation Dept, v Madisonu ali pa v katerem izmed uradov državnih gozdov. Srečno vož-njo! len čan lili ^ra Pa še Po? Po; 01] sto kal lov Pa sel la ko bo lii UPORNIKI POVEST Spisal Ivan Lah “Ha, ha,” se je zasmejal zopet in zamežal z malimi očmi, ki so bile že itak skrite glo' Kaj meniš, da je gospoda ^Umna? Misliš, da si čušper- n ni zapisal za ušesa, da ___ __ ________ _ ^ Andrej ko ni dal desetine? boko v tolstih licih, z gladko ra?ovo si je dobro zapisal, ^ samo za ušesa, ampak kam drugam. Tega mu ne )02abi do sodnega dne, saj ga '^namo. Kaj misliš, da mu 0 Puste? Kaj še. Na prste mu l0Pajo že zdaj. Ravno tak je, takor človek, ki tone, pa se °v‘ za druge, da bi sebe rešil, ne pomisli, da še druge za boj potegne. Njega bo prije-S°spoda, pa si misli: Vsi se )0^° potegnili zame; uprli se ^°i pa bom rešen. Kaj me-1 ^a smo njemu mi mar? Zadnjič sem šel mimo nje-^°Ve njive; rekel sem: Bom eno repo snedel, saj veš, da ltnam zob, da bi kaj škode ai'edil. Pa kriči nad menoj, JS; kradeš, kradeš. Tak je. . as bi rad porinil v godlji, ki ^ tllešata s Pisikom že tri leta, ^ ki s tem sebe rešil. Tako je razumeti to stvar. Ljudi ifeba se ^nra poznati. Meni ne gre ■nč, vam gre pa za vse. ndrejko in njegov Guza sta eni deveta briga.” le tako' Peli "Nič ne bo, nič, kaj ne,” mu Pritrdil Seljan. ‘'Jaz tudi niislim. še vedno bomo staro pesem: ‘Sevcikore-Cl’> Pa trpeli bomo, kakor 0 do zdaj. En človek ne r®°brne sveta!” _ ^a dva tudi ne.” in z gospodo ni dobro sle- i.6 ^aiši loviti, so dejali stari ijUdje.” Johnson daje navodila članom svoje vlade Predsednik hoče natančno in skrbno pripravo za nove zakonske predloge, članom vlade je sporočil, da hoče imeti sam zadnjo besedo pri nastavljanju vodilnih uradnikov. ‘Zato pa pravim: Sam je KG^ii> sam naj dela pokoro! kro mu najbrž ne pojde, če Dob Piu Pomaga tudi sto Guz. Po-, SD> to ni mala stvar, kakor 1 on, da bi nas preslepil. . P°rnik je upornik, in narede ^Po njim, kakor se sploh dela z roikom. Nad njegovo glavo zbirajo hudi oblaki, pa poj-vedrit z njim pod en hrast, j, te ubije strela z njim vred. r^daleč si je upal . . .” tn zdaj ne more nazaj, če- 1)rav bi ‘O bam, Aloža morda rad.” rad, rad, jaz ga poz- sta Pala dalje i!! ;lesenska burja n boli zamislila in ^ m uaije v mesečno noč. Gsec je plul visoko na nebu se je bolj „ -1 oglašala. y Pa pravzaprav greš?” P^aša kmet Suhoklela. je v»reni v Dobrepolje; baba Voskaj pripravila,” je odgo-1 zvito Suhoklel. Dokl°^a S^a se . . . Su- , et je šel svojo pot dalje ču, tel na prste, koliko mu da ^,'Perski oskrbnik za novico, Sjt,j0 Prinese... Jasna jesen-jlo‘l.noč je ležala nad vso doli-g;ij111 jesenska burja je prina-' od nekod zavite glasove 2"ane pesmi: d ^rnar,le Do Sapa je pesek Po noč’, Pjsšmentani fantič, kako si steman____ Po noč’ . .. Suhoklei je .81 “s dobro poznal prepevajočega V. belo roko si je pogladil mogočne brke. Kaj bi se ne smejal ! Ni bila navadna novica, ki jo je zvedel pred kratkim, in ta mu je napravljala toliko lahkodušnega smeha. “Uporniki, uporniki,” j e ponavljal počasi s smehom. “Kako mogočno ime, ha, ha.” In gospod se je nasmejal zopet prav od srca. “Zbirajo se, zbirajo, hm,” je zopet začel črez čas in posegel po kupi vina, ki je stala pred njim. “Prav prijetno zabavo mi delajo ti kmetiči, čakajte, čakajte, bomo pa eno zaigrali. Poskusimo svojo srečo, pomnili boste čušperčana.” Po zadnjih besedah se je grajščak zamislil. Obraz so mu prepregle resne poteze. Zamislil se je in njegov obraz je zdaj pa zdaj potemnila nekaka jeza; gotovo se mu je za malo zdelo, da se mu upajo kmetje upreti, a vendar je bilo treba novico premisliti. Vznemirjala ga je neka skrb, dasi se je na videz smejal, kakor