Ameriška Domovina
m^iariranpg
AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 22, 1960
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LIX — VOL. LIX.
Vrhovno sodišče ZDA je podprlo komisijo za civilne pravice!
Zvezno vrhovno sodišče je odstranilo ovire za delo komisije za zaščito državljanskih pravic.
WASHINGTON, D. C. — Države na jugu dežele se trudijo na vse načine, da bi 'preprečile izvajanje volivne pravice črnih domačinov. Skušajo obiti tudi zakon za civilne pravice, ki ga je Kongres sprejel letos. Zvezno vrhovno sodišče je odstranilo ovire, ki jih je postavilo na pot izvajanju tega zakona okrožno zvezno sodišče v Louisiani.
Okrožno sodišče je odločilo, da imajo obtoženi pravico zahtevati, da vidijo priče, ki nastopajo proti njim, in jim stavijo vprašanja. Belci naj bi na ta način I zvedeli za črnce, ki so in bi lahko na nje pritisnili z raznimi sredstvi. Zakon je zato določil, da obtoženi ne more zahtevati, da se mu priča predstavi. Vrhovno zvezno sodišče je to stališče potrdilo. Tako bodo v bodoče volivci, ki bi jih domači uradniki ne marali vpisati v vo-livni imenik, lahko predložili svojo pritožbo posebni komisiji, ne da bi jim bilo treba javno pričati.
OBRAMBNA POGODBA ZDA Z JAPONSKO V SENATU
Senat je včeraj razpravljal nad šest ur o obrambni vojaški pogodbi z Japonsko, pa odložil glasovanje o njej na danes. — Državni tajnik Herter je sprejel odgovornost za predsednikov “obisk” v Tokio. — Na Japonskem demonstracije in splošni štrajk. — Japonska je pogodbo sprejela in čaka le še na izmenjavo listin.
WASHINGTON, D. C. — Senat je včeraj precej na dolgo (prerešetal zunanjepolitični položaj dežele in ostro prijemal vlado zaradi korakov, ki so škodovali ugledu ZDA v svetu. Na dnevnem redu je bila zunanja politika ZDA v zadnjih letih, prav posebno pa v zadnjih mesecih. Državni tajnik Herter je priznal, da je napačno precenil položaj na Japonskem in prevzel nase odgovornost za polomijo z napovedanim predsednikovim obiskom v Tokiu in njegovo kasnejšo odpovedjo. Debata je bila pozno zvečer prekinjena in glasovanje odloženo na danes. Kakor hitro bo senat pogodbo odobril, bodo izmenjane listine z Japonsko, da bo postala pogodba pravomočna. Upajo, da bo to uspelo izvesti
uh rnžib !^e ^anes a*' vsai jutr'- veliko vprašanje je namreč, kako dol-J 1 go bo mogla japonska vlada vzdržati.
Tekom debate je Frank Lau--—---------------
sche, sen. iz Ohia, pozival svoje Levičarji so zagroziii) da .bodo fi-tovariše, naj pogodbo z Japon- zično onemogo5ili izmenjavo lisko naglo odobre. Pri tem je po- stin med predstavniki Japonske
Novi grobovi PREBIVALSTVO RASTE V
MESTIH DOSTI HITREJŠE
Karla Trebeč Po daljšem bolehanju je preminula v Euclid Glenville bolnici Karla Trebeč, poprej Sla-1 novz, rojena Ban, stara 69 let, stanujoča na 940 E. 250 St., Euclid, O. Bila je vdova, soprog
udarjal veliko strategično važnost Japonske za vso obrambo j Daljnega vzhoda.
“Mi ne moremo dovoliti, da bi Japonska stala sama proti goli sili, ki jo kažeta na Daljnem vzhodu Sovjetska zveza in rdeča Kitajska. Če pade Japon- { sika, bodo sledile Formoza, Ko- pisal nove volitve, pa
Amerika in Rusija naj izmenjala ujele špijone?
WASHINGTON, D. C. —
Predlog očeta ipilota Powersa, ki I SO ga Rusi ujeli z letalom U-2, Splošna stavka na Japonskem naj ga Rusija zamenja za ruske-1 T0KI0> Jap. — Japonska je ga špijona Abela, ki so mu naša v£eraj; i<0 je cesar pogodbo pod-sodišča piisodila 30 let ječe, je	končala vse, kar je po-
rodil vprašanje, kaj bi bilo, ako (trebno za njeno UVeijavitev. Ko bi oosamezne države izmenjava-| bodo listine zamenjane z ZDA, le zajete špijone, ki tako ali tako bo	ba stopila y veljav0
in ZDA.
j Kisi je baje izjavil tajniku liberalno-demokratske s t ranke, ki ji pripada, da bo takoj potem, ko bodo listine o pogodbi izmenjane in bo ta stopila v veljavo, razpustil parlament, raz-
nato od-
nimajo nobene praktične vrednosti več za špijonsko službo.
Ta ideja ni nova, toda je do sedaj niso nikoli uresničili. Ako bi bila Moskva za take razgovore, bi jih Washington gotovo ne odbil.
Rusija bi se pri svoji odločitvi
reja in vse ostale zahodne poU stopil vodstvo volivne borbe stojanke na Daljnem vzho-; drugim.
Mu...” je dejal demokratski se-i. i nator iz Ohia.
