AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER « \i _j J NO. 292. CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNINC, DECEMBER 13th, 1930. LETO XXXII — VOL. XXXII Oče je spoznal v ropar- Nemški iznajditelj preroškem napadalcu v trgo- kuje polet iz Berlina v vini lastnega sina New York v 3 urah Berlin, 12. decembra. Po New York, 12. decembra, vsem mestu je zadnje čase vse;Nemški iznajditelj Fritz von polno roparskih napadov, kot Opel je danes v hotelu Com-, "jih zgodovina mesta Berlin sicer modore prerokoval, da se bo teše ne pomni. Danes zjutraj pa;kom prihodnjih dvajset let iz-se je pripetil roparski napad še popolnila posebna raketa, s po-posebne vrste, kakoršnjega tudi močjo katere bo mogoče prelete-še zlepa ne pomnijo. Neki mla-1 ti razdaljo med New Yorkom di moški je v družbi nekega to-: in Berlinom v treh urah. Rake-variša. skušal napasti in oropati ta bo letela v visočini od 30 do lastnega očeta. 27 letni Oswald .40 milj. On je mnenja, da je hi-Schultz, ki je urar po poklicu, trost rake v vsemirju, kjer ni je naredil s svojim tovaršem zraka, nezapopadna. Glavni načrt, da se napade zlatarska tr- problem, s katerim se sedaj pe-govina njegovega očeta. Danes jča je zmanjšanje teže rakete, da dopoldne, kmalu potem, ko je j se lahko" dvigne do omenjene vi-zlatar odprl svoje trgovske pro-1 sočine. Ko se bo doseglo, sta store, je prišel v trgovino neki potrebna le še dva ali trije pomladi moški, ki je zahteval, da goni, da se raketa pošlje na pot pogleda nekaj ur. Dotične ure okoli sveta. Dr. Opel je iznajdi-1 so se nahajale zadaj v trgovini,1 telj, športnik in znanstvenik, in zlatar je moral iti preko ma- Star je šele 31 let, toda je že. lega temnega hodnika, da je pri- generalni ravnatelj Opel indu-šel do blaga. Ko je šel zlatar po Atrijskega podjetja, ki ima naj-blago, se je splazil njegov sin, ki1 večje tovarne za avtomobile v ' je poslal svojega tovariša na- Nemčiji. Opel delavnice so se prej v trgovino, v dotični temni pred kratkim združile z General hodnik. Ko se je zlatar vrnil z j Motors Corporation. Opel se je blagom, je padel sin po svojem mudil deset mesecev v Zedinje-očetu in ga začel daviti ter sku- nih državah, kjer je študiral av-šal vreči na tla. Zlatar je imel j tomobilsko industrijo. On je dovolj navzočnosti duha, da se je prepričan, da bodo njegovi in-' postavil v bran. Zgrabil je na- ženirji v kratkem izpopolnili iz-padalca za vrat in ga vlekel iz najdbo, ki bo dajala zrakoplo-hodnika v razsvetljene trgovske,vom 1,000 milj brzine na uro.' prostore. Kdo popiše njegovo j V Berlinu že imajo v načrtih po-grozo, ko opazi, da je njegov j seben zrakoplovni pristan za lastni sin roparski napadalec, enaka letala. Tovariš čudnfega sina, ko je oi)a- ^ -o—- zil, kako se je stvar zasukala, je Štirje delavci ubiti v New hitro pobegnil. Medtem so ljud- Yorku pri delu je zunaj opazili, da se godi v tr-j New York, 11. decembra.; govini nekaj nenavadnega. Pri- gtirje delavci so bili danes tu-šli so notri, kjer so videli boj kaj ubiti pri de]u pr; nekem n0_ med očetom in sinom. Iztrgali) vem poslopju. Oder, na katerem j so sina in ga držali, dokler ni so stali, se je zrušil, in delavci prišla policija. , So padli štiri nadstropje globoko j -o--na cestni tlak. K "skupnemu" delovanju demokratov in republikancev Lahi so pobrali Gorica- - nom vse orožje Ločitev in smrt Gorica, Primorsko, 11. de-( Par ur pozneje ko je Mrs. cembra. Laška vlada je odredi-; Easterbrook vložila na sodniji la, da se pobere Goričanom in j zahtevo za razporoko s svojim prebivalcem goriške province možem, se je mož mrtev zgrudil vse orožje, amunicija in eksplo- na tla v svojem uradu. Easter-zivne predmete. Na policiji jeibrok je bil podpredsedniki moralo prebivalstvo tekom 24 ur I Easterbrook Coal Co. na W., vse to oddati, kar se je tudi zgo- 25th St. dilo. Napačna aretacija __; Sodnik Hull je včeraj opro-j i stil nekega moškega, katerega ; je policija aretirala radi kršitve j prohibicije. Policija je podala; Baseball klub Lastniki baseball kluba v Clevelandu so stavili mestni via-I . , j. » ,, , j „„„„1,. napačno hišno število, kjer je | di več predlogov glede uporabe,1 . .' i i. j- ;„.„„.', bi doticni moški aretiran mestnega stadiona za igranje basebala. Baseball klub plačaj mestu $50,000 na leto najemni- . , , , ... , « . " Z i , v iizvanredno delo na posti pred ne in 15c od vsakega tiketa, kar: . * 1 ... . jmnrnft ! prazniki. Kakor hitro bo pošta Jih bo v sezoni nad 700,000 pro- ■. 1 ' , _ , , . An w začela bolje obratovati, bodo podanih. Zato pa zahtevajo 40 let 11_1.___. _ J J A ^ , ^ „„„„_ Pogodbo, poleg tega mora mesto Poštni delavci Osemsto oseb je izbranih za izpeljati cestno železnico do stadiona in imeti pripravljen prostor za 8,000 avtomobilov, od katerih se ne sme več računati kot 25c za parkanje. Obletnica klicani na delo, toda kot naznanja pomožni poštni mojster, ni doslej še nobenega znamenja, da bo pošta izvanredno zaposljena. Kot navadno, pritisnejo ljudje vedno zadnje dneve na pošto. Pozor, avtomobilisti! Kdor še nima avtomobilske Danes, 13. decembra, je mi-|licence za leto 1931| mu jo pre. nulo 7 let, odkar je umrla Mrs. I krW tyrdka j H Mi„er & Sons Mary Haffner. Naj ji bo vedno |n& 6225 gt Clair v Gorni. ohranjen blag spomin! kovem poslopju, in sicer brez- Ukrajinci ; plačno. Vsak plača samo, kar V nedeljo priredijo ukrajin-1 licenca stane. ska društva v Clevelandu svojo, Narodno predstavi, v malem gledališču mestnega avditorija, pod ^vspicijami Plain Dealerja. Nove cene za vodo Mestna administracija je izdelala sedaj načrt, glasom katerega se bodo v bližnji bodočnosti plačevalo za vodo. Mali odjemalci vode obdržijo skoro iste ceiie, a oni, ki vporabijo več vode, bodo za vodo precej več plačevali kot doslej. žganje dražje Kot pravi policija je dobila vest,, da so prodajalci žganja ceno slednjemu dvignili za praznike. Pravijo, da je veliko težje dobiti žganje iz Kanade kot prej. Vreme Samo 10 dhi imate še, da nakupite svoje božične potrebščine in darila. Ne čakajte na zadnji trenutek, ko ne morete biti več točno postreženi. V kongresu ostro debatirajo o krivdi vojne in vojnih odškodninah Washington, 12. decembra. Do kratke, toda toliko bolj burne debate je prišlo včeraj v senav-ni zbornici kongresa, ko se je razpravljalo o vojni odškodnini, in se je pri tem omenilo kdo. je pravzaprav zakrivil svetovno vojno. Več senatorjev je bilo mnenja, da je edino Nemčija odgovorna za svetovno vojno, nakar je vstal senator Borah, načelnik senatnega odseka za tu-jezemske zadeve, ki je izjavil, da prizna, da je Nemčija odgovorna, toda tako sta odgovorni tudi Francija, in Anglija. Senator Reed, republikanec, iz Pennsyl-vanije, je zatrjeval, da je Nemčija sama kriva svojega slabega položaja, ker je vojno zakrivila, in mora sedaj nositi posledice. Senator Copeland, demokrat iz New Yorka je izjavil željo, da Zedinjene države ne nastopajo pretrdo proti Nemčiji. Slednja si je izposodila v Ameriki pet tisoč milijonov dolarjev, in polovico tega denarja je šla v žepe zaveznikov." Debata je bila v pol uri končana, nakar so senatorji zopet razpravljali o farmarjih. -o- Tudi v Akronu Iz sosednjega Akrona se poroča, da je bilo , tam obtoženih deset policistov, da so sprejemali graft od strani kršilcev prohibicije. Baje je varnostni direktor to vedel, pa tega ni naznanil. Sedaj se vrši obširna preiskava. Dva dečka ranjena V četrtek večer sta dobila precejšne poškodbe 11 letni Albin Pajk, 6604 Bonna Ave. in 13 letni Joseph Hrovat iz 6702 Bonna Ave. Vozila sta se v avtomobi-| lu s Frank Pajkom, ko je avto zadel ob neko oviro pri Nickel Plate železnici nai Euclid Ave. Slovenska ženska Zveza v Nottinghamu priredi lepo božičnico Podružnica št. 14 Slovenske ženske Zveze priredi 21. decembra ppooldne leno božičnico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. članice so vabljene, da pripeljejo svoje otroke, da jih bo sv. Miklavž obdaril. Darila bodo sprejeli otroci v starosti do 12. leta. Ako želi ktera članica obdariti kakega drugega revnega otroka in narediti veselje, naj prinese darila in naslov otroka na sledeče naslove: Mrs. F. Rupert, 1930 Shawnee Ave.. Mrs. M. Darovec, 19114 Shawnee Ave. In 21. decembra, ob 2:30 bo pa Miklavž delil darila. Ob 8. uri zvečer se vrši igra "čarovnica." Igra je izvrstna, in občinstvo bo gotovo zadovoljno. Vstopnina je samo 50 centov, in čisti dobiček igre je za pokritje daril, katere bo Miklavž razdelil med' otroke. Letos bo prvič gorelo božično drevesce na odrii S. D. Doma v "beli Ljubljani." -o- Nov odbor Društvo sv. Vida št. 25 K. S. K. J. je izvolilo sledeče uradnike za 1931: predsednik Anton Skul, podpredsednik Anton Strniša, tajnik A. J. Fortuna, 1093 E. 64th St., zapisnikar Fr. Sod-nikar, blagajnik Ignac Stepic. Nadzorniki: A. Korošec, Leopold Kushlan, Joseph Grm. Zastavonoša A. Frankovič, bande-ronoša Frank Derčar, vratar Jakob Korenchan, zdravniki dr. Seliškar, dr. Oman, dr. Perme, dr. Perko. Duhovni vodja Rev. Ponikvar. Policija na delu Policija je sinoči udrla v neko hišo na 2693 E. 53rd St. in je prijela 100 moških in 21 žensk, katere je dobila pri hazardira-nju. Nekaj oseb je pobegnilo. Republikanci sami bodo prijeli Maschketa, da ga vržejo od diktatorstva Maurice Maschke, ta zloglasni vodja republikancev v Clevelandu in v okraju Cuyahoga, se bo imel boriti v kratkem s svojimi lastnimi pristaši, ki za nobeno ceno ne želijo več, da bi bil on še nadalje njih voditelj. United Republican League je imela sinoči zborovanje, katerega se je udeležilo veliko -Število republikancev, ki so naprednega mišljenja, in ki nečejo o na-zadnjaku in lisjaku Maschketu ničesar slišati. Izvoljen je bil i poseben odbor, ki bo organiziral kampanjo proti Maschketu, pro- j ti kateremu se bo vodil boj do j skrajnosti. Med organizatorji je Charles Grissom, ki je izjavil, da je ves Lakewood v uporu proti Maschketu. In Lakewood je največja zaslomba republikanske stranke. Nova organiza-: cija silovito protestira proti! "komercializmu, ki je nastal v republikanski stranki." Nobenih idealov ni več pod vodstvom Maschketa. Značaji se prodajajo in ljude izkoriščajo. -o- V staro domovino V staro domovino so odpotovali: Lorenc Eržen, Anton Bre-zec, Lovrenc Polh, Amalia Bože-glav in Viktorija Novi j an. V Argentino pa se je podal Tomaž Levar. Potnikom je preskrbela za potovanje vse potrebno slovenska tvrdka John L. Mihelich Co., ki ima sVoj urad v S. N. Domu. Vsem želimo srečno potovanje, onim pa, ki se bodo vrnili, pa srečen povratek. Bogata zapuščina Pred kratkim umrli zdravnik dr. Russell v Clevelandu, je zapustil Western Reserve univerzi v našem mestu $100,000 v gotovini. Univerza lahko razpolaga z denarjem po svoji želji. Poljski politični jetniki so Hoover je divji, ko lastni morali prenašati silne pristaši ne odgovarjajo grozote v ječah napadom demokratov Varšava, 12. decembra. An- Washington, 12. decembra, drej Strug, eden najbolj odlič- Med predsednikom Hooverjem nih poljskih pisateljev, bivši in med njegovimi lastnimi pri-član Pilsudskijeve legije, bivši1 staši v kongresu je prišlo do senator, priobčuje včeraj v "Ro- ostrega razkola. Demokratski botniku" članek, v katerem ob- člani kongresa so ponovno na-tožuje oblasti, da so bili bivši j padli z vso silo predsednika poslanci sejma ali državnega j Hooverja, in pri tem so republi-zbora, ki so bili zaprti v trdnja- kanci lepo molčali. In to je, kar vi Brest-Litovsk, bili izpostav- najbolj jezi predsednika. Javno ljeni stradanju in raznim mu- doslej tega še ni priznal, toda je kam. Pravi, da vsega ne more' odprta skrivnost v Washing-prinesti na dan, ker bi sicer cen-J tonu. Dočim so republikanski zor ustavil časopis. Strug do- senatorji imeli burne sestanke kazuje, da so morali jetniki si- danes v svojih prostorih, da bi stematično stradati. Hrana, ki se zedinili na kak način na skup-so jo jetniki prejemali, je bila no taktiko, pa je bilo v zbornici skoro nevžitna in poleg tega ne- j navzočih komaj kakih 12 repu-zadostna. Večina jetnikov je pri blikanskih senatorjev, tako da silni lakoti začela grizti slamo vi so demokrati imeli popolno kon-slamnicah v ječi. Skoro vsi jet- trolo nad senatno zbornico. Na niki so trpeli silne bolečine. Pre- ta način so demokrati dobili v tepali so jih do nezavesti in pre-1 zbornici v roko predlog pred-živcti so morali strahovite ure. jscdnika Hooverja glede svote Nekoč so jih zbudili ob polnoči, $110,000,000, ki naj gre za odpeljali v mrtvaško celico, kjer j pomoč brzeposelnosti. Demo-so jih prisilili, da so se slekli, in krati so Hooverjev predlog po so z obrazom obrnjeni proti ste- svoje spremenili, in predlog je ni, pričakovali smrt. Tedaj je j bil sprejet z veliko večino. Med-počil strel nad njih glavami, na- tem pa se spor med Hooverjem kar so jih bili v obraz. Jetniki in kongresom še širi. Hoover je so skoro postali blazni od strahu I pred par dnevi izjavil, da mno-in groze. Končno pristavlja i gi člani kongresa igrajo politi-Strug: Ne bom označil onih, ki ko na račun mizerije ljudi, čla-so krivi vsega tega, toda priča- ni kongresa sedaj zhatevajo, da kujem pa, da bo prišla resnica se predsednik Hoover javno na dan, in da nihče izmed kriv- opraviči glede te izjave, sicer bo cev ne odide zasluženi kazni, čutil predsednik odpor v lastnih članek, ki ga je spisal Strug je vrstah. Toda iz mnogih virov bil sicer takoj zaplenjen in ča- prihaja naznanilo, da Mr. Hoo-sopisi tudi zaplenjeni, toda par ver ne samo, da ne bo ničesar izvodov je le prišlo v javnost, in preklical in nikogar prosil odpu-sedaj govori vsa Varšava o tem.jščanja, pač pa bo vso zadevo Afera v Brest-Litovsku pride te prinesel v javnost ter bo govoril dni pred parlament, in se bo o na lastno pest, ako ne more pre-njej razpravljalo, nakar bo tudi govoriti voditeljev republikan-časopisom dovoljeno pisati o ske stranke, da poravnajo spor tem. ";ter ustvarijo zopet edinost v -o--stranki. Sestanek republikan- Romunski kralj Kari dobi sl ih senatorjev, ki se je vršil manj plače včeraj je bil popolen fiasko. Se- Bukarest, 11. decembra. Ro-i ™torji so se posvetovali o pred-munski kralj Kari je danes po- ^dnikovi zahtevi, da se pred- slal v parlament zahtevo, da se njegova civilna lista kot se zove ;sednik podpira v senatu. Letele so besede semintja, končno je kraljeva plača, zniža za 22 pro- Pa ^ilo sklenjeno, da bodo sena- on nje podpira. Seja se je potem razblinila v nič. -o- centov. Navzoči poslanci so z torji podpirali predsednika, ako glasnim odobravanjem pozdravili ta kraljevi korak. Minister-ski predsednik Mironescu je že prej dal oznaniti, da bo v pri-1 Darila SO prosta davka, hodnjem letu vsem državnim pravi vlada uradnikom znižana plača za dvajset procentov, da se reduci- Washington, 12. decembra, ra državni proračun od $210, korporacije darujejo v teli 000,000 na $168,000,000, ker je brezposelnih časih toliko več za za to svoto dovolj pokriti. Kralj dobrodelen namene, bo kongres dobiva 74,000,000 lejev na leto,! naredil posebno postavo, glasom in 22 procentno znižanje pome- katere bo dohodek korporacije, ni 15 milijonov lejev manj. v kolikor se tiče daril v podporo __siromakm, izvzet od dohodnin- Nove odbornice skega davka. Tozadevno bo kon- Na letni seji društva "Svobo- Sres naredil že v par dneh po-domiselne Slovenke" št. 2 S. D. sebno postavo. Z. zadnji četrtek je bil izvoljen - sledeči odbor za prihodnje leto: {j0 konvencije Anica Rogelj, predsednica; J Brotherhood of Railway Louise Flaisman, podpredsedni- j Trainmen, železniška organiza-ca; Julia Ivancic, 1241 E. 61st; cija, je odpovedala svojo kon-St., tajnica; Josephine Močnik, vencijo v Clevelandu. Konven-blagajničarka; Josephine Pe- cija bi se morala tu vršiti, toda trič, zapisnikarica; Julia Tom- se bo vršila v Houston, Tex. — šič, vratarica; J. Razinger, A., Konvencija je bila odpovedana Kalan in I. Paulin, nadzornice; radi štrajka hotelskih kuharjev Dr. F. J. Kern, društveni zdrav- jn strežnikov v več hotelih v me-nik; Anica Rogelj, zastopnica stu. za konferenco S. N. Doma. Bulkley pri Hooverju Uiror in tele'on Novo izvoljeni senator iz Arthur Melcher, 40 let star, Clevelanda, Robert J. Bulkley, 4526 Lorain Ave., je sinoči naje včeraj posetil predsednika padel z nožem svojo ženo in jo Hooverja v Beli hiši. Obisk je ubil. Potem je pa šel na telefon bil samo iz prijaznosti. Vsak in pozval policijo, da pride po novo izvoljeni senator obišče njega. Izjavil je, da se je z že-predsednika kmalu potem, ko no večkrat kregal, in ko mu je pride v urad, ker je to že stara'včeraj grozila z nožem, ji je nož 1 navada. iztrgal iz rok in jo zabodel. C AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 13TH, 1930 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER _Published dally except Sunday« and Holiday«_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto ....»5.50 Za Cleveland, po polti, celo leto 17.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po polti, pol leta 13.50 Za Cleveland po raanašalcih: celo leto $5,60; pol leta <3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta <3.50. _Posamezna Številka 3 cente._ Vsa pisma, dopise ln denarne poSiljatve naslovite: Amerlika Domovina, <117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0623. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 292. Sat., Dec. 13th, 1930. Radi kosa kruha Pripetilo se je v Rural Bridge, Pennsylvania, da je neki Joseph Drusin ukradel hlebec kruha, da ga ponese svojim sestradanim otrokom, ki živijo z njim v istem bornem stanovanju, bre.z matere, ker se je slednja preselila v večnost pred nekaj leti. Drusin je imel smolo, da je bil pri tatvini prijet in od peljan v zapor. Vršila se je obravnava, sosed je pričal, da je Drusin v resnici tatvino izvršil, in ker ni hotel od tožbe odstopiti, je bil Drusin seveda, glasom postave obsojen. Kazen v Pennsylvaniji za tatvino je zelo ostra. Drusin je bil obsojen na devet let zapora. V zaporu je Drusin najbrž premišljeval o tej ostri kazni in o sramoti, ki ga je zadela, ker je odnesel hlebec kruha, da bi nasitil svoje lačne otroke. Premišljeval je, kdo bo njegove otroke redil v bodočnosti. Morda bodo šli v dobrodelne zavode, in Bog ve kako se jim bo tam godilo. Nihče ne bo stegnil ljubeznive roke napram njim, nihče ne bo tolažil, kadar bodo pomoči potrebni. In on bo sedel devet let v ječi, ker jim je prinesel kruha. Devet let zapora, devet let sramote! Bog ve, kaj bodo otroci govorili o svojem očetu! Zakaj ga ni domov? Zakaj so ga zaprli? Kje je ata, kaj dela, zakaj je zaprt? Tako in enako je modroval Drusin v zaporu, in črne misli so mu pri tem vstajale v glavi. Drusin je bil stavljen pod varščino, da uredi svoje zadeve. V kratkem bi se moral vrniti v zapore. Te dni so pa dobili njegovo truplo obešeno v sobi, kjer je bivala njegova hči. Truplo so našli nekaj minut prej, predno bi se moral Drusin vrniti v zapore, da prestoji svojo kazen glede "tatvin." To je silna tragedija človeka, ki je užival ves čas dober glas v javnosti kot pošten človek, ko je vsak dan trdo delal, da je preživel svojo družino, katero je branil s svojim zaslužkom. To je tragedija človeka, ki je kradel, da je dal otrokom jesti, človeka' ki je šel raje v smrt kot da bi sramotno živel v zaporih. Povemo naj, da je Drusin oče osmerih otrok. Od teh je najmlajši 11 let star, najstarejša je pa hči, stara 19 let, ki je tudi oženjena in ima malo dete, dočim mož njen že mesece in mesece ničesar zaslužil ni. Več let je Drusin delal za Monarch Fuel Co., kjer so ga poznali kot marljivega in poštenega delavca. Delal je v rudniku. Kolikor je mogel je shranil za Črne dneve, ki znajo priti. Pred enim letom pa je nehal delati, ker je kompani-ja rekla, da ni več dela. In če dela ni, tudi zaslužka ni. Tako so nastopili dnevi nesreče, ki so se končno zaključili s samomorom nesrečnega človeka. Umrla je žena in tako zapustila možu dedščino osmerih otrok. Delo je prenehalo, skrbi so se povečale. Mož se je preselil k svoji omože-ni hčeri, katere mož je še nekaj delal, in tako se je borno živelo nekaj mesecev. ' Pred tremi meseci je pa tudi mož hčere prenehal z delom. Nikjer ni mogel dobiti niti centa zaslužka. Kar so imeli prihranjenega, je zginilo. Otroci so postali lačni, jokali so za kruhom. In Drusin je šel k sosedu, ko ni bilo nikogar doma, pa je izmaknil hlebec kruha. Soseda se je pa vrnila, videla Drusina in ga naznanila sodniji. Bil je aretiran in spuščen na svobodo pozneje pod varščine dokler ne pride dan obravnave. Kaj je obravnava prinesla, smo povedali .zgorej. Raje kot da bi trpel sramoto, je Drusin izvršil samomor.' On je rešen zemskega trplenja, otroke pa še čaka večje gorje. Ali ni to tragedija, kakoršnjo bi bogata Amerika lahko preprečila? listom za brezplačno reklamo. Ker pa udeležba zadnje naše majske prireditve ni bila taka, kakor se je pričakovalo, tudi niso bili dohodki tako veliki. Radi tega so članice na zadnji od-borovi seji sklenile, da bi se zopet obrnile na dobra slovenska srca. Kateri je bolj srečen da je zdrav in da ima delo, naj se po svoji zmožnosti spomni teh re-vežev in naj daruje ali v denarju, ali v blagu, dobrodelni klub bo vse na prava mesta, ozir. v resnici najbolj potrebnim slovenskim družinam razdelil. Lansko zimo sta bila Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek (na Norwood Rd.) tako dbora, da sta dala svoje prostore in svoj avto na razpolago o priliki nabiranja stare obleke in vse to brezplačno, za kar se jima moramo ponovno zahvaliti, Tudi letos prosimo rojake za ponošeno obleko, toda v prvi vrsti zimske reči: gorke suknje za otroke in žena, seveda tudi za moške, čevlje in nogavice. Pri tem pa prosimo, da ne pošiljati že preveč obno-; šenih ali celo raztrganih reči (oblek) ako ni več za rabo za vas, tudi za druge ne more biti; torej naj se daruje samo deloma še dobro ohranjena stara obleka ; če je nova, je pa še boljše. Naša dobra Mrs. Makovec je obljubila svoje prostore v ta namen. Torej vse darove, naj si bo v denarju, ali blagu in ponošeno obleko prinesite k Mrs. Ma-kovef na 945 E. 63rd St., ali pa pokličite po telefonu ENdicott 8452. V Collinwoodu lahko prinesete darove k Mrs. Smrekav na 17201 Greenwood Ave., ali pa pokličite po telefonu KEn-more 3153 J. Do danes so darovali za božične baskete že sledeči: Društvo sv. Ane SDZ. po Mrs. John Gornik $8.10; ta svota je bila posebej nabrana med članicami na zadnji seji. Vrla Zveza slovenskih trgovcev na St. Clair ju i (St. Clair Merchants Improvement Association) je darovala $100.00 ter obljubila delovanje po svojem odboru. Iskrena hvala vsem v imenu naših slovenskih revnih družin! Darove v denarju sprejemajo tudi: Mrs. John Gornik na 6217 St. Clair Ave. in Mrs. F. Mer-var na 5921 Bonna Ave. Vsak cent, katerega darujete bo šel za božični dar revnim. Torej še enkrat prosimo, kdor zamore, naj pomaga tem revežem. Imena darovalcev bodo priobčena v listih. Končno voščimo vesele božične praznike rn srečno Novo leto vsem prijateljem našega dobrodelnega kluba in vsem rojakom sirom Amerike. Odbor. staviti — je prazno besedičenje. Podružnica št. 10 si ne pusti diktirati od nikogar. Zahvaljujem se članicam, ki ste mi posebno v zadnjih mesecih stale ob strani. Zadnja volitev je pokazala, da imam zaupnico pri podružnici. Zahtevale ste, da bi bila še naprej predsednica, pa bi bila tudi jaz rada malo prosta. Saj bom itak vedno med vami. Naša tajnica, Mrs. Louise Mila-vec bo gotovo vse stvari lepo in v redu vodila naprej. Opozarjam članice podružnice št. 10/ na njih društveno prisego, da bodo |ipolnovale vse dolžnosti, ki jim jih nalaga društvo. Tako imamo v četrtek 18. decem- bra skupno spoved, v petek zjutraj pa skupno sv. obhajilo. Dolžnost je, da pridete vse. Voščim vsem vesele božične praznike in srečno novo leto. V imenu podružnice št. 10 S. Ž. Z. se zahvalim tudi uredništvu Ameriške Domovine, ko je vpo-števalo mojo (društveno) prošnjo, da se ni priobčevalo nikakih napadov na našo podružnico, ali na kako članico, ker osebne stvari ne spadajo v javnost, ampak se morajo in naj se pri društvu samem rešijo. To taktiko Ameriške Domovine bomo me članice upoštevale. Mary Urbas, predsednica št. 10 SžZ. St. Clair Rifle and Hunting Club Piše A. W. KMET Pa smo zopet pokali zadnji torek in predzadnjo soboto pa je bila zajčja veečrja in take še ni bilo v Clevelandu. Udeležba je ; bila prve vrste in zabave je bilo dovolj. Joe Pograjc nam je pa i največ zabave napravil, ko je prinesel živega zajčka, prav lepo okrašenega in v tičnico spravljenega. Postavil ga je na mizo in vratca odprl, ko je bila največja udeležba pri mizi. Koliko je bilo smeha, to se ne more popisati. Bravo Jože, dobro si jo izpeljal. Pa tudi naš Smuk je ; prinesel tisto dolgouho veverico pokazat. Dne 2. decembra je bila pa naša glavna seja in sklenjeno je bilo, da bomo začeli streljati za nagrade. Torej fantje na noge, kdor hoče dobiti najboljšo nagrado. Za leto 1931 so bili izvoljeni sledeči uradniki: Predsednik Frank Buchar, podpredsednik John Strauss, tajnik Valen- tin Penosa, 877 E. 185th St., blagajnik Andrew Kavchnik, zapisnikar Anton Glažar; nadzorniki: Ignatz Smuk, A. W. Kmet, Andrew Pernat. Dne 2. in 9. decembra smo tako streljali: Kavchnik ............ 162 161 Papež .................. 177 — Buchar ................ 142 142 Mačerol .............. 162 154 Gorjanc .............. 31 145 Penosa L........... 163 172 Peterka .............. 166 177 Susel.................... 168 176 Malovašič............ 145 165 Glažar .............. 167 161 Penosa V........... 164 — Novak J............. 155 — Potpadec ............ 174 171 Strauss J............. 146 115 Kmet .................. 161 159 Smuk .................. 138 110 Sitter .................. 139 115 Pirnat.................. 148 — česen .................. — 162 NAŠE BLOKE IN BLOŠKO SMUČARSTVO Cleveland, O.