da bil hotel slepiti samega sebe. Mahnil je z roko, da bi odpodil to skrb ko sitno muho, ki zopet in zopet pri-brenči na ušesa s svojo nadležno pesmijo. Po dvoru je prevajal hlapec par iskrih konj; gospod se je zagledal vanje in se hipoma nečesa spomnil. Pozvoni. Pri vratih se prikaže sluga. “Pokliči oskrbnika,” veli grajščak. Sluga odide. “Treba bo, treba,” si mrmra gospod zamišljen v svojo kupo. “Kmet je kmet. Ni vredno, da bi imel z njim opravka. Čim prej končamo, tem boljše.” V tem je stopil v sobo grajski oskrbnik Berto in se globoko priklonil. “Klanjam se, gospod,” je govoril s hinavsko prijaznim obrazom. “Ali je že kaj novega o upornikih?” vpraša gospod. “Ne, nič. Kar je povedal tisti grbasti starec, to je vse in to je — dosti. Saj že napadajo nas, če gremo skoz vasi. Sploh veje čuden veter po obeh dolinah.” “Ali je stvar vredna besede?” “Mogoče niti besede, a mogoče celo urnega dela. če se jih hitro prime — najboljše. ;Tožba teče že zoper dva . . .” “Jih ni več?” “Zdaj jih je menda več. Čakajo na pomlad. Neki starec Jerom je posebno —” “Ha, to je zopet Andrejko-vo delo. Kaj ga še niso prodali?” je govoril grajščak in gledal srdito na oskrbnika. “Stvar se je zavlekla . . .” “Ne boste se norčevali iz mene,” je vzkliknil gospod in skočil s stola, “pozvedite, kaj je pravzaprav, če ne, bom stopil jaz sam v dolino, da pristrižem temu ptiču peroti Oskrbnik se je priklonil in odšel. V bolj skritem kotu grajske- WASHINGTON, D.C. — Pred-no je pretekli teden predsednik Johnson odšel na svojo farmo, je sklical še sejo svojega kabineta, prvo po volitvah, da bi dal svojim federalnim tajnikom navodila za delo v prihodnjih mesecih. Najprvo jih je opozoril, da je njihova glavna naloga, da spravijo skozi Kongres vse zakonske predloge, ki jih zahteva njegova politika. Pri etm naj se ne zanašajo preveč samo na srečo. Dobijo naj predvsem dobrega uradnika s politično glavo, ki bo tvoril zvezo med tajništvom in Kongresom. Ta posel je važen in ga more uspešno vršiti le prvi sotrudnik in zaupnik vsakega federalnega tajnika. Johnson je dalje naročil tajnikom, naj mu stalno poročajo o svojem delu, da jih bo lahko podprl na Kapitelu, ako bo treba. Johnson je tudi izjavil, da hoče imeti pri nastavljanju vodilnih uradnikov on sam zadnjo besedo. V ta namen je ustanovil v Beli hiši poseben “urad za o-sobje”; pri nastavljanju vodilnih uradnikov mu bo pa pomagal John Macy, predsednik komisije za civilno službo. Politični opazovalci mislijo, da je hotel predsednik s temi nasveti oklicati, da članov kabineta zaenkrat ne bo menjal. Dosedanji bodo torej ostali na svojih mestih vsaj do inavguracije. Zaenkrat je treba vršiti samo vprašanje, kdo naj bo naslednik Roberta Kennedyja v tajništvu za pravosodje. Sedaj vodi tajništvo Katzenbach, ki j©, menda prišel v Beli hiši do take veljave, da ga bo Johnson kar obdržal kot pravega tajnika, sedaj je namreč samo začasni. Katzenbach je sicer Kennedyjev oboževalec, toda pri izvrševanju zakona o civilnih pravicah je pokazal veliko spretnosti. Dobro je zapisan tudi na Kapitelu. Ima pa Katzenbach tudi dosti tekmecev med odličnimi politiki v demokratski stranki in med Johnsonovimi osebnimi prijatelji. Vsi ti bodo gotovo pritiskali na predsednika, naj v to tajništvo pošlje novega človeka. da treba imeti najprej e politične stranke. S padcem predsednika Esten-sora se je razsula tudi njegova stranka MNR (narodno revolucionarno gibanje), ki je imela pod njegovim režimom političen monopol. Na njenih razvalinah so se sedaj pokazale sledeče struje: Najpreje hoče znani levičar in bivši podpredsednik Le-chin organizirati “nacionalnole-vico.” Hrbtenica njegove stranke naj bi bili bolivijski rudarji, ki imajo lastno oboroženo policijo, ki šteje 27,000 mož. Vanjo hoče vključiti tudi vse revne podeželske kmete, študente, levičarsko inteligenco itd. Torej prava ljudska fronta, ki bodo v njej imeli dosti besede tudi bolivijski komunisti. Bivši predsednik Siles Zuazo hoče oživiti in reorganizirati bivšo MNR. Upa, da se mu bo to posrečilo, kajti pred 1. 