Priznal uboj gospodarja
CLEVELAND, O. — Edward Robinson je priznal, da je 13. januarja letos pobil svojega gospodarja Alexa Jacobsa v njegovi trgovini s perutnino na 9110 St. Clair Ave. potem, ko sta se prepirala zaradi novoletnega bonusa. Preiskava je dokazala, da je mrtvemu vzel denar in nato streljal na policijo, ko ga je prišla prijet na njegov dom na 2503 E.
To se bo predvidoma zgodilo danes ali jutri. Vlada predsednika Kišija je odločna vzdržati pritisk levičarjev, ki so izvedli včeraj v prestolnici v okolici parlamenta zopet velikanske 40. St. demonstracije in splošno stavko. Promet v mestu Tokio, pa
ravnala po vrednosti, ki jo bna- tudi po nekaterih drugih večjih
Sodni senat bo po zaslišanju prič odločil, ali naj se smatra io šniionski nroccsi 7a nieno nro-' T . v	"	, ta poboj za umor ali za uboj. Ob-
b MaT vrl	^	^	govornika trdi«, da
nost mala, bi pristala na	“J*	je bil Robinson na svojega gospo-
njavo. Seveda bi moral svobodni svet pristati na paritetno izmenjavo, glavo za glavo. To na-
darja skrajno jezen zaradi slabih delovnih pogojev in ker ga je zapostavljal zaradi njegove
pridružili tudi rudarji in celo državni uslužbenci.
Stavka je zadnje sredstvo in
čelo komunisti zelo radi vporab-;zadnjl poskus PrePrecitl uvelja- I črnske rase.
Ijajo. Pri izmenjavi špijonov bi .vitev nove obrambne pogodbe.'_______________
ga najbrž ne, ker je v njihovih I
Odvišne deželne pridelke naj damo Z.N., p ...	da jih bodo razdelili stradajočim sveta!
rrondizi za srečanje z '	'
Ben-Gurionom
MILAN, It. — Predsednik Argentine Frondizi je dejal, da se je pripravljen tekom svojega sedanjega obiska sestati s predsednikom izraelske vlade Ben Guni onom in se pomeniti z njim o vprašanju Eichmana.
Podpredsednik Združenih držav Richard Nixon je tekom svojih volivnih govorov v Sev. Dakoti predložil med drugim tudi, naj bi Združene države dale višek svojih deželnih pridelkov Združenim narodom, ki naj bi jih razdelili med bilijon lačnih ljudi na svetu.
Frank je umrl le a 1947. Tukaj zapušča hčer Wando Staiduhar, vnuka Eddia, sestri Josephino Ladiha in France® Glazar ter več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Lokvah pri Divači, kjer zapušča bx’ata Karla Ban in sestro Rozo Maver. Tukaj je bivala 35 let. Bila je članica Društva Blejsko jezero št. 28 SDZ. Zaposlena je bila pri Blumfield Dress Co., dokler ni bila upokojena. Pogreb bo v petek popoldne ob enih iz Jos.
Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Lakeview pokopališče.
Wong Shu
V nedeljo je umrla na svojem beg z dežele in v kakem obsegu, domu na 10715 Orville Ave. 85 Šele, ko bodo na razpolago tudi let stara Wong Shu, doma iz ti podatki, ibo mogoče podrobnej. Kantona na Kitajskem, sorod- ugotoviti gibanje prebivalstva niča Louisa, lastnika pralnice v v deželi in njegovo rast. Za se-Gornikovi hiši na St. Clair Ave. daj je ugotovljena selitev prebi-Zapustila je tri otroke, 10 vnu- valstva iz mestnih središč v pred-
kov in 9 pravnukov. Pogreb bo mestJa- Tako se je dogodilo, da
so nekatera mesta izgubila del svojega prebivalstva, med tem
P o podatkih ljudskega štetja je število prebivalstva na podeželju poraslo tekom zadnjih deset let za samo 8 odstotkov v primeri s splošnim povprečjem 17.5 odstotkov. — V mestnih področjih živi nad 61 odstotkov celotnega prebivalstva dežele.
WASHINGTON, D. C. — Pri čitanju predhodnih podatkov o ljudskem štetju je zanimiva ugotovitev, da prebivalstvo našega podeželja narašča polovico počasnejše od prebivalstva mestnih področjih. Znano je, da običajno prebivalstvo, ki živi na deželi, hitrejše raste, ker so tam v navadi več- i je družine. Mesta vzdržujejo svoje število prebivalstva in rastejo zaradi priliva ljudi z dežele. Statistike, ki so bile te dni objavljene povedo, da je število prebivalstva na deželi poraslo v zadnjih desetih letih v naši deželi za samo 8 odstotkov v nasprotju z narodnim povprečjem 17.5 odstotka.
Številke same v sedanji obliki še ne povedo dejanskega stanja.
Iz njih ni mogoče ugotoviti, če obstoja v naši deželi takozvani
jutri pop. ob dveh iz Grdinove-ga pogreb, zavoda na E. 62 St. na West Park pokopališče.
Bolniško zavarovanje ostarelih še zmeraj nerešeno v Kongresu
Titan II. na poli
Medcelinska raketa Titan II. bo pripravljena na trenutni izstrel in bo imela domet blizu 10,000 milj.
ko so predmestja po vsej deželi povprečno porasla za celih 47 od. stotkov.