—Naš Community Welfare Club (ženski dobrodelni klub) je zopet nk delu za pomoč revnim. Bližajo se božični prazniki; kaj ne, kako se jih veselimo? Posebno veselje je, kjer so otroci v družini. Veliko takih slovenskih družin je pa tudi v Cleveland^, ki štejejo od 5 do 10 otrok, pa letos ne bodo imeli veselih božičniii praznikov ker so te družine revne. človeka srce boli, ko prihajajo gorinevedenemu klubu številne prošnje za božične baskete in ako se prepriča o revščini teh družin, ki je nepopisljiva. Oče, edini ki je služil kruh, je že čez leto dni brez delu, pa kopic« otrok brez obleke in obutve, brez pravilne hrane in prave gorkote v siromašnem stanovanju. Zopet drugi slučaj: Bolezen v hiši, pa nobenih dohodkov, poleg tega pa še mali otroci brez obleke in obuvalu. Du, to so v reynici usmiljenja vredni reveži! Community Welfare Club je že več let delil božične baskete, tako tudi letos na Zahvalni dan. Zdaj pa prihajajo prošnje od vseh strani mesta za pomoč. V srce segajoče in ganljive so te prošnje dragi nani Slovenci, da morajo najbolj zakrklo sms omehčati. Ta dobrodelni klub sestoj eč j z naših žena in deklet bo skušal po svojo najboljši zmožnosti vsem prosilcem ugoditi. V ta namen se ,je letos meseca maja že priredila ena veselica, da bi se čisti prebitek sedaj porabilo za naše siromake. Dolžnost naša je, da se na tem mestu še enkrat zahvalimo vsem našim dobrotnikom (patrons) in trgovcem, ki so tako velikodušno pomagali dobri stvari, da so nam dali svoje oglase na plakate, kateri so bili pri tej priliki razdeljeni; ponovim h valu tudi nuajm lokalnim Cleveland (Collinwood), O.— Da, tudi v Colinwoodu ne spimo. V tem času brezdelja se pogovarjamo o prejšnjih dobrih časih in kedaj se zopet povrnejo. Obeta se vedno, da bo bolje, pa le ne pride. Ko pa pride nedelja, pa reče eden ali drugi: "Danes bo pa le eno uro prijetno. Slovenski radio program bo od 5. do 6. ure popoldne." Tako , se zberemo skupaj in poslušamo lepo slovensko pesem. Da se ugonobi nekaj ohajčana med poslušalci; je gotovo. Vsi pa dajo priznanje vsem, ki nam predna-šajo po radiju naša slovensko pesem in godbo. Vsa čast jim ! Ta mesec je volitev društvenih uradnikov in uradnic. Podružnica št. 10 S. ž. Z. je imela zadnji četrtek volitve. Od-bornice so vse nove; članice so jih izvolile po svoji previdnosti. Vrle nove uradnice bodo gotovo peljale naš voz naprej, sčasoma se bo dobro utekel in vse bo dobro. Poslušati razne nasvete, "da se bo že vse dobro izteklo, da le potrpeti in počakati," ni dobro, ker ravno taki vam bodo pozneje rekli: "Zakaj niste prej storili potrebnih korakov, ko ste videli, da ni red!" Uradnice so izvoljene za celo leto; ako katera društvenega voza ne bo hotela dobro peljati, se jo odslovi. Da pe ne sme dru- i utvone uradnice wed letom ocl- Dognano je, da je domovina športnega smučarstva Skandinavski polotok in severni deli : Rusije, kjer so redka naseljenost krajev med seboj, ljudi naravnost silila, da si v svojih terenskih prilikah za dolgotrajno zimo omislijo sredstvo, ki bo dosti hitro in obenem varno za medsebojno občevanje. Interesantna, za nas naravnost senzacionalna pa je vest, da je Slovenija poleg nordijskih dežel v Evropi edina sodomovi-na smučarstva. Na Bloški visoki planoti pri Cerknici je smučarstvo že pred stoletji čvrsto obstojalo zaradi nepovoljnih terenskih prilik. Bila je že ukoreninjena navada, ko je to opazil Valvasor (1689), ki ga v svoji vestnosti beleži kot izredno interesantnost, omenja joč pri tem, da je kaj sličnega opazil le pri Norvežanih in Laponcih. Valvazor je torej prvi zgodovinski vir, ki omenja smučarstvo na Blokah. Kdaj in pod kakšnimi okoliščinami se je razvilo, pa zaenkrat ni mogoče dognati. Verjetno in skoro gotovo pa je, da je bilo že takrat smučarstvo na Blokah staro par sto let, tako da je izven vsake diskusije, ali ni morda v kakšni zvezi s tjevernoevropskim smuča rstvom, posebno ker dosedaj ni bila odkrita še nobena vmesna točka, kjer bi se gojilo smučarstvo. Na Blokah se je smučarstvo v prvotni obliki ohranilo do danes in po svoji razširjenosti priča, da se je rodilo iz praktične potrebe in da drugi momenti niso mogli priti v poštev ali pa le kot postranska reč. Smučarstvo najbolj go je v vas Meti je, katerih geografska lega na južnem delu planote, ležečih pod Bloščekom (1039 m) in Vel. županščekom (1022 m) ni zavarovana proti severu in zato in pa radi višine planote same (700 — 800 m) izpostavljena burji in zametom. Skoro v isti meri se goji smučanje v 15 minut oddaljeni vasi Topol, vendar po zatrdilu starejših ljudi v obth vaseh in vobče na Blokah ne več toliko, kot pred 30 leti. Vzrok iščejo očanci v milejših simtfh in pa v gtereotipniji trdi- tvah vseh starejših generacij "da se je mladina spremenila." V manjši meri se smuča v vseh ostalih vaseh planote, vendar pa to na žalost popušča. Razen mladine, ki smuča tudi za zabavo, nataknejo starejši ljudje smuči le za k maši, ko v debelem snegu še ui gazi, kakor hitro pa je ta narejena, odvržejo desko in hodijo peš. Značilen dokaz za trditev, da so le težke terenske prilike silile ljudi na smučke, jq dokaz, da so v ekonomskem in geografskem centru Blok (fara, šola), v Novi vasi, smučanje okoliških vasi sicer poznali, sami se ga pa niso posluževali iz enostavnega razloga, ker jim ni bilo potreba: cerkev so imeli v vasi in kupili so lahko vse doma. Dandanes se sicer tudi v Novi vasi smuča, toda to je šele povojni vpliv smučarjev turistov. Težko bi bilo ob sicer vseskozi praktični uporabi smučk ne opaziti izrednoga užitka, ki ga nudi smučanje in je v polni meri razumljivo, da se je med mladino gojilo, in se še smučanje za zabavo v obliki skokov, smučanja po eni smučki, smučanja z vrvico, ali sede itd. — Za skoke si fantje napravijo male skakalnice v bregu, odkoder potem skačejo. Seveda pri tem ne postavljajo nobenih rekordov, kar že radi vezave domačih bloških smuči ni mogoče doseči. Vsekakor največ veščine zahteva vožnja po eni smučki, ki je obenem nekako tekmovanje, kdo se bo / večje višine spustil v dolino. Smuča se navadno z desno nogo v stremenu, levo tik ob desni, rokami pa loveč ravnotežje. Tudi smučanje z vrvico je po celih Blokah razširjena navada: Skozi luknjice na rilčkih smuči se potegne vrvica, ki veže obe smučki, za katero se potem prime ob "furanju" navzdol. O smučanju sede pač ni mogoče mnogo opisovati, je pa poleg navedenih zybav povsod v veliki meri razširjeno. Na Hlokah poznajo rabo palic (in to je ene!) le pri smučanju s strmine, s katero zavirajo, če bi prehitro šlo, sicer je pa tudi po ravnem ne uporabljajo. Zanimivo je pripovedovanje kmetov o izdelovanju smuči: Napravi si jih vsakdo sam in to izključno le iz bukovega lesa. žagane bukove deske ostružijo, jim dado primerno obliko, jih nato v priprostem svinjskem kotlu skuhajo in jih končno ukrive na j ta način, da jih v lestvi zapog-' nejo in spodaj obteže. Smuči delati zna vsakdo, celo otroci, od | 10 let dalje. — Dolžina bloških smuči ni enotna. Najdaljše dosežejo 2 m, otroci pa imajo tudi le po pol metra dolge, širina ravno tako ni povsod ista, vobče pa so precej široke, "da se ne tope v sneg." Nega smuči je precej malo-jmarna: mažejo jih le redko, in 1 to z lojem, v nezimskem času pa se nihče ne briga zanje in leže i kar prosto pod streho. Nekoliko bolj proti rilčkom, tako da je zadnji konec težji, denejo "klanfee," ki so neke vrste ušesca, za katere uporabljajo navadno žico od dežnikov, ki je močna in predvsem "nič ne velja." Skozi smučke napravijo luknjice, skozi katere potegnejo i to žico tako, da odspoda j ne ovira pri smučanju. Skozi te "klanfee" se nato zgoraj potegne jermen, vrv ali trta in stre-| mena so gotova. Kamor naj sto-| pi noga se deske obijejo s staro klobučevino, tudi to iz ekonomi-; je. Bilo bi nenaravno, če ne bi bila mladina navdušena za smučanje. Manj navdušeni so starši, ki otrokom to zabavo branijo, češ da se strga preveč obutve. Mladostno navdušenje pa ne pozna ovir in mladini ni nič, če bosa cel popoldan smuča, o čemer moramo govoriti z respek-tom, ker priča o jekleni utrjeno-sti naših ljudi. Največja zabava na smučkah in pravi smuški praznik je na pustni torek, ko se vse našemi in kdorkoli je v srečni posesti smučk, si jih ta dan naveže na noge. Zabava je vsesplošna in celo starejši ljudje pozabijo svo-, ja leta in se udeležujejo skupnega veselja. Bloški smučarji imajo naj-| raje severni, prhki sneg, če pa je južen, počakajo večera, da zmrzne in potem ponoči smučajo. Še po smrti služijo človeku smuči lahko zadnjič: Kadar je velik sneg, zbijejo domačini dve smučki skupaj, na katere potem polože rakev z mrličem in žalostna pot gre tako do pokopališča. USODNI DAR AFRIŠKIM MOGOTCEM Dokler je bila Afrika še malo znan del