1960 je bil njen predsednik. Največja zmeda vlada v desničarskih strujah. Tam ne vedo, kako bi se združili. Nekateri mislijo celo na podobno gibanje, kot je krščansko demokratsko v čilenski republiki. Voditeljev za to gibanje seveda ne bo manjkalo. Nekateri mislijo, da bi bil nazadnje dober tudi sedanji predsednik vojaške vlade general Barrientos. Vojaški krogi skrbno opazujejo vsa politična gibanja. So pa namignili, da bodo še naprej vladali, ako volitve ne bodo dale upanja, da se more uveljaviti dobra parlamentarna vlada. —-----o------- Podpiranje farmarjev zahteva temeljite reforme Rdeča Kitajska znova napadla politiko ZSSR Glavno glasilo Kitajske komunistične partije je znova javno nastopilo proti “mirnemu sožitju” in proti destalinizaciji. Spor med Moskvo in Peipingom je ostal, kjer je bil. HONG KONG. — Glavno teoretično glasilo Kitajske komunistične partije je objavilo pretekli teden dolg uvodnik, v katerem nastopa odločno proti “hruščevizmu brez Hruščeva,” ki ga zastopa novo vodstvo Sovjetske zveze in Sovjetske komunistične partije. Članek trdi, da pomeni odstranitev Hruščeva z vodstva Sov-jetije zmago kitajske marksi-stično-leninistične politike in popoln polom “modernega revizionizma,” katerega glavni zagovornik je v očeh Peipinga poleg Hruščeva zlasti Josip Broz. U-vodnik se zaganja zagrizeno v “mirno sožitje,” za katerega sta se od prevzema svojih položajev v Sovjetski zvezi ponovno izjavila Brežnjev in Kosygin. Hudo jih v Peipingu boli tudi nadaljevanje destalinizacije v Sovjetski zvezi. Tudi to so označili za revizionizem. Kitajski list se obreguje tudi ob komunistične vodnike Go-mulko, Kadarja in Ulbrichta, francoske in italijanske komuniste pa enostavno nažene kot “ponižno orodje buržuazije,” kei so se preveč odločno postavili za Hruščeva. zanje zmeraj še preje kot pravočasno! Počemu naj bi plačevali dražji plin? CLEVELAND, O. — East Ohio Gas Co. je v soboto dobila dovoljenje od pristojne ohajske komisije za javne ustanove, da zviša cene za plin. Vsako gospodinjstvo bo moralo plačati za plin povprečno okoli $22 na leto več kot do sedaj. Da tako povišanje ni upravičeno, mislijo med drugimi tudi mestni župani z našim Locherjem na čelu. R. S. Locher namerava celo nastopiti sodno pot, da prepreči povišanje. Mi seveda nismo za povišanje in odobravamo Locherjevo politiko, vendar pa nas bolj zanima par drugih vprašanj. Zakaj je vprašanje povišanja postalo tako nujno ravno po volitvah? Kdo sedi v znani PUC komisiji, ki je dovolila povišanje cen? Kdo je imenoval člane v to komisijo? To bi bilo vsekakor dobro, da vemo in si zapomnimo za — prihodnji volivni dan! — Vprašanja so naravno politične prirode, zato prizadeti ne bodo nanje dali odgovora. <ll‘ KTaDu se ie ukvarjal ki so dovršili težko delo; opa- razgovarjali. bil lege! V Boliviji se obnavlja politično življenje LA PAZ, Bol. — Sedanja vojaška diktatura še zmeraj ponavlja, da bodo volitve v maju, prva seja novega parlamenta pa 6. avgusta. To je napotilo bolivijske politike, da mislijo na Vo-livno kampanjo. Zanjo je seve- WASHINGTON, D. O. — Prvi obračuni za podpiranje farmarjev v letošnjem letu trdijo, da je morala federalna administracija v ta namen izplačati nad $4 bilijone. Ta znesek gre v korist okoli 3.5 milijona farmarjem. Stroški za podpiranje so torej znašali več