Največji porast prebivalstva je doživela zahodna obala, nato orednji Zahod in Jug, zadnja pa je. severovzhodna phala Atlantika. Po številu prebivalstva je še vedno na čelu držav New York, sledijo Kalifornija, Penm Med tem ko Kongres razprav- ayivania in Ohio clevelandsko Ija O predlogu, skušajo za- mestno področje je ostalo na 11 varovalnice dokazati, da meStu z !,780,000 prebivalci. Na predloženo z a v a rovanje prvem m,estu je New York z
sploh ni potrebno.	okroglo deset in pol milijona.
WASHINGTON, D. C. — Kon- N e wy Grško metropolitansko pod-gres ima okroglo še deset delo- ročje je v zadnjih desetih letih vnih dni na razpolago, da izgla- poraslo za 10.4 odstotka, cleve-
suje zakon o bolniškem zavaro- landsko pa za 21.50. Najhitrejše	1 rakete	bodo	postavili	v	globokih
vanju, pa še nihče ne ve, kakšno j2 raslo v zadnjem desetletju	! valjastih	oporiščih,	zavarovanih
vsebino bo imel. Vsak dan se področje Los Angeles — Long	z	debelimi	železobetonskimi
pojavijo novi zagovorniki in na- Beach od 4,367,000 1. 1950 se je sprotniki zakona.	povzpelo na 6,690,000 letošnjega
Proti zakonu je začel posredo- L aprila. Doseglo je drugo me-vati tudi Zavod za zdravstveno sto v deželi. Sledijo mu Chica-skrfestvo, ki je privatna ustano- go, Philadelphia, Detroit, San va naših zavarovalnic. Zavod Francisco — Oakland, Boston, trdi v svoji zadnji izjavi, da je Pittsburgh, St. Louis, Washing-sedaj 72% vseh Ameriikancev že ton, D. C., Cleveland in druga, zasebno zavarovanih proti bole- Po dosedaj na naglo pregleda-znim. Trdi tudi, da je na ta na- nih podatkih je imela dežela 1. čin zavarovanih najmanj 50% aprila skupno okoli 179.5 milijo-takih, ki so stari preko 65 let. L. na prebivalcev, 26 in pol milijo- PclPustljivost napram sedanjemu
WASHINGTON, D. C. — V. zadnjih tednih se je posrečilo, več poskusov z raketo Titan I, ki se je izkazala prav tako močna ^ kot raketa Atlas. Napovedali so, da bo v bližnji bodočnosti prišla ! v rabo naših rednih oboroženih sil. Sedaj je prišla v javnost vest, da so izdelali izpopolnjeno vrsto te rakete Titan II, ki jo bo mogoče imeti pripravljeno za takojšnji izstrel, med tem ko je treba raketo Atlas in Titan I na izstrel šele pripraviti.
Posrečilo se je izdelati novo vrsto tekočega goriva, iki je lahko dalj časa v raketi, ne da bi se pokvarilo. Nove vrste medcelinska raketa Titan II bo v dveh letih v rabi rednih vojaških enot in bo sposobna trenutno ponesti vodikovo bombo blizu 10,000 milj daleč točno na določeni cilj. Te
Iz Clevelanda in okolice
Poroka—
V soboto se bosta v cerkvi sv. Bonifacija na W. 54 St. in Denison Ave. poročila gdč. Doris Schwede in g. Myron Jesenko, sin poznanih Jacka in Ane Jesenko z W. 61 St. Čestitamo in želimo novemu zakonskemu paru obilo sreče!
Karneval pri Mariji Vnebovzeti—
Jutri se začne pri fari Marije Vnebovzete velik karneval z vsemi mogočimi zabavami za mladino in odrasle. Končal se bo v nedeljo zvečer. Vsi farani in faranke, pa tudi drugi rojaki in rojakinje vabljeni!
Rokoborba—
Jutri zvečer ob 8:30 se bo v Areni pomeril v rokoborbi “Herkules” Romero, močni Španec, z Angelom Roffom in Brankom Lubich, Brata Gallagher se bosta poskusila z “rdečim” Lyonsom in Bobom Brazil. Na sporedu je še več drugih zanimivih srečanj.
strehami.
!	. —o______
Amerika hoče obtožiti Castra pred Organizacijo j ameriških držav
■ WASHINGTON, D. C. — Tovarišija med Hruščevim in Castrom je začela presedati celo tistim našim politikom in diplomatom, ki so ves čas zagovarjali
Vrnitev k Trumanovemu načinu volivne kampanje
WASHINGTON, D. C. — Bivši predsednik Truman je postal slaven med drugim tudi po svoji tehniki volivne agitacije, ki so jo 1. 1948 republikanci v svojo škodo le preveč podcenjevali. Tekom volivne kampanje je v vlaku prepotoval vso deželo in imel kratke govore na vseh postajah, kjer so njegovi pristaši nabrali kaj občinstva. Taktika se je obnesla, Truman je bil izvoljen.
Med tem so v propagando vdrle televizija in letalsko potovanje. Pokazalo se je pa že 1. 1956, da je te vrste propaganda draga in ne posebno učinkovita. Zato so letos izjavili vsi napovedani kandidatje za predsednika, posebno Nixon in Kennedy, da se bodo zopet vrnili na potovanje z vlakom. Jih bolj približa volivcem in je — cenejše.