sveta, so vladali nad rodovi domači kralji, ki so često vladali okrutno, kakor pravi trinogi, često pa so bili le igrača v rokah svojih podanikov. Trinoge so domačini odstranjevali z revolucijami, s slabiči pa so postopali včasih silno obzirno. Tako je neko črno pleme v Da-homeji imelo običaj, da je po odposlanstvu prineslo v dar kralju nekoliko nojevih jajc. Ob-darvanec se je moral uljudno zahvaliti za naklonjenost ljudstva ter pogostiti odposlanstvo. Po slavnostni pojedini pa je moral oditi v šotor k svojim ženam in jim pokazati dar, nakar so mu družice z veliko nežnostjo in nič manjšo naglico zavile vrat. Še isti dan je nastopil vlado njegov naslednik, ki je vladal do prihodnjih nojevih jajc. Za naše pojme je to nepojmljivo in pripisujemo tako vdanost usodi le fatalizmu barbarskih narodov, črnci pa jo smatrajo za plemenito velikodušje, spoštovanje zakonov in plemensko disciplino, V Dahomeji vedo pripovedovati le-o enem edinem primeru, da se je kralj uprl narodni volji in odklonil podarjena jajca. Pomagalo nit) seveda ni nič, kajti moža so potem nataknili na koleč. Sličep običaj je vladal tudi v Turčiji. Toda tam ni narod odločeval o usodi oblastnikov, je pa sultan poslal paši, ki se je zameril dvoru, svileno vrvico, s katero se je dostojanstvenik tudi ^o&to jur.ijtve'io obtrbi!. Tale je namenjena pa Francetu, mojemu partnerju, pa naj si ž njo pomaga kakor ve in zna. Kot smo razvideli iz Jakato-ve kolone, se mu je pridružil tudi France iz elevelandskega hriba. Torej tudi on se je spravil nad babnice. Toda le čakaj, France, ki čez nas zabavljaš in naše grehe na dan nosiš, o sebi pa ne zineš nobene. Jaka je vsaj toliko fanta, da tudi o sebi katero pove, ti pa nič. čakaj, bom pa jaz. France, kako je bilo pa takrat, ko si se v kleti s premogom metal, a? če si že pozabil, te bom pa sedaj spomnila. France pride enkrat o mar-jašarski uri domov, pa je bil ključek v vratih znotraj obrnjen in "zariglan." France stoji pred "nebeškimi" vrati in premišlja, kje bi dobil vhod v hišo, da bi brez vsakega posredovanja prišel v poste j lo. Pa se brihtna glavica zmisli in odpre okno in stopi na kup premoga in hoče od tam dalje v klet in po stopnicah j navzgor. Pa je bil France neroden, ali je bil premog, ne vem, ampak resnica je, da se naenkrat ves kup premoga podre z velikim truščem in silen prah se i vzdigne in namah pokrije Franceta. S težavo se izkobaca iz premoga, toda takrat pa ni več zgledal kot Notranjec in ne kot Kraševec — izgladal je pravi Afričan, ali pa še kot sam ne vem kdo. Predno pa ta dopis končam in ga Jakcu pošljem, kličem dekletom vam: Le korajžo in ne ustrašimo se, zmaga bo naša! Jaka bo tako neke noči pod lam-po zmrznil, Franceta bo pa te-i ran sfiksal. Pozdrave vsem, ki se s to kolono zabavate. ? ? ? A Tukaj je pa ena iz Maple Heights: Zadnjič sem brala v tej koloni, kako je žena moža potegnila 's tem, da je pomaknila uro nazaj za 15 minut. Ampak to še ni nič, pri nas je potegnila ena ženska moža kar za celo uro. Bilo je pa takole: Mož je hodil na delo v American Steel & Wire Co. Vsak večer je zabičaval ženi, da ga zbudi najkasneje ob pol šestih, da ne bo pozen. Nekega jutra je pa ženica zaležala in se je zbudila, ko je bila ura že pol sedma. Tako se je ustrašila, da ji je kar kri zastala v žilah. Ježeš, kaj bo pa on rekel? Vse ji bo vrgel naprej in nazaj, vso preteklost in vso bodočnost. Obrne se proti staremu, ki tako lepo smrči na postelji, potem pa vzame v roko uro in jo dene za celo uro nazaj. Potem ga pa dregne, rekoč: "No, sedaj se pa le spravi pokonci, je že-čas!" Mož se pritegne, parkrat zazija, potem so pa počasi spravi pokonci, žena mu skuha zajtrek, mu naloži pel-co, potem se pa mož počasi odpravi zdoma. Na ulici se mu malo čudno zdi, da ne vidi drugih delavcev, ki bi šli na delo, zato gre še bolj počasi, ker je mislil, da je tako zgodaj in da se nikamor ne mudi. Tudi pred tovarno ne vidi nobenega, zato se še mit' 1 lo vsede na kamen, da bo počakal druge. Ker pa le ni oiJ nikoder nobenega, gre do vrat in tam mu šele vratar pove, da je skoro pol dneva zamudil. Ko pride zvečer domov, reče ženi: "Stara, naša ura je odzad; zjutraj sem skoro pol šihta W" mudil." Ona se pa začudi: "Jej' pa ni mogoče; pa saj vedno pripovedujem, da jo nesi k černetu. da jo bo malo pofiksal in namazal. Prav ti je, pa bi me kedaj ubogal." 'A' Gospa: "Iz vaših spričeval I'' razvidno, da ste bili že v mn°' gih službah. Kako dolgo pa bili v zadnji?" Služkinja: "Nisem na u^ i-lbdala." AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 13TH, 1930 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV T. O. Bridges—Ant, Anflč NA P0M0C! Novele Grazla Deledda DECEMBER 13.—Društvo Pioneers št. 663 HBZ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 14.—Skupna društva S. S. P. Z., velika društvena prireditev v obeh dvoranah S. N. Doma. 20.—Društvo Slovenska Ženska Zveza, Miklavžev večer v Slov. Društ. Domu, Euclid, O. 23.—"Radiolites," slovenski orkester, ki igra na radio postajah, ples v Grdinovi dvorani. 24.—Slovenska Mladinska šola S. N. Doma, božična prireditev v avditoriju S. N. Doma. 25.—Društvo Orel, igra v Knausovi dvorani. 25.—Otroci šole sv. Kristine priredijo božičnico v šolski dvorani. na Bliss Rd., Euclid, O., ob 8. uri zvečer. 27.—Shaker Club, ples v avditoriju S. N. Doma. 27.—Društvo Ilirska Vila št. 173 JSKJ, ples v spodnji dvorani S/ N. Doma. 28.—Društvo Orel, card party in ples v telovadnici šole. sv. Vida. 28.—Društvo Abraševič, predstava v avditoriju S. N. Doma. 31.—Veselica v Slov. Dr. Domu v Euclid Village, katero priredi vodstvo Društvenega Doma. 31.—Klub društev S. N. Doma, ples v obeh dvoranah S. N. Doma. 31.—Slovenski Društ. Dom priredi plesno veselico na Silvestrom večer v Slov. Društ. Domu, Euclid, O. 31.—Zabavni večer Slovenskega Doma na Holmes Ave. 31—Društvo Cvetoči Noble št. 450 SNPJ, plesna veselica v špelkotovi dvorani na St. Clair Ave., Noble, O. 31.—Pevsko društvo Zorisla-va, zabavni večer v spodnjih šolskih prostorih fare sv. Kristine na Bliss Rd. 31.—Silvestrov večer, Klub Slovenskih Žena priredi zabavo v S. D. Dvorani na Prince Ave. JANUAR I.—Dramatična in pevska društva, predstava "Deseti brat," popoldne, v avditoriju S. N. D,oma; zvečer ples v obeh dvoranah S. N. Doma. 3.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna vc-selica v spodnji dvorani S. N. Doma. 4.—Zabavni večer fare sv. Kristine v spodnjih šolskih prostorih, na Bliss lid., Euclid, O. 4.—Društvo Orel, card party in ples v telovadnici šole sv. Vida. 10.—Društvo Naprej št. 5 SNPJ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 10.—Collinwood Boosters (Mub, plesna veselica v Slovenskem Domu na Holmes Ave. II.—Skupna društva fare sv. Vida, skupna prireditev in ples v obeh dvorana S. N. Doma. 11.—Pevsko društvo Ilirija, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 17.—Skupna društva S. S, P. Z., ples v spodnji dvorani S. N. Doma. J8.—Euclid Rifle and Hunting Club, banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 18.—Društvo Spartans.st. 108 SSl'Z, predstava v avditoriju S. N. Doma, in po predstavi ples v spodnji dvorani. 18.—Društvo Orel, card party in ples v telovadnici šole sv'. Vida. 21.—Društvo Balk a n iiya Ples v S. D. Dvorani na Prince Ave. 24.—-Društvo Slovan st. 3 SDZ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 24.—Društvo Collinwoodskc Slovenke SDZ, zabavni večer v Sluvenakeni Domu nu llulmes it v t. 25.—D r a m a t i č n o društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. 25.—Društvo Združene Slovenke št. 23 SDZ, maškeradna veselica v S. D. Domu. 25—Pevsko društvo Ilirija, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 31.—Društvo sv. Janeza Krst-nika št. 37 JSKJ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 31.—Društvo Novi Dom št. 7 SDZ, plesna veselica v Grdinovi dvorani. FEBRUAR 1.—Jugoslovansko naobraz beno društvo Abraševič, predstava in ples v avditoriju in spodnji dvorani S. N. Doma. 1.—Slovenska Ženska Zveza št. 10, banket v Slovenskem Do mu na Holmes Ave. 1.—Društvo Orel, card party in ples v telovadnici šole sv. Vida. 7.—Društvo Carniola Hive št. 493, the Maccabees, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 7.—Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 55 SDZ, plesna veselica v Knausovi dvorani. 7.—Pevsko društvo Soča, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 8.—Dramatično društvo Triglav, predstava v avditoriju S, N. Doma. 14.—Društvo George Washington št. 180 JSKJ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 14.—Pevsko društvo Cvet, maškeradna veselica v Slovenski Delavski Dvorani. 14.