kot $1,000 na farmo. To je vsekakor zelo visok znesek. To pa še ni vse. V številu 3.5 milijona farmarjev jih je samo 2.5 milijona tistih, ki res potrebujejo podpore, ostali milijon ima pa povprečne letne dohodke $10,0000; ni torej potreben prav nobene podpore. Pa s tem ni podpiranje farmarjev zaključeno. V namakalne naprave je na primer federacija do sedaj investirala nad $5 bilijonov. Za rabo namakalnih naprav pa prispevajo farmarji samo malenkosten del, največje breme nosi zopet federacija. Breme cenijo na $600 — $2000 po akru. Na zemlji, ki rabi namakalne naprave, pa farmarji pridelujejo pridelke, ki jih imamo preveč in jih mora federacija zopet podpirati. Torej dvojna zguba! Federalno tajništvo za poljedelstvo hoče vse to spraviti na dan pri debati o proračunu za podpiranje farmarjev. gentinsko itd. Ta kupčija je naravno rodila dosti kritike v deželah britanske Skupnosti, ki trdijo, da jih je Francija na nemaren način izigrala. Žena angleškega ministrskega predsednika gospodinji kar sama CLEVELAND, O. — Naslov uradnega stanovanja angleškega ministrskega predsednika (10 Downing St.) je znan po vsem političnem svetu. Stanovanje samo je majhno, ima samo 6 sob in je namenjeno le predsednikovi ožji družini. Vanj se je vselil tudi sedanji predsednik Wilson z ženo in sinom. Žena je takoj sklenila, da bo tudi v novem stanovanju gospodinjila kar sama, le za 3 ure na dan bo rabila snažilko. Časnikarjem je rekla, da do večera nima pravega dela, kajti zjutraj pripravi zase in za moža zajtrk, potem se pa vidita šele pri večerji, ako ni mož zadržan. Je to po dolgih letih prva gospodinja v 10 Downing St., ki noče imeti kuharice. Ponesrečen napad na gverilsko oporišče v Vietnamu ni bi!! prvi SAJGON, J. Viet. — Kakih 35 milj severno od Sajgona imajo rdeči gverilci v džungli poleg kraja Ben Sue močno oporišče, od koder strahujejo domače prebivalstvo, napadajo vladne čete in onemogočajo reden promet. Sajgonska vlada je v največji tajnosti pripravila napad na to postojanko. Udeležilo se ga je nad 1,000 vietnamskih vojakov, 135 helikopterjev, potem pa še bombniki, oklopni vozovi itd. Napad se je vršil pozno ponoči in v zgodnjih jutranjih urah in se je popolnoma ponesrečil. Čete sc ujele samo dva gverilca, vsi drugi so pravočasno zbežali. Rdeči gverilci imajo torej v samem vietnamskem glavnem mestu tako dobro urejeno obveščevalno službo, da jim ne uide nobena tajnost, naj jo režim še tako skriva. Takih slučajev je bilo že več, toda nikoli ni sodelovalo toliko čet in helikopterjev ter bombnikov kot sedaj. Da je ta slučaj spravil naše vojaške strokovnjake v obup, si gotovo lahko živo predstavljamo. Kaj pomagajo vsi načrti za protikomunistične ak-| cije, ako rdeči gverilci zvedo Davkoplačevalci odkrivajo svojo radodarnost v davčnih napovedih WASHINGTON, D. C. — Naša davčna uprava je sedaj v glavnem pregledala davčne napovedi iz leta 1963 in pri tem ugotovila, da davkoplačevalci niso ravno skopi v podpiranju. Kakih 26 milijonov davkoplačevalcev, ki so podrobno navedli svoje odbitne postavke, je žrtvovalo za podpore $7.5 bilijonov. Nad $4.6 bilijonov so dobile cerkve, cerkvene organizacije in misijoni. Bogato so bile obdarovane tudi dobrodelne ustanove, dalje bolnišnice, šole, domovi za ostarele, muzeji, galerije, sirotišnice, pa tudi zverinjaki. Dejansko je pa šlo podpiranje preko $15 bilijonov, kajti v gornjem znesku niso všteti darovi tistih, ki niso podrobno navedli svojih odbitnih postavk, teh je pa nad 35 milijonov. Evropa podprla okoli ogla kitajske komuniste? BRUXELLES, Belg. — Zadeva je na videz nerazumljiva, v resnici pa zelo preprosta. Francija je letos pridelala toliko pšenice, da ne ve, kam bi prodala