1965 jih bo po zavodovih računih na v©č hot pred desetimi leti. nad 70%. Dodaja, da so zavarovalnice izplačale lani za bolniške stroške nad 4.3 bilijone dol. Ne omenja pa izjava dveh zadev: ali stari vpokojenci mo-
Jekjarska industrija dela s 61% zmogljivosti
CLEVELAND, O. — Jeklarska rejo zmagovati stroške za bolni-' industrija kaže še vedno znake šk0 zavarovanje? Saj morajo zastoja. Trdijo, da bo tekom
zanj plačevati preko 10%' svoje tekočega tedna uporabljene ko-	iajniscvo *KienU0’ da f
nnkoininp Pri tem na bolniške —i	poslalo znanemu Mirovnemu od-
boru Organizacije a m e r i š kih
kubanskemu režimu diktatorja Fidel Castra. To se vidi posebno dobro po razpoloženju na-pra-m Castru v Kongresu. Zmeraj manj je kongresnikov in senatorjev, tki zagovarjajo politiko popustljivosti in potrpežljivosti.
To bo najbrže razlog, zakaj je državno tajništvo sklenilo, da bo
MINOT, N. D. — Richard Nixon je predložil v javnem govoru
Eichmana so Izraelci ugrabili nov načrt za rešitev vprašanja v Argentini in ga odpeljali v la- na5ih težav 2 odvlšnimi deželnl. rael, kjer ga hočejo soditi za	-j n ■	/-i	.
njegov del pri uničenju 6 milijo. mi p''Klel,k'' Glavna tooka tega nov Judov v nacistični Nemčiji načrta je hrez dvoma predlog, naj tekom druge svetovne vojne.	| hi Združene države izročile svo-
_____________________________ 'je poljedelske viške Združenim
narodom, ki bi jih naj razdelili r t	, 'med okoli bilijon ljudi, po vsem
V remenSK svetu, ki trpe redno lakoto.
Nixon je dejal, da je nameraval Eisenhower sklicati posebno konferenco vseh držav, ki imajo viške v poljskih pridelkih, tudi Sovjetsko zvezo, da pa je to misel po zlomu konference na vrhu v Parizu pretekli mesec opustil. P0 njegovem je treba
prerok
pravi:
Večinoma sončno ■Najvišja temperatura
in
82.
toplo.
bo “služil stvari miru in svobode.”
Podpredsednik se je zavzel tudi za razširitev proučevanja najcenejšega in najboljšega shranjevanja viškov, ki naj bi služili, kot je predložil guv. Rockefeller, za rezervo v slučaju atomske vojne. Omenil je dalje potrebo po zmanjšanju poševne površine, pa pri tem dodal, da moramo seveda paziti, da ne bodo na ta način nastala mrtva naselja na podeželju.
O vprašanju zveznega podpiranja cen farmarskih pridelkov ni maral nič reči češ, da bi ne bilo prav, da izraža svoje mnenje o tem vprašanju, dokler je predlog vlade še v razpravi pred Kon-
pekojnine. Pri tem pa bolniške maj 61 odstotkov njene celotne
ie priMdel
Clevelandske jeklarne delajo
j načrt izvesti brez Sovjetije, ker gresom.
jajo z dohodki iz sedanjih premij. Znani “Blue Cross” iz New Yorka bi na primer rad zvišal sedanje premije kar za celih 37.4%r.
Med tem je podravnatelj ustanove Blue Cross iz severnega Ohajo izdelal nov načrt za starostno zavarovanje: vse zavarovalnice, ki se pečajo z bolniškim zavarovanjem, naj bi tako regu-jlirale premije, da bi vsak zava-[rovanec bil osvobojen plačevanja, kakor hitro doseže starostno mejo 65 let.
1 Ideja je zanimiva, toda verjetno prepozna.
i . -----------O-------
j Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas same!
vse,
kar je Castro po našem mnenju
ta teden le z 58 odstotki zmoglji- Hille „	, , . .	,
,; nJala za obtožnico seveda ne v osti v primeri s 66 pretekli te- bo manjka,lo
den. Youngstownske so delale
Oče princese Grace John B. Kelly Sr. umrl
PHILADELPHIA, Pa. — John B. Kelly Sr., nekdaj znani atlet in oče monaške princese Grace, je v starosti 70 let umrl.
Imel je raka na čreveisju. Skušali so ga rešiti z operacijo, toda brez uspeha. Njegova hči Grace je bila še pretekli teden pri njem na obisku.
prejšnji teden z 42 odstotki, tega pa delajo s 44 odstotki.
Za prihodnji mesec napovedujejo nova naročila in postopni dvig produkcije.
Tajfun je na Kilajskem zahteval 1,600 mrtvih
HONG KONG. — Tajfun Mary, vrtinčast veter podoben tornadom, je napravil velikansko škodo v pokrajini Fukien nasproti Formoze. Pokončal je okoli 1,600 človeških življenj, okoli 5,900 oseb pa jih je bolj ali manj ranil.
V Moskvi so že izbrali demokratske kandidate za volitve v - Z. D. A.
MOSKVA, ZSSR.—Moskovska Izvestja so postavila za demokratsko stranko sledečo kandidatsko listo: Stevenson za predsednika, Kennedy za podpredsednika. Komunistični dnevnik pravi, da bi bila to politično tako močna kombinacija, da bi je republikanci ne mogli premagati.
— Prvi barvni film so kazali 1. 1922 v New Yoriku.