—Ženski klub Slovenskega Doma na Holmes Ave., maškeradna veselica. 15.—-Skupna društva fare sv. Vida imajo plesno zabavo v Grdinovi dvorani. Dvorana je bila društvom podarjena. 15.—Slovenski Sokol, telovadba in ples v obeh dvoranah S. N. Doma. 15.—Pevsko društvo Ilirija, spevo-igra "Darinka," v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 15.—Društvo Orel, card party in ples v telovadnici šole sv. Vida. 17.—Klub društev S. N. Doma, ples v obeh dvoranah S. N. Doma in pokop Pusta. 22.—Dramatično društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. 28.—Društvo Abraševič ima dvodnevni bazar v Grdinovi dvorani. MARC I.—Društvo Kristusa Kralja, predstava v avditoriju S. N, Doma. 8__Tenorist Louis Belle, koncert v avditoriju S. N. Doma. 15.—Prosvetno društvo Orel, predstava v avditoriju S. N. Doma. 21.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 22__Dramatično društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. 29.—J ugoslovansko naobra-ženo društvo Abraševič, predstava in po predstavi ples, v obeh dvoranali^S. N. Doma. APRIL 5.—Društvo Kristusa Kralja, predstava v avditoriju S. N Doma. 8.—Community Welfare Club, ples v spodnji dvoran' S. N. Doma. II.—D r u š t v o Clevelaudski Slovenci št. M SDZ, |>lesvspoc| nji dvorani S. N. Doma. 18.—Društvo Cleveland št. 125 SNPJ, ples v spodnji dvp rani S. N. Doma. 19.—Društvo Comrades št. 566 SNIJJ, predstava in ples v pučust petletnice obstoja, v obeh dvoranah S. N. Doma. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiTTiTnMunTmTinitiiiiiiiiiir "Raztegnite vrsto!" poveljuje Gadsden. "Moramo jih obkoliti in jih preko sedla na koncu doline spoditi ven. Toda nikogar ujeti, zapomnite si, izvzemši njihove glavarje. Vsakega, ki nosi pokrivalo iz peres, zgrabite!" Bila je to težka naloga in zdaj pa zdaj, če so se obupani Bakai-ri postavili po robu, tudi huda borba. Vendar pa so tudi to nalogo Alan v zraku, strelci s puškami in Hula pa na zemlji dovršili še prej ko v eni uri. Tedaj so edini Bakairi, ki so v dolini še bili pri življenju, bili štirje poglavarji, ki so jih ujeli; vse druge pa so na; vrat na nos pognali preko sedla in velika bronasta vrata so se zaprla in zapahnila za, njimi. 76. Obilno plačilo Na odru v templju so se zbrali belci z Ilakom, nad njimi pa je zopet v vsem svojem sijaju žarelo solnce z dragulji in pravkar so vzkliki iz grl Hulov pretresali zrak. "Poslušajmo, kaj pravi!" reče Andy. Tiho!" pravi Greg, ki si je bil že kar dobro opomogel, "razdelili bodo nagrade!" Tu se dvigne Ilak, v svojih svečeniških oblačilih prav lepa postava. Nagovoril je belce in Hula so vzklikali. Alan pa se obrne k Gadsdenu, ki je imel okoli glave obvezo. "Niti besedice nisem razumel," pravi Gadsden. No dobro, vam bom pa jaz prevedel," retie.Alan. "Rekel je, da takih krasnih'borcev kot ste vi in vaši možje, še nikoli ni videl in prosi vas, da bi za spomin na ta junaški boj sprejeli tole malenkost." Tu pokima llaku: ,ki stopi k Gadsdenu ter mu izroči majhno, krasno izdelano zlato škatlico. "Hvala lepa!" reče Gadsden jako presenečen. Odpre škat-ico in poleg stoječi začujejo, tako je kar hlastnil po sapi. Pa je tudi lahko, kajti v škatlici so bili dragulji, ki so se tako iskri-i, da so se lahko kosali z žarki velikega zlatega solnca, ki je sijalo nad njimi. Sam dregne Jima in mu po-šepeta: Poglej ga, Jim! Ves je rdeč v obraz." r Tudi ti bi bil, ako bi ti kdo stisnil v roko kakih sto tisoč funtov!" "Sto tisoč funtov!" ponovi Sam z boječim glasom. Gadsden pa zopet zbere svoje dušne sile in vpraša: "Je to zame?" Nato pa spet pogleda 'škatlico, kjer je žar brušenih dija-mantov migljal med zelenim sijajem smaragdov. Njegovi možje so se stisnili okoli njega in oči so jim kar izstopile, ko so buljili v toliko bogastvo. "To je — to je pa precej čedna plača za delo ene noči," reče Gadsden. "Nihče pa ne bi mogel prejeti plačila, ako se vi ne bi premagali kakor ste se," reče Alan. "Mi vsi smo jako veseli, da dobite te dragulje." Gadsden pa škatlico zapre ter jo vtakne v žep. Nato pa se nasmehne in Jim opazi, da je to bil res pravi smehljaj in ni samo ustnic zverižil. "Upton," reče nato Gadsden, "vi ste poštenjak! Tako tudi vaši drugi. Jaz pa obljubim, da bom v bodoče poskušal tudi sam biti tak. Nisem govornik, zato vas samo prosim: povejte llaku, da sem mu jako hvaležen in da takoj izginem." Zasuče se na peti, odkoraka s svojimi ljudmi z odra ter odide iz templja. "Saj na vse zadnje ni slab človek!" reče Jim Samu. "Lahko bi bil slabši," mu pritrdi Sam. Nato pa se zbor raz-ide in vrnejo se v svoja stanovanja, kjer jih je že čakala večerja. Profesor je /kar sijal od za-dovoljnosti. "Jutri bom pa lahko začel s svojim delom." "Z delom!" ponovi Andy. "Prosim, ali mislite, da to, kar ste danes opravili, ni bilo delo?" "Boj — ne, to ni delo!" zagrmi profesor prezirljivo. "Kako dolgo pa mislite ostati tu, gospod .profesor?" vpraša Andy. "Najmanj tri1 hiesece," takoj odgovori profesor. Andy se zadovoljno zarezi in pravi:: "Bi-avo! Pravim, kraj je kar čeden in lahko se bom odpočil. Kar mene zadeva, bom prvič v svojem življenju lenaril." "Kaj pa ti, Sam?" "Ribe bom lovil," se izjavi Sam. "Povedali so mi, da jezero kar mrgoli od rib. Naučil bom Hule, kako se ribe lovijo. Pa ti, Jim?" "Jaz bom pa storil nekaj tako izvrstnega, da bom vas vse posekal," pove Jim. "Zvezal bom svojo anteno z Alanovim radijem ter poklical Valdo v Riu in mu povedal vse, kar se je zgodilo. Nato pa ga bom prosil, naj uredi vse potrebno, da nam po reki Xingu pošljejo naproti čeden majhen parnik, ki naj nas počaka v našem pristanišču." "Pa bo nekaj stalo, ne?" okleva Sam. Jim se namuza. "Kakega pol smaragda. Sam, v kleti pod templom jih je za cele tovore in Ilak je rekel Alanu, da jih bo vsak izmed nas lahko dobil, kolikor jih more ne-sti!" Sam ga debelo pogleda. "Za sto tisoč funtov?" "Za milijon! če že hočeš v številkah vedeti. Pa kaj boš počel ti s svojimi dragulji?" "Kupim si ladjo," reče Sam brez obotavljanja. "Kupim si ladjo in bom njen kapitan. Kaj pa ti? Gotovo boš hotel imeti najboljši radio sveta?" "Gotovo," mu pritrdi Jim. (Konec.) DNEVNE VESTI Katoliški suhač je za glasovanje Washington, 12. decembra. Patrick Callaghan, redka izjema med katoliki v tem, da zagovarja prohibicijo, se je danes izjavil, da bi morali suhi zagovarjati narodno glasovanje glede prohibicije in se ne bi smeli bati takega glasovanja. Slednje bi namreč končno pokazalo, da je ameriški narod v veliki večini za prohibicijo. Mebbe! Nobenih božičnih daril za učitljice New York, 12. decembra. Ravnatelj šol v mestu New York je odredil, da učitelji in učiteljice v mestnih šolah ne smejo sprejemati nobenih božičnih daril od učencev in učenk ali od njih staršev. MALI OGLASI Stanovanje se odda, tri sobe, zgoraj, za malo družino. 1257 E. 60th St. Pozor! člani društva sv. Antona Pad. it. 138 C K. of O. ste vabljeni, da se vsi gotovo udeležite letne seje dne 1'5. decembra ob 7:30 evečer. člani, ki niste dobili dopisnic za glavno sejo, se gotovo, udeležite, da mi daste pravi naslov, ker mi je težko pisati in sporočiti, ker nimam pravega naslova. Jos. Perpar, tajnik-za-pisnikar. (Dec. 11. 13.) Pozor! Družba Slovenske Delavske dvorane v Newburgu ima svojo delniško sejo dne 28. dec. v prostorih S. D. dvorane. Pričfetek ob 1. uri popoldne. Delničarji in delničarke, ako se je kdo preselil, naj to sporoči tajniku S. D. dvorane, da bo mogoče vsakogar z dopisnico povabiti na delniško sejo. — Tajnik. (Dec. 1. 13. 27.) THE OLD HOME TOWN KoeiAtfed V. S. Patent OH« Stanle\ AFTCR CAY*Nft IN WAlTFOUia HOUI55 TODAY TO t-AWD QUE> HOuDE=N TITUS ^OR A VMAS DONATION^AUNT .SARAH PEAeoOV CAUGHT Hgie SKIRn? ON A NAIU^-JUST AS SHE !3£ACMEC>iP"Ofa MAN (CONTINUED) Naznanilo Vsem članicam Slovenske ženske Zveze št. 14 naznanjam, da se vrši glavna seja v torej večer ob 7. uri, dne 16. decembra v navadnih prostorih na Recher Ave. Na tej seji je treba rešiti več važnih točk in volile bomo tudi uradnice za leto 1931. Vabljene ste vse članice. Katera ne pride, se jo kaznuje s 25 centi. Torej na svidenje 16. decembra ob 7. uri zvečer. Sestrski pozdrav, Theresa Skur, tajnica, 18216 East Park Drive. (249). DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK • 111 ST. CLAIR AVE. V KMUMVem poslopju Nad North America« baak« Vhod mi ls M. cast* Gararimo alovaacka. !• lat ■« St. Clair Art. _ •l»Bt «•!