presežek 2 milijona ton. Sklenila je, da proda milijon ton na Kitajsko, seveda po svetovni ceni, ki znaša za francoske izvoznike nekako $60 za tono. V Franciji pa stane tona pšenice $75, pri izvozu bo torej zgube $15 po toni. Te zgube ne bo nosila Francija sama, k njej bo prispevala Evropska gospodarska skupnost $6 milijonov. Korist od tega imajo kitajski komunisti. Kupili bodo lahko francosko pšenico cenejše kot na primer kanadsko, avstralsko, ar- Papež Pavel VI. odlikoval svojega nekdanjega učitelja RIM, It. — Za avdijenco pri sv. očetu se je prijavil nenavaden kandidat. To je bil 85-letni, sedaj vpokojeni učitelj Ecehijel Malizia. Papež ga je seveda spre. jel, da dobi priliko, da obuja spomine na leta, ko je hodil v ljudsko šolo in kjer ga njegov učitelj ni prav nič gladil z rokavicami. Tega sv. oče ni pozabil, morda je svojemu obiskovalcu ravno zaradi tega dal red sv. Silvestra. Moški dobijo delo SPREADERS Imamo nekaj prostih mest za mlajše moške, ki bi se radi izučili za “spreaderje” (Filers) p r i izdelavi ženskih oblek. Stalno delo. Dobra plača od ure. Plačani prazniki, plačane^ počitnice, bolniške koristi. Oglasite se osebno v Službodajnem uradu, med 8.30 — 11.30 dop. VENUS INDUSTRIES 4800 E. 131 St. (Na vogalu Broadway) (227) MALI OGLASI V najem Oddamo 4 sobe, zgoraj, neopremljene, na 15626 Holmes Ave. (231) ...................... ........................ 1 • parom nepokornih zovali so mladega hlapca, ki dobl'« zdelo V0]0 . nepoKormn - Of.. V ln 8°spodu se je tudi to j je pometal po mu smejali. dvorišču in se NESREČNI VIETNAM Južnem Vietnamu. Slika kaže letali vrste Skyraider, ko bombardirata položaje rdečih gverilcev Stanovanje v najem Pet-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, garaža, na 1092 E. 71 St. Odrasli imajo prednost. Kličite HE 1-4033. — (228) V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v (Sornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (x) V najem — E. 58 St. 4 sobe in kopalnico se odda v zidanem poslopju. $45. Kličite 881-7138. (231) Prijatai’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Za RAČUN POMOČI DR2AVR OH1C ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTION.-Clair Ave. & Bfitb St.. EW 1-V ~ IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 Hiša na prodaj Za dve družini, pet sob spodaj, štiri zgoraj; nov furnez na plin; vse zelo dobro ohranjeno; se lahko takoj vselite; preproge in zavese ostanejo v hiši; garaža; prodaja lastnik sam. Oglejte si na 1225 East 167 Str. ali telefonirajte na KE 1-9094. (11,23,30 nov) oo<3>o(>o()o()oo<^^ <5> Josip Jurčič: DESETI BRAT ROMAN oo()o()oo<^^ kak gospodar napoti peš v daljnji semenj po voli in hoče ubrati najbližjo pot črez hribe, jo krene tod tja. Skoraj nikoli pa nobenemu ne pride na misel, da bi ponoči sam šel mimo samotnega znamenja, vegastega križa in ‘ grmade”, ki že od nekdaj stoji tu in je zaradi pravljice in raznih ©strašljivih reči, ki jih je ta in oni tu videti hotel, med narodom na slabem glasu. Bil je namreč na tem mestu pred več in več leti neki kramar ubit. Ker je pa nesrečni mož moral imeti kakove male grehe nad seboj in neznan tolovaj ni dal za maše, je strašil ubiti kramar nekatero mesečno in temno noč po brezju in celo doli na travniku je včasih kdo mislil videti dolgo, črno podobo s krošnjo in podkovano gorjačo stati med vrbovimi grmi. V tem glasovitem kotu torej bi bil tistega večera človek videl desetega brata, kako je pod robidovim grmom čepe s klinom kopal jamo v zemljo. Mesec se je bil ravno prikazal izza vzhodnih hribov in je obseval samotnega človeka pri njegovem neznanskem delu tik lesenega križa. Bilo je mrzlo. Mrtinku so se tresla kolena