Zadnje vesti
CAPE CANAVERAL, Fla. — Vojno letalstvo in vojna mornarica sta poslala skupno na pot okoli zemlje dvojni satelit “Mati in hči”. Kroži v smeri sever-jug in zbira podatke o razmerah v vesolju. Te vrste sateliti bodo kasneje služili za omogoeenje plovbe po morjih ob vsakem vremenu.
NEW YORK. N.Y. — Danes pride pred Varnostni svet ZN vprašanje nacističnega morilca Eichmana, ki so ga Izraelci ugrabili v Argentini in ki ga ta zahteva nazaj. Sodijo, da bo debata odložena, dokler se predsednik Argentine Frondizi in predsednik izraelske vlade Ben Gurion ne pomenita osebno o sporu. Oba sta trenutno na obisku v Evropi.
fKMEHI5KA DOMOVINA, JUNE 22, 1960
yiiiERi$k/i Domov ima
/W /VI- E	9 €? /%■ mi— M O fVl E
6117 St CUir Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland S, Obl*
National and International Circulation
Published dally except Saturdays, Sundaya, Holidays and 1st weak in July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA i
£a Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece £a Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATESt
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4 00 for 8 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio.
No. 122 Wed., June 22, 1960
Dolgovi, dolgovi, dolgovi.
Človek bi se kar prijel za glavo, ko sliši, da je Amerika stalno dolžna sami sebi okoli 849 bilijonov dol. in se bomo v par letih bahali, da smo zadolženi za 1000 bilijonov dol.! Kako to? Ali smo potratni, ali ne znamo gospodariti, ali živimo tja v en dan? Vsakega po malo, bi rekli, ako pogleda mo, kaj vse je vključeno v ta ogromen znesek, ki je narastel samo zadnjih 10 let za okroglo 400 bilijonov dol. Se je torej skoraj podvojil.
Najzmernejša v zadolževanju je bila federalna administracija, akoravno je javnost ravno nanjo najbolj kričala, da ne zna gospodariti. Njen konsolidirani, torej na začasni, dolg se je povišal zadnjih deset let od 218.6 bilijonov na 243.2 dol. Pomisliti pa moramo, da smo se v Koreji vojskovali na račun zadolževanja in ne na račun davkov, kar seveda ni bilo docela upravičeno.
Države, okraji in občine niso bile v tej dobi tako varčne'. Zadolžile so se za novih 37.5 bilijonov dol. in imajo danes že 55.6 bilijonov dol. dolga. Nekatere države in občine so šle v zadolževanju predaleč, včasih ne morejo plačevati obresti in obrokov na dolg drugače kot z novimi kratkoročnimi posojili.
Močno so se zadolžila zadnjih 10 let tudi podjetja vseh vrst. Pred 10 leti so imela 140.8 bilijonov dol. dolgov, danes jih imajo že 333.9 dol. Dolgovi so torej zelo narastli, toda imajo to dobro stran, da je denar po veliki večini dobro naložen in da daje dobičke, ki krijejo obrestovanje in letna od plačevanja. Zgube se ipri teh dolgovih ni treba bati. Največ novih dolgov je bilo porabljenih za nova podjetja, za povečanje starih in za povečanje zalog blaga in industrijskih surovin.
Hujše je z zadolžitvijo zasebnikov. V 10 letih so njihovi dolgovi narastli od 70.9 bilijonov na 213.6 bilijonov dol., torej za okrog 300$,! Na vsakega Amerikanca pride povprečno $1,200 dolga. Prav je imela neka banka, ki je rekla, da Amerika živi v “stoletju dolgov.” Tako hitro zadolževanje ni samo posledica želje po čim večjem udobju, ki ga ni mogoče doseči samo z rednimi zaslužki, ampak s kupovanjem na vero. Je tudi posledica propagande “kupi danes, plačaj jutri” in pa izredbo zapeljivih pogojev za nakupe na kredit. Na videz so pogoji zelo lahki, v resnici pa zelo težki. Nihče pa tega ne ve, ker ne zna ali pa noče izračunati, koliko obresti je vračunano v cene.
Razvada zadolževanja se je že tako razpasla, da težko dobiš predmet ali uslugo, ki bi jo bilo treba brezpogojno plačati takoj v gotovini ali s čekom. Dolžniki morajo povprečno 18 centov od vsakega zasluženega dolarja plačati za najeta posojila ali za nakupe na kredit. Vsak šesti dolžnik ima samo dolgove in nobenih prihrankov. Samo četrtina dolžnikov je takih, da imajo več prihrankov kot začasnih dolgov.
Mnogo gospodarskih strokovnjakov je zaskrbljenih nad tako veliko zadolženostjo našega naroda. Velika večina dolžnikov bi v slučaju krize ne mogla (plačevati svojih obvez in ne mogla dobiti kredita ravno takrat, ko bi ga najbolj potrebovala.
V zadrego bi prišla tudi marsikatera denarna ustanova in vse prodajalne na drobno, akoravno imajo pri tem značaj veletrgovin. V takem položaju bi nas rešila od poloma samo inflacija. To se pravi: vlagatelji bi trpeli škodo, menda zato, ker so pametno in previdno postopali.
Kongres se je že ponovno pečal s tem vprašanjem, ni pa našel nobene praktične poti, kaj naj napravi.
Zora miru v Alžiriji?
Ko je prišla v javnost vest, da so alžirski uporniki sprejeli ponudbo predsednika francoske republike Charlesa De Gaulla, naj pošljejo svoje zastopnike v Francijo na razgovore za “častno končanje bojevanja,” je posvetil v srce vsakega Alžirca “žarek upanja,” kot je dejal predsednik nekdanje alžirijske pokrajinske zbornice.