• Ut«, 6111 ST. CLAIR A VS. HEnderson 7112 (II. Thn. a.) XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXTXXXTXXUITHTTTtT NORWOOD gledališče 6210 St. Clair Ave. V NEDELJO, PONDELJEK, TOREK, 14., 15., 16. DEC. SLIKO, NA KATERO STE ČAKALI "THE BIG HOUSE" * The jail break scene from THE BIG HOUSE" WALLACE BEERY, CHESTER MORRIS, ROBT. MONTGOMERY LEILA HYAMS Tri tisoč jetnikov se vzdigne za' prostost. Stražniki so premagani in /e drže kot talci. Jetnišnica se izpremeni v bojno polje. To vas bo razburilo, in čudili se boste, pa jc živa resnica. Tudi "OUR GANG" komedija in Rin Tin Tin, serija V SREDO IN ČETRTEK D v o j n a s 1 i k a Edmund Lowe v "GOOD INTENTIONS" ter Jack Mulhall in Sally Starr "FOft LOVE OHL" / V PETEK IN SOBOTO Dvojna slika Will Rogers "THEY HAD TO SEE PARIS" in Louise Dresser ier Jovcc Compttm v "TRI SESTRE" POSEBNO NAZNANILO Norwood gledališče bo dalo 16 velikih puranov zs» Božič. Kupon damo z vsako vstopnico za odrasle. Witninnxxxmnrmixxiinrxirxirximiiiinmt; F. ZAKRAJSEK Kdor hote najboljšo postrežbo z zmernimi cenami, naj se obrne nt tu družbo v slučaju smrti svojega dragega. Vodim pogrebe nad ?0 let v naselbini. Odprto noč in dan. 1105 Norwood Rd. Tel. ENdieott 4735 Podružnica 18321 Edgcrton Itd. KEnmore 289» A. J« ZUZEK. ODVETNIK Urad: ZW Engineers Bldg. — Main HUSH Stanovanje: 15708 Parkgrove Ave. — Kenmore 2ti57-J iS "iiiwIM mmim AMfcfelŠfcA DOMOVINA, BfetfMtBER 13TH, 1&30 HENRIK BIENKIE WIOZ POTOP Iz polJSClne prevel DR. RUDOLF MOLE "Oj, rokc me srbe, roke me srbe, roke me srbe!" "Tiho, za božjo voljo!" je odgovoril šlahčič. "Saj še pogu-biš sebe, mene in moje otroke." Večkrat je imel gospod Andrej pred seboj še čudnejše prizore. Včasih je namreč opazil med oddelki jezdecev večje ali manj-J še gruče poljske šlahte z oboro- Začeli so ga loviti, medtem pa velikega kronskega hetmana pri ženo služinčadjo, ki so veselo in so prišle novice, ki so obrnile pozornost v drugo smer. Baš so prišli sli z naznanili, da se je Krakov podal, da je gospod čar-necki ujet in da je odstranjena zadnja ovira švedskega gospo-dovanja. šlahta je v prvem hipu kar onemela, švedje pa so se začeli veseliti in nazdravljati. V cerkvi sv. Duha, v cerkvi bernar-dincev in v samostanu bernar-ding, ki ga je pred kratkim ustanovila gospa Mestovska, so ukazali zvoniti. Pehota in konjeni-nica sta pridirjali iz pivovaren in delavnic za sukno ter se postavili v bojni red in že so pokali streli iz topov in mušket. Nato so pritrkljali sodčke z žganjem, medico in pivom za vojake in meščane, zapalili sodčke s smolo in se gostili pozno v noč. švedje so vlačili meščanke iz hiš, da bi plesale ž njimi, se veselile in uganjale samopašnosti. In med tolpami razbrzdanih vojakov so se vlačile trume šlahte, ki je pila s konjeniki in morala kazati veselje radi padca Krako-va in poraza gospoda čarnecke- Kmiticu se je vse to studilo in se je zgodaj odpravil v svoje stanovanje v predmestju, a zaspati ni mogel. Mučila ga je vročina in dvomi so sedli na njegovo dušo, če se ni prekasno vrnil s krive poti, ko je vendar že ves kraj v švedskih rokah. Domišljal si je, da je že vse izgubljeno, in da se ljudovlada nikdar več ne dvigne s svojega padca. "To ni več nesrečna vojna," si je mislit, "ki se lahko konča z izgubo kake pokrajine, to je popoln pogin, saj postane vsa ljudovlada švedska pokrajina. Sami smo krivi vsemu temu, a jaz bolj od drugih." Ta misel ga je pekla in vest ga je grizla- Spanec je bežal od njega. Sam ni vedel, kaj naj stori: ali naj gre naprej, ali naj ostane v mestu, ali naj se vrne? Ko bi tudi zbral svojo četo in začel napadati Švede, bi ga ti preganjali kot razbojnika, ne kot vojaka. Sicer pa je v tujem kraju, kjer ga nihče ne pozna. Kdo se mu pridruži? Zbirali so se okoli njega neustrašeni ljudje na Litvi, ko jih je klical še kot slavni Kmitic, foda tu bi ga imel, tudi če bi slišal njegovo ime, vsakdo za izdajalca in švedskega prijatelja, o Babi-ničih pa ni gotovo nihče nič slišal Zaman je vse to, zaman je tudi jezditi h kralju, ker je prepozno. . . Zaman je tudi pot na Podlesje, ker ga smatrajo zavezniki za izdajalca, zaman je vrnitev na Litvo, ker tam vlada Rad-zivil, zaman vse, če ostane tu, ker tu nima nobenega dela. Najbolje b ibilo umreti, da bi ne gledal več na ta svet ter zbežal pred vsemi mukami. Toda na onem svetu, ali bo mar bolje za one, ki so »rešili, a se niso spokorili za svoje grehe in stopijo z vsem bremenom pred sodnji stol? Kmitic se je premetaval po svoji postelji, kakor da bi ležal na mučilnici. Podobnih neznosnih muk ni trpel niti v gozdni koči Kemličev. čutil se je silnega, zdravega, podjetnega, duša se je v njem trgala, zahotelo se mu je dela, a tu so mu zaprta vsa pota, edino ob steno se lahko buta z glavo, tu ni izhoda, tu ni rešitve, tu ni nadeje! Mučil se je vso noč na postelji, ob svitanju pa je skočil pokonci, zbudil ljudi in oddirjal ž njimi dalje. Jezdil je proti Varšavi, toda sam ni vedel, po kaj in čemu. Iz obupa bi bil zbežal na Sič, če bi se ne bili časi iz-premenili in bi ne bila baš Bu- Grodku. ! zadovoljni prepevali pijani, ti- Na potu je srečal gospod An-jkajoč se s Švedi in Nemci, drej povsod švedske oddelke, ki j "Kako to?" je vprašal Kmitic. so spremljali vozove z živežem, "Del šlahte preganjajo in tlači-žitom, kruhom, pivom in črede jo, z drugim delom se pa brati-vsakovrstne živine. Pri čredah jo? Najbrže so navdušeni od-in vozovih so šle tolpe kmetov padniki ti prebivalci, katere vi-ali pa drobne šlahte, jokaje in dim med vojaki?" stokaje, ker so jih gonili kot "Ne le, da so navdušeni od spremljevalce po več dnr daleč, padniki, temveč še huje, ker so Srečen je bil oni, ki so mu dovo- krivoverci," je odgovoril šlah-lili, da se sme vrniti z vozom do- čič. "Za nas katolike so hujši mov, kar se pa ni dogajalo ved- nego švedje, saj oni največ ro-no, zakaj ko so oddajali živež, pajo, sežigajo dvore, odpeljujejo so švedje priganjali kmete k dekleta, zasledujejo privatne ža-drugim delom, kakor k poprav- litve. Vsa krajina se trese prec ljanju gradov, zgradnji staj in njimi, zakaj vse se jim posreči skladišč. brez kazni in mnogo lažje naj- Gospod Kmitic je tudi opazil, deš pravico pri švedskih povelj-da so ravnali švedje v bližini n.ikih proti Švedu, nego pToti Pultuska strožje z ljudmi nego lastnemu krivovercu. če le zineš v Przasnišu; ker ni mogel razu- besedo, ti takoj odgovori: 'Jaz meti vzrokov, je izpraševal o nimam pravice preganjati ga, tem šlahto, ki jo je srečal po po- ker ni moj človek — pojdi k va-tih. šim sodiščem.' A kakšna so se- "čim dalje pojdeš proti Var- daj tam sodišča in kakšno njiho-šavi," je odgovoril eden izmed vo poslovanje, ko je vse v šved-potnikov, "tem sirovejše tlačite- skih rokah? Kamor ne najde lje boš opazil. Kamor šele do- Šved, tja ga peljejo krivoverci spo in še niso popolnoma na var- in jih ščuvajo proti cerkvam in nem, tam so prijaznejši, tam sa- duhovnikom. Tako se maščuje-mi razglašajo kraljeve ukaze na- jo nad materjo domovino zato, pram tlačiteljem in kapitulaci- ker jim je zajamčila zavetje in je; toda, kjer se že čutijo varne svobodo njihove blodne vere." in kjer so v bližini že zasedli ka~ Tu se je šlahčič zdrznil in ne ke gradove, tam že prelamljajo mirno pogledal Kmitica. vse obljube, ne poznajo nobenih "Toda gospod, povedal si mi, ozirov, dele krivice, odirajo, ro- da si iz knežje Prusije, torej si pajo ter dvigajo svoje roke ce-; morda sam luteranec?" lo na cerkve, duhovnike in re- "Bog me varuj tega!" je od-dovnice. Toda tu še ni nič, aii govoril gospod Andrej. "Sem iz kaj se godi v pravi Velikopolj- Prusije, toda iz katoliške rodo ski, za to manjka besed. . ." vine, zakaj mi smo prišli v Pru Tu je začel šlahčič pripove- sij o iz Litve." dovati, kaj se je godilo v Veliko- "Torej hvala Bogu, ker sem poljski, kakšno nasilje, kakšne se prestrašil. Dragi gbspod, kar lopovščine, koliko umorov je za- se tise Litve, tudi tam ne manj -grešil grozni sovražnik; kako so ka odpadnikov in imajo mogoč -vtikali prste med peteline muš- nega načelnika v Radzivilu, ki ket, s kakšnimi mukami so mo- se je izkazal zp tako velikega iz-rili, da bi izvedeli, kje je denar, dajalca, da bi se lahko kosal edi-kako so umorili provinciala Bra- no še z Radziejovskim." neekega v Poznanju, in kako so "Bog daj, da bi mu hudiči iz-se grozno znašali nad prepro- ruvali dušo iz grla, preden na-stim narodom, da so se ježili [stopi novo leto!" je zakričal za-ljudem lasje na glavi že ob sami vzeto Kmitic. misli. "Amen!" je odgovoril šlahčič, "Do tega pride povsod," je "pa tudi njegovim slugam, nje-govoril šlahčič. "Kazen božja, govim pomočnikom, njegovim Zadnja sodba se bliža. Od dne rabljem, o katerih so dospele ve do dne je hujše, a od nikoder re- sti celo k nam in brez katerih bi šitve. . ." • se on ne drznil dvigniti roke na "Čudim se," je rekel Kmitic domovino." (ker nisem domačin in ne po- Kmitic je prebledel in ni od-znam