in večkrat je prenehal, odložil svojo nespretno, leseno kopačo in si mel roke, da bi si ugrel prste. ‘‘Vrag! Dve pedi globoko, zadosti je, kaj bi zmrzoval!” zagodrnja kopač, izvleče iz nedrija vrečico, odvozla motvoz, vzame nekaj denarja vun, drugo pa vrže v izkopano kotanjo. ‘‘To bo zaklad!” pravi in se zasmeje tako naglas, da se ustraši lastnega veka. Vstane in gleda okoli. Le vodica je lehko šumela pod njim in razen njega in drevja ter napo-lupodrte podobe križanega Izveličarja ni bilo čuti in videti ne živega ne mrtvega. Kotanja je bila kmalu zasuta. Vrhu prsti položi Mrtinek travnato ježo in potem zagrne mesto z odrastleki robidovega grma. “Na, leži do jutri večer, da te s Krjavljem in Franceljnom za doto vzdignemo in, če ima CHICAGO. ILL. BUSINESS OPPORTUNITY GAS STATION FOR SALE OR LEASE. Excel. 3 bay, modern facility compl. equipped. 140 ft. frontage on South Pulaski. Heavily traveled transient location with above average residential & local industrial business established. No money dn. to qualified individual w/financial background & experience. For Inform, contact: JERRY LONG — PO 7-7300. (227) BARBER SHOP — 3 Chair. Living Quarters in rear plus 2-4’s bldg. 51st St. and Racine. By Owner. — LI 8-3855. (227) DRIVE-IN. With or without building. On busy U. S. Hwy. Western Sub., Est. 3 yrs. Good going business. Apt. above the store. Owner will sell or trade. 968-0724. (227) DEUCATESSEN — Good location. Modem equip. Excel, trade. Reasonable. EU 6-9718. Call between 9 a.m. and 9 p.m. škrat toliko moči, da bo cvenk in žvenk v žreblje ali oglje izpremenil, naj bo, to veselje mu že privoščim.” Potem nasadi svoj veliki klobuk na glavo in obuje čre-vlje. Ko gre mimo križa, se ustavi in reče: “O moj Bog, ne bodi mi hud, kadar bom stal na sodni dan pred teboj, ne bodi mi tačas tako malo milo-stiv, da bi me na levo posadil zavoljo tega, da sem burke uganjal po tvoji zemlji! Saj si mi dal s pametjo tudi neumnost; saj si vedel, kakov bom in kako se mi bo godilo, preden si me ustvaril. — To se ve, morda mi boš enkrat dejal : če si hotel dobro storiti, zakaj si potem ljudi zapeljeval, da so na vraže verovali. Jaz vem, da je ta bosa, ali ravnam se kolikor toliko po tvoji besedi, ki si dejal: kar desnica dobrega stori, naj levica ne zna. Ljudje ne smejo vedeti, da bi jaz lehko kaj imel; v grob bom s seboj nesel, kar vem in imam. To pa drugače ni mogoče. — Morda ni prav, da ga imam v strahu, ki bi se mu imel vsaj za to zahvaliti, da sem na svetu. Tudi morda ni tebi povolji, da tako živim, da tebi jemljem kazen iz rok, pa — jaz ne vem, če morem drugače. Daj mi še nekaj časa tavati po zemlji in s tvojo pomočjo še pokoro storiti, da me vzameš v nebesa k materi. In morda bo še on, ki ga večkrat opominjam, kaj ima na vesti, napravil toliko kesanja in po- CHICAGO, ILL MALE HELP SET UP & MAINTENANCE MAN Change over and operate automatic marking and testing equipment. Must have high school education and mechanical aptitude. — Good starting rate. Company pays all benefits 100%. SYLVANIA ELECTRIC PRODUCTS INC 2001 N. Cornell Ave. Melrose Park, 111. FI 5-0100 or ES 9-2525 (227) BEtiCH MECHANICS PRECISION ASSEMBLERS WIRE DRAWERS Work on Air Craft and Space program instruments. High starting rates. Excellent company benefits. Immediate Placement Contact — C. R. Holden TA 9-6400 An equal opportunity employer. (228) REAL ESTATE FOR SALE DEERFIELD — East. Colonial By Owner. Spacious 8 rms., 2% cer. baths, full bsmt. Prestige area. Avail, immed. Garage, fam. room with frpl., 65x150’ Indscpd. lot. $35,500. WI 5-1593 & IN 3-6615. (228) BENSENVILLE — Owner Retiring. 5 rm. Ranch, 3 bedrms. 