S tem je povedal jasno, da so Alžirijci vojne siti do grla in da si po petih letih in pol bojevanja, ki ni prineslo nikomur nobenih koristi, pač pa velikansko škodo vsej deželi, žele miru in reda.
De Gaulle je ponudil že lansko jesen Alžirijcem naj se na svobodnem glasovanju odločijo: ali hočejo, da postane njihova dežela nerazdružljiv sestavni del Francije, ali alžirska Alžirija s široko samoupravo, pa vendar povezana s Francijo, ali popolnoma neodvisna Alžirja, kot sta sosedi i unis in Maroko.
Od te ponudbe dalje je bilo vsaj načelno vsako nadaljevanja nesmiselno. Vodstvo upora domačinov je to uvidelo, pa ponudbi De Gaulla ni prav zaupalo. Šele ko je ta letošnjo zimo pokazal, da zna stopiti tudi upornemu vojaštvu na prste, so začeli resnejše razmišljati 0 možnosti razgovorov v krogu alžirske začasne vlade. Pri tem so zahtevali naj bi se pred ljudskim glasovanjem, ki naj bi odločilo o bodočnosti
Alžirije, francoske čete umaknile iz dežele. De Gaulle je to quois tribes”, so bili med seboj zahtevo zavrnil, zato pa ponovno zagotovil svobodne volitve štiri leta potem, ko bo v deželi vzpostavljen mir in red.
Alžirska uporniška vlada je napovedala, da bo njen predsednik na čelu večjega odposlanstva odšel v Pariz na razgovore o končanju bojevanja. Cilj upora — neodvisnost dežele — je mogoče doseči mirnim potom. Da De Gaulle misli resno, to dokazujejo nekdanje francoske kolonije v ostali Afriki. Mali je postala neodvisna država ta teden, v kratkem se bo zgodilo isto z Madagaskarjem, pred tem pa sta dobila neodvisnost Tunizija in Maroko.
Pennsy 1 vanski prepihi
(Poroča Maj k)
Pittsburgh, Perma. Pravkar še, kakor marsikje drugje. Tošem se pritoževal v mojih dopi-Jda lahko bi šlo še boljše, to je sih čez zimo, da je bila ‘starka” .vsaj nekaterim, ko bi jim dali tako trmoglava, da se kar ni ho- vsaj malce lepšo priliko v na-tela umakniti pomladi in bliža-1 šem socialnem življenju. Po velemestih, kjer je dosti industrije, je dosti dela in priličnega zaslužka. In kjer je zaslužek, je tudi jelo in obstanek. Kjer pa tega ni, tam je druga pesem.
Primarne volitve v nekaterih državah, kot n. pr. v naši sosedni državi West Virginia, potem tudi v naši državi bolj na jugu, dalje po drugih državah v južnem delu naše Unije, pa pravijo, da je dosti pomanjkanja in revščine med raznimi sloji. Mnogo družin je brez dela in zaslužka in so na javnih podporah. Nekaterim so vse brezposelne podpore že davno izčrpane in so odvisni le od tega, kar jim nudijo kake dobrodelne organizacije ali zasilne okrajne ali državne tozadevne agencije za javno dobrodelje. Senator Humphrey in senator Kennedy sta prejela tekom kampanje več pisem, kjer jim razne stranke pojasnujejo svoj položaj, ki je kar obupen. In vse to doma med nami v Z.D. Mi pa uradno podpiramo toliko dežel po svetu. Ni dolgo tega, ko je predsednik Eisenhower, kakor so poročali na radiu, podpisal odredbo, da se previsni pridelek žita in dru gih živil pošlje v Indijo in to skoro vsak dan po eno ladjo. Če je to vse tako res, zakaj ne bi dajali živež doma potrebnim, ki tu trpe pomanjkanje? Kako pojasnilo naj si damo na vse to doma tu v Z.D.? Skrbimo za druge, za domače pa... ?
Je res, da moramo imeti veliko in široko srce tudi 'za druge. A ne večje in širše, kakor za
jočemu se poletju. Potem čez poplave in druge težave in sitnosti, ki nas obiskujejo leto za letom po teh naših ovinkastih dolinah, grabnih, bregovih in hribih. Zdaj pa smo imeli že par toplih, skoro vročih dni, da smo se je morali hladiti v sencah. Taka je narava in tak je red na naši majki Zemlji, pa če je nam prav ali ne.
Pa kaj bi o vremenu govorili, to je takšno, kakršno je. Zdaj smo v času narodnih volitev v Združenih državah. Tisk na široko piše in razpravlja, kaj bi se moralo vse napraviti, da bi bilo prav za nas stare in za vse mlade, da bi nam vsem padala mana iz neba, mi pa bi samo sprejemali, dajal pa naj bi kdo drugi. Well, nismo ravno preneumni, četudi nismo pri-prav “ta brihtnih”!
Glede volitev je letos težko kaj prerokovati. Nič gotovega še ni, v katero smer kaže roka sreče temu ali onemu kandidatu. Velja tudi tu tisto pravilo: “Veliko je poklicanih, a le malo izvoljenih.” Tako bo tudi v torek, dne 8. novembra letos, ko bodo narodne volitve za predsednika Z.D. Pri vsem lahko zdaj le želimo, *koga bi mi nekateri radi, -da djiJbil izvoljen — toda izvoljen bo tisti, ki bo na volilni dan v jeseni dobil večino.