mišljenja tukajšnjih lju- govoril besedice. Tudi ni izpra-di), da prenašate tako potrpe- ševal, si ni upal vprašati, kdo> so žljivo ta pritisk, ko ste vendar ti pomočniki, sluge in rablji, ki šlahta in viteški ljudje?" govori ta šlahčič o njih. "S čim naj ^e postavimo v Počasi jahaje so dospeli pobran?" je odgovoril šlahčič. "S zno zvečer v Pultusk. Tu so počim? Oni imajo v rokah grado- zvali Kmitica v škofovo palačo ve, trdnjave, topove, smodnik, ali grad, da bi se izkazal povelj-muškete, nam pa so pobrali celo niku. lovske puške. Imeli smo še edi-: "Dostavljam konje vojskam no nado v gospoda Čarneckega; vaše knežje milosti," je rekel go-toda odkar je ujet in kralj v šle- spod Andrej, "in imam pobotni-ziji, kdo naj misli na odpor? . . . ce, s katerimi potujem v Varša-Roke imamo, samo v rokah ni vo po denar." ničesar, in v glavi tuli ne. . ." ; Polkovnik Izrael (tako se je "In nobene nade ni!" je rekel imenoval ta poveljnik) se je na-gluho Kmitic. smehnil pod brki in rekel: Tu sta prekinila razgovor, za- "O, le pospeši se, gospod, in kaj naleteli so na švedski odde- nazaj grede najemi si voz, da bi lek, ki je spremljal vozove, drob- lahko imel na čem voziti ta de-no šlahto in "rekvizicije." Tu je nar." bil kaj čuden prizor. Brkati in "Hvala za svet," je odgovoril bradati jezdeci so sedeli na ko- gospod Andrej; "saj itak razu-njih, rejenih kakor biki; vsak mem, da se vaša milost norčuje je bil oprt z desno roko ob bok, iz mene. Toda jaz pojdem po klobuk je imel po strani, pri s^d- to, kar mi gre, če je treba k salu pa je bilo navezanih po več memu kralju." gosi in kur, tako, da je jezdil "Pojdi! Ne zametuj svoje-vsak kakor v oblaku perja. Če :ga," je rekel Šved, "kaj lepa vso-si gledal na njih vojaške in po-i ta je to." nosne obraze, si lahko spoznal, "Napoči tak čas, ko mi popla-kako so se čutili gospodarsko, čate vse!" je rekel Kmitic in je veselo in varno. A drobna šlahta je šla peš ob vozovih, marsikdo bos, s povešenimi glavami, zmerjanj, prestrašena, mnogokrat gnana z biči. Ko je Kmitic videl to, so se mu začele tresti ustnice, kakor v mrzlici in je začel ponavljati turlin in Hmielnicki potolkla I vitezu, s katerim je jezdil: odšel. V samem mestu je naletel vnovič na svečanosti, zakaj veselje radi padca Krakova je imelo trajati tri dni. Obenem je tudi izvedel, da so v Przasnišu morda nalašč pretiravali švedsko zmago; gospod kaštelan Ki-jevski splbh ni bil ujet, mar- več je dobil pravico, da je zapustil mesto z vojsko, z orožjem 111 s prižganimi luntami pri topovih. Pravili so, da je baje krenil v šlezijo. Sicer ni bila velika tolažba, tolažba pa je bila vseeno. V Pultusku so stale znatne moči, odkoder so se imele pomakniti pod poveljem Izraelo-vim na prusko mejo, da bi prestrašile obmejnega grofa; torej niti mesto, niti tako obširni grad niti predmestje niso mogli sprejeti taliko vojaštva. Tu je Kmitic tudi prvikrat ugledal vojake v cerkvi. V prekrasni go-trški cerkvi je bila nameščena nemška najomniška pehota. Notranjost svetišča je žarela od svetlobe, kakor ob času vstaje-nja, zakaj na kamenitem tlaku so goreli ognji. Kotli so se kadili nad njimi. Okoli sodčkov s pivom so sc zbirali tuji vojaki,' sestoječi iz starih razbojnikov, ki so opustošili celo katoliško! Nemčijo in ki gotovo niso prvi ' krat prenočevali v cerkvi. Torej se je notri razlegal hrup in krik. Hripavi glasovi so prepevali taboriščne pesmi; slišali so se tudi kriki in smehi žensk, ki so se navadno vlačile v takratnih časih za vojsko. Kmitic je obstal pri odprtih vratih. Skozi dim sredi rdečih plamenov je uzrl rdeče, od pijače razpaljene, bradate obraze vojakov, sedečih na sodčkih in pi-jočili pivo; drugi so kockali ali igrali Jtarte; nekateri so prodajali cerkvene plašče; drugi so objemali nesramne ženske, oblečene v pisane obleke. Vrišč, smeh, žvenketanje vrčev in mušket, od sklepov se odmevajoči krik — vse to ga je glušilo. KAKO 20 MILIJONOV AMERIKANCEV NI IMELO PRAV Leta 1920., se je ustanovila prva radio oddajna postaja v Ameriki. To je bila postaja KDKA v Pittsburghu, ki je last Westinghouse Electric Co. Seveda, takrat še ni bilo toliko postaj, in toliko radio aparatov kakor jih je danes po hišah. Igralo se je po večini samo popularne komade za pies, tu in tam je bil vmes tudi kak solo-spev. Ampak ljudje so takrat uživali. A današnja radio av-dijenca zahteva več in boljše godbe, kot opere, simfontične koncerte in svetovno znane pevce. Samo vzemite kak časopis v roke in preglejte seznam 'Radio Programs' in videli boste takoj, da tako fino izbranih programov še nikoli ni bilo na zraku v zgodovini radia. čuden poizkus je naredila Westinghouse Electric Co., dne 26. avgusta v svojem študiju na KDKA postaji. Ta postaja namreč pošilja svoje programe po celi Ameriki, od Atlantika de Pacifika, po takozvanem "Na- tional Net Work." Hoteli so izvedeti, kak naraven glas ima Westinghuse Radi aparat. Razpisali so nagrade publiki, ki je poslušala ta program, če bodo mogli razločiti originalen glas od tistega, ki bo preosnovan skozi navaden radio aparat. Poizkus se je izvršil tako-le: V študijo so prinesli Westinghouse radi o, model W R-7 kakršnega vidite v trgovini pri Frank černe-tu, 6033 St. Clair Ave., pred katerega so postavili navaden mikrofon, drugi tak mikrofon so pa postavili pa pred orkester. Prvo točko na programu so godci igrali na običajen način v njih mikrofon, drugo točko pa so igrali v mikrofon, ki je bil zvezan z Westinghouse Radio Model W R 7. Tu je šel glas najprej v ta radio, od tu pa šele v mikrofon, kateri je potem šele poslal to glasbo v zrak, kar so potem ljudje culi. In če verjamete, ali ne, od, 20 milijonov poslušalcev niti edden ni mogel razločiti, katere točke so bile igrane direktno za v zrak od tistih točk, ki so bile poslane potom navadnega radia, tako naravno se je slišal orkester na oba sistema, da ni bilo mogoče razločiti, in ravno tako navadno ploščo so zaigrali, da ni bilo mogoče čistosti glasu razločiti od originalnega orkestra; tako fino in precizno je ta radio apa rat deloval. To lahko, tudi Vi sami poizkusite v Vašem lastnem domu, ako imate Westinghouse Radio. Kadar bosta "Jake in Lena" ali pa slovenski radio program v teku, položite prazno gramofonsko ploščo, ki pridejo s tem radijem že zraven, na gramofonsko tabelo, vložite iglo, spustite ploščo v tir, primite mikrofon, ki je na levi strani tega aparata v roke. držite ga pred spikerjem. Nato pritisnite na gumb, ki pravi: Re broadcast. Ko bo plošča prišla do konca, ustavite .jo, potem jo pa začnite igrati znova, in isti program, katerega ste pravkai slišali, se vam bo povrnil potom te plošče čisto in razločno. Imeli boste sedaj gramofonsko plo- ščo, katero ste sami izdelali. Ako želite veliko zabave iza Vas in vašo družino, napravite tako-le: Organizirajte vaše otroke v domač orkester. Eden naj igra piano, drugi harmonike, tretji violino itd. Vi pa bodite oznanjevalec in pevec. V roko vzemite mikrofon in začnite govoriti na primer tako-le: "Dragi oče in mati, sedaj vam bodo zaigrali moji otroci eno amerikan-sko." Nato naj otroci začno igrati, vi pa držite mikrofon pred njimi. Ko so dokončali, zaigrajte ploščo takoj, da vidite, kako je izpadla, če jo je kdo od otrok malo polomil, napravite š.? eno. Ko je vse gladko izteklo, pošljite ploščo Vašim dragim v staro domovino, katero si bodo oni tam zaigrali in slišali Vas bodo tako, kakor da Vi pred njimi stojite. Veselje bo nepopisno, ko bodo tudi sosedje prišli poslušat in Vašim staršem bodo oči žarele od veselja in ponosa, ko bodo poslušali svoje ameriške vnučke. Oglejte si tozadevno njegov oglas od tvrdke Frank černe; tak radio dobite lahko na lahka odplačila pri Frank černe-tu. Westinghouse Radio NAJNOVEJŠE, NAJBOLJŠE IN NAJPOPOLNEJŠE FRANK CERNE Edini slovenski zastopnik za Westinghouse Radio Slišati bi morali te najnovejše radio predno drugod kupite, da boste znali ceniti, kaj je pravi radio. Ali bi radi slišali samega sebe? Na Westinghouse Radio z gramofonom kombinacijo napravite doma svoje plošče. Zabavali se boste sami in ravno tako boste zabavali svoje prijatelje, ko boste imeli in slišali govorečo ploščo vaših dragih, in ravno tako lahko pošljete plošče vašim dragim v staro domovino; kakšno veselje boste napravili, ko bodo slišali vaš glas in glas vaših malčkov. W.R.-6 kompletno RCA Tubes $203.00 W.K.-5 Kompletno RCA Tubes $16600 W.R.-7 Kombinacija RCA Tubes Kompletno $30850 POKLIČITE NAS HENDERSON 0465 IN PRIPELJEMO GA NA DOM NA POSKUŠNJO FRANK CERNE CREDIT JEWELER, RADIO & MUSIC HOUSE Odprto zvečer do 9:30 6033 St. Claif Ave. Odprto zvečer do 9:30 | I u [•1 ; • 11 • O. »II« o: • 11 • o: •