20x24’ liv. rm., firepl., garage, 1% acres. Nr. O’Hare field on State Rte. Priced for Quick Sale. PO 6-2228. (228) ISLAND LAKE. Common Frontage. By Owner. 7 rm., new Cape Cod. Insulated. Lathe & Plaster, city water, nat. gas hot water heat. Low taxes. By Owner. 234-4599. (227) kore, da mu bo tvoj sveti vratar odslonil vhodišče v raj in da se tam sprijazniva.” Po tej izvirni molitvici se Mrtinek počasi pomika ob potoku proti vasi. Ob dolenjem potoku so neki vaški tihotapci rake lovili. Ko jih Mrtinek zagleda, jo mahne proti njim in se že od daleč oglasi s svojim hreščečim glasom, pevaje znano pesem: Na mrzlem studenčku je deklica prala, je prala, je prala, je tiho jokala, jokala, jokala je reva grenko! SEDMO POGLAVJE. Ako ti šele zdaj, šele po več mesecih obljubo izpolnjujem, vem, da si prepričan, da je bilo kaj posebnega, ki me je oviralo, da ti nisem bil mož beseda. Večkrat sem že imel pero v roki, večkrat sem bil že napisal nekaj vrst tebi namenjenih; ali vselej sem vrgel pero in pisanje od sebe, ko sem videl pred seboj sestavek brez nog in glave. Zakaj ko sva se ločila, ti tjakaj, kamor te spremiti nisem mogel, in jaz kakor pregnani Dioniz iz Sirakuz v Korint tlako delat s topoglavimi otroki, tačas sem bil tak, da sam sebe nisem poznal. Tožilo se mi je po tebi, prav zelo se mi je tožilo. Kamor sem šel in koder sem hodil, nikjer mi ni bilo prav. In če sem vprašal, kaj je pravzaprav, česa mi manjka, si nisem mogel odgovoriti, čutil sem se tako osamljenega, tako nepotrebnega na svetu, da bi se bil res lehko sprijaznil s pregrešno mjslijo: ko bi mi Bog smrt poslal, bi bilo morda še najbolje, čemu sem pa tukaj, kaj je moja naloga? In v takih trenotkih bi bil že skoraj rad, da bi bil mogel mis- liti, kakor splošina tega sveta misli: tudi jaz sem eden, da jih je več, eden izmed tistih: fruges consumere nati. In še zdaj nisem popolnoma na dobrih nogah, dasi se reč precej na bolje'obrača. Ti se boš smejal. Vendar tebe in tvoje srce poznam. Tebi lehko povem, česar ne bi pravil nikomur. Ali vsega ti povedati ne morem, nimam prave besede za to. čutim, čutim, ali kadar bi imel govoriti, tačas sem okoren in neroden. Upam, da baš ti iz vrst bral, česar povedanega ne najdeš, kar bi ti jaz rad povedal. Nekaj je v meni, kakor hrepenenje po nečem neznanem, ki se mi pa vendar zdi, da že napol imam. Pa ti pravi Kvas, mi boš rekel, kvasiš, da sam ne veš kaj. Prav govoriš, Nande moj, če tako praviš, res še sam sebe ne razumem. Spominjam se, da sem tudi tačas tako bledel, ko sva v samotni izbici odložila knjige in sva se pomenkovala o marsičem, česar ne bom nikdar pozabil. Spominjam se, da si me ti kakor starejši in modrej-ši vedno zavračal in mi odgovarjal na moje večne tožbe: človek mora imeti toliko filozofije, da si dušo prosto ohrani vnanjih in notranjih stisk in težav. To sofistiko, ki si jo bil na posodbo vzel iz najinega prijatelja Horacija, si končaval vselej z mentorskim obrazom, rekši: upanje, Lovre, upanje živi človeka, če ga že vse drugo zapusti. Pa legal si — ne, stoj! ■— tako robato ti ne smem govoriti, ti se ne moreš legati — tisti modri poetje in blebetavci lažejo. Saj že upam ih upam, kar sem se zavedel, da živim. In kaj mi je prineslo to upanje? — —- NOVEMBER H-JMiNJ* Uti® -1,11)13 LiiLULLL milaii&m |22Ji23jf24li?5[26J27]!28 KOLEDAR društvenih prireditev SVETIŠČE MRTVIH — Japonci se redno spominjajo svojih mrtvih in častijo svoje prednike. Temu čaščenju je posvečen v vsaki hiši poseben kot, imajo pa tudi svoje posebno narodno svetišče. Na sliki vidimo vhod v to svetišče, ki ga čuva slika nekakega velikanskega vraga. EN 1-7157 TO OUR DEAR CUSTOMERS AND FRIENDS . THANKS! HVALA! MIN’S BEAUTY Uim BEAUTY ... OUR BUSINESS