* S KAKIMI GESLI VODIJO LETOŠNJE KAMPANJE? — Kandidati govorijo seveda največ o gospodarstvu in pa o naši zunanji politiki. Kar se tiče na-
smernice, ki že naj bodo nj v skladu z vsem. Razumemo, ali take. Pri zunanji poli-'da dajemo Indiji in drugim
šega domačega g o s podarstva j lastne domače ljudi. Razumemo, imamo Amerikanci doma vso da sedanje mednarodne razmere besedo in tu lahko začrtamo go-J v svetu diktirajo marsikaj, kar tove take
tiki imamo tudi svoje stališče,1 azijskim ljudstvom podpore katerega spreminjanje pa ni od-jjn drugo, da jih ohranimo zase, visno sam od nas, ampak ga ^ da jih nam ne prevzamejo ko-nam narekujejo druge velesile | munisti, ki iz Moskve dirigirajo
pohod komunizma po vsem svetu. A težko je razumeti to, da
in njihove razmere po svetu in mi ga moramo do gotove mere izvajati in upoštevati, pa če je nam prav ali ne. Saj danes gre mednarodni politiki marsikaj narobe in drugače, kakor bi mi radi. Malo preje, kakor se je podal na pot francoski predsednik De Gaulle, je ta dejal poročevalcem, ko so ga vprašali, kaj je njegov namen pri pre-urejevanju francoske notranje zunanje politike. Dalje so silili vanj z vprašanji, kaj on misli, da je v teh časih najboljše Francijo. De Gaulle je po 'rancoskih etičnih pravilih lepo obrisal svoj nos in dejal: “Gospodje, kar je dobro za Francijo, ni potrebno, da je dobro tudi za druge!” S tem odgovorom je povedano tudi tole: mi gledamo na to, kar je dobro ža nas, kako je z vami in kaj je dobro za
kadar gre za podpore domačim doma, tedaj je toliko vpitja, da bo šlo vse v neki “socializem”, ko pa razmetu jemo drugim razne podpore in pomoč, je pa vse prav. Kaj to pove? To, da nekje pri nekaterih glavah ni nekaj prav. Ali pa nimajo src na pravih mestih, da so jim drugi ljubši, kakor pa domači ljudje.
Prihodnjo administracijo Zdr. držav bo čakalo tisoče in tisoče problemov. Največji med vsemi bo domača gospodarska in socialna politika. In te naloge ne bodo lahke. Težke bodo in težko jim bo zadostiti, ker za lastne domače potrebe smo navadno stisnjeni.
Tisti pa, katerim smo gospodarsko pomagali na noge in teh,
povezani v konfederacijo, ki so jo imenovali “Five Nations” (Pet narodov)?
— Ti indijanski rodovi so bili: Mohawk, Oneida, Onondaga, Cayuga in Seneca rodovi, ki so nekoč posedali in živeli v Gorenjem delu države New York.
— Ali veste, katero je najstarejše mesto v Braziliji?
— V Braziliji je najstarejšo mesto Sao Salvador, katerega pogostoma imenujejo tudi “Bahia”, ki je bilo ustanovljeno leta 1549.
.« — Ali veste, v kateri deželi je nastalo ime “April Fool”, to je dan, ko drug drugega “potega-vamo in farbamo”?
— “Prvi april” (April Fool’s) je nastal v Franciji leta 1546, ko so v Franciji uradno sprejeli in uvedli reformiran koledar in ob katerem so se precej časa motili. Od tedaj naprej so ljudje začeli uganjati šale s “prvim aprilom”, ko drug drugemu kaj nalažemo, ali kakor se pravi po “iblansko”, ko drug drugega kaj “nafarbamo”.
* Dovolj o vsem in vsem lep slovenski pozdrav od
Starega Majka.
cev izbran za to mesto. Slovenci smo vedno veseli, kadar se kdo iz naše sredine vidno in us^-pešno uveljavlja. Mlademu inženirju želimo obilo sreče in božjega blagoslova na novem mestu. Prav tako veljajo naše častitke tudi njegovim staršem, Cirili in Milku Jegliču, profesorju na Notre Dame.
M. G.
Amerika - v kateri živimo
(Piše L. Galič iz Milwaukee)
Praznika svetega Reš-njega telesa
Cleveland, O. — Izredno slovesno smo letos pri Sv. Vidu obhajali praznik sv. Rešnjega telesa. Zveza oltarnih društev vseh štirih slovenskih fara, sv. Vida, sv. Lovrenca, Marije Vne-bovzete in sv. Kristine, je slavila svoj letni praznik. Slovenske žene in matere so prihitele iz vsega mesta k Sv. Vidu. Ker so pripeljale s seboj tudi svoje ljudi, je bila veličastna cerkev kar polna.
Že pred sv. mašo se je razlegala glasna molitev po cerkvi: žene so molile sv. rožni venec. Ob desetih je pristopil k oltarju svetoviški župnik msgr. L. Baznik in pel slovesno sv. mašo po namenu Zveze. Med sv. mašo je pridigal p. Odilo iz Lemon-ta. Govoril je, kako mora biti krščanska žena, katoliška mati vedno tesno združena z oltarjem, s Kristusom, ki je prinesel ženi pravo svobodo in enakopravnost. Večina žena je med sv. mašo pristopila k sv. obhajilu.