MINNIE KADER Owner 6526 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO mil BUKOVEC QUALITY GROCERIES and MEATS ZAHVALJUJEMO SE IN K PRAZNIKU ZAHVALNEGA DNE ISKRENO ČESTITAMO! RUDY KRISTAVNIK COMPANY GRADBENA DELA • MIZARSTVO 5908 Bonna Ave. — Tel. zvečer po 5. uri HE 1-1108, podnevi HE 1-0965 Najmodernejša okna NA ALUMINIJASTIH TRAKOVIH namesto vrvi za odpiranje. Notranji obod popolnoma obložen z aluminijem. Barvanje popolnoma odpade. Odpiranje in zapiranje je brezhibno gladko. • Cena z delom po $8.00 za okno navadne velikosti. NOVEMBER 2«.—WXEN-FM, Tony Petkovšek Jr., pomočnik John S. Pe-stotnik, priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v Slov. narodnem domu na St. Clairju. Začetek ob 7.30 zvečer. 27.-28.-29.—Duhovne vaje za može v škofijskem domu za du-j hovne vaje na 18485 Lake1 * * * 5 6 7 * 9 * Shore Bvld. DECEMBER 5. —Slovenska pristava priredi “Večerjo z domačo zabavo” v Baragovem domu. Začetek ob sedmih. fi.—Miklavžev večer Slovenske šole pri Sv. Vidu. 6. —Pevski zbor Slovan priredi svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. 26. — Društvo SPB Cleveland priredi veselo ŠTEFANOVA-NJE v veliki dvorani Slov. doma na Holmes Avenue: 31.—Slov. društveni dom na Recher Ave. priredi za Silvestrov večer zabavo s plesom. 3i.—Slovenski dom, 15810 Holmes Ave., priredi Silvestrov večer. 31.—Slovenski narodni dom, 5050 Stanley Ave., Maple Heights, O., priredi Silvestrov večer. 31.—Gospodinjski klub in direk-torij priredi Silvestrov večer v Slov. delavski dvorani na 10814 Prince Ave. JANUAR 24.—Dram. društvo Naša zvezda priredi igro in zabavo v SDD na Recher Ave. 24.—Klub upokojencev na Holmes Ave. priredi v Slov. domu na Holmes Avenue večerjo in ples. Začetek ob štirih pop. 30.—Družabni večer Slovenske šole pri Sv. Vidu. FEBRUAR 6, —Slovenska pristava pripravi svoj VEČER v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 7. —Banket v počastitev Antona Šublja v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. 27. —LILIJA priredi NAGKAD- PREKO VODA, DOLIN IN GORA — Plinske vode grade čim bolj mogoče naravnost, da so čim krajši. Slika kaže preseko za položitev takega voda v državi Washington na zahodu naše dežele. NO MAŠKERADO v Slov. domu na Holmes Avenue. 27. —Klub upokojencev v New-burgu priredi maškeradno veselico z nagradami in večerjo v SDD na Prince Ave. Začetek ob šestih. 28. —Klub upokojencev v EucH- du priredi maškeradno veselico v SDD na Recher Ave. MAREC 21.—Zveza slov. narodnih domov priredi banket v čast “slovenskega moža 1965” v SND na Maple Heights. APRIL 24.—DSPB Tabor priredi svojo pomladansko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Avenue. MAJ 2.—Pevski zbor “Slovan” poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. 2.—Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue. 9. — Materinski dan Slovenske šole pri Sv. Vidu. 29. in 30.—Društvo SPB Cleve; land in Zveza DSPB priredi Spominski dan ob 20-letnici žrtev komunistične revolucije j11 12 okupacije Slovenije s sv. mašo pri Lurški kapeli na Chardon Road. JUNIJ 12. in 13.—Zveza DSPB “Tabor” priredi na Slovenski pristavi SPOMINSKO PROSLAVO ih Tabor v spomin 20. obletnice vetrinjske tragedije. 27.—Slov. šola pri Sv. Vidu> počitniška prireditev na Sl0^ pristavi. OKTOBER 9.—Proslava 45-letnice ustanovitve Slov. društvenega doma ha Recher Avenue. 9.—DSPB “Tabcr” priredi svojo jesensko družabno prirediteV v Slov. domu na Holmes Ave-DECEMBER — 19S5 5.—Pevski zbor “Slovaji” poda svoj jesenski koncert v SDF na Recher Avenue. PRI “NAPAJANJU” — Na sliki vidimo člana moštva jet tankerja ameriških letalskih sil, ko nadzira polnjenje jet lovskega letala F-100 v zraku z gasolinom.