Po sv. maši se je razvila ganljiva procesija po veličastni cerkvi. Med njo je kipela iz vseh src pesem in prošnja: Kristus kraljuj, Kristus zmaguj, v hostiji sveti nam gospoduj!
Po končnem evharističnem blagoslovu je pod oboke zadonela zahvalna pesem in nato se je armada žena in mater zadovoljna ter duhovno poživljena začela razhajati. Sklep Zveze je trden: Vsako leto bomo in moramo slaviti ta skupni zvezin praznik sv. Rešnjega telesa.
Fr. J. Slapšak.
Pater John nas je nato odpeljal iz mesta preko sporni nsko-zgodovinslkega mostu na reki Potomac v sosednjo državo Virgi-
v	j .v*yV*ca***w oc* A	tu liciVJIIll
nia, kjer smo po kratki vožnji do- in tujim dostojanstvenikom. Pr-
li smo tudi dvorano z velikimi kipi pokojnih predsednikov in drugih državnikov. V teh prostorih sem šele čutil in razumel, kaj se pravi živeti v svobodni in demokratski državi.
»
V naše veliko zadovoljstvo smo imeli tudi priliko ogledati si Belo hišo, kjer prebivajo predsedniki ameriške republike. Na zunaj naredi vtis skromnosti lepe vile s krasnim vrtom, v notranjosti pa se vrstijo krasno opremljene sobe različnih velikosti. Najlepša je “East Room,” kjer president svečano sprejema goste. V drugem nadstropju prebiva predsednik z rodbino. V današnji Beli hiši je 132 sob in dvoranic za razpolago domačim
vami in kaj je dobro za vas, ni malo v Evropi, Aziji in dru-to skrb pa prepuščamo vam! Po god, pa bodo odslej silili bolj in vsem tem je sklepati, da smo (bolj v gospodarsko tekmo z naše vedno tam na vseh poljih, ko mi. Odjedali bodo nam trg, kjer vsak le zase gleda, za druge se koli se bo dalo m ne bodo več ne meni. Pri vsem pa je še eno,'taki “iskreni” prijatelji nam, da nekateri zase veliko preveč kakor so bili, ko so potrebovali gledajo, in to na škodo drugih, našo pomoč. In kaj bo vsemu Tako gre in se suče politika, temu sledilo, si pa lahko sami Vsak naj prvo zase, potem šele delamo račune, kaj nas čaka raza druge, če kaj ostane. To na di tega v bodočnosti, splošno doma in po svetu. t * ODGOVORI NA RAZNA Pri nas doma večkrat pravi- VPRAŠANJA: mo, da nam kar dobro gre. Ne _ Ali veste, kateri indijanski
Lep uspeh rojaka
South Bend, Ind. — Slovenski rojak France A. Jeglič je dobil službeno mesto kot Aeronautical Research Scientist pri sloviti, ustanovi NASA (National Aeronautics and Space Administration), Lewis Research Center, v bližini Clevelanda. Mladi inženir študira za doktorat na znani univerzi Notre Dame, Indiana, kjer je 1. 1958 prejel B. S. degree, letos januarja pa M. S. degree v strojni tehniki. NASA ga bo podpirala pri nadaljevanju študija na Case Institute.
Iz South Benda se bo preselil konec junija z ženo Heleno, roj. Bitenc, in sinčkom Mihcem. Go-spejni starši žive v Londonu, Ont., Canada.
Mlademu, sposobnemu in delavnemu slovenskemu znanstveniku iskreno častitamo, da je bil
speli v Mount Vernon na krasno urejeno posestvo prvega predsed. nika Amerike George Washing-tona, danes v njegov spomin preurejen v muzej, ki hrani zanimive dokaze za časa Washingtono-vega življenja. Na tem posestvu, ki leži ob zgodovinski reki Potomac je tudi grobnica, vse v zelenju in rožah z grobom prvega predsednika in očeta Amerike G. Washingtona in njegove žene Marthe. Tisoči in tisoči prihajajo na ta grob, polagajo rože in se z globokim spoštovanjem poslavljajo iz tega zgodovinskega kraja, ki je danes ameriška narodna svetinja. Ko smo odhajali iz tega lepega kraja, simo se ustavili ob olbrežjpu reke Potomac, založili smo naše prazne želodce z dobrotami, ki smo jih imeli seboj ter uživali prirodno lepoto Virginije.
*
Ko smo se vrnili v Washington, D. C., smo si ogledali mnogo spomenikov, ki krasijo mesto. Omenil bom samo par naj večjih in .najlepših. Ameriški narod je v znak hvaležnosti prvemu predsedniku postavil 555 čevljev visok spomenik “Washington Monument” iz marmorja in spominskih kamnov, ki so jih darovali posamezniki, organizacije in države. V tem spomeniku so vzidani spominski kamni mnogih tujih držav, tako iz Parthenona v Grčiji, iz Kartagine, in iz Napoleonovega groba na Sv. Heleni. Na vrh pelje dvigalo, drugače pa je 898 stoipnic. Na vrhu spomenika je krasen razgled po mestu. Ta spomenik je stal, popolnoma dograjen in postavljen $1,187,-760.31.
*
Veličasten spomenik so postavili predsedniku Abrahamu Lincolnu, ves v belem marmorju je podoben templju na Akropolis v Atenah. Kip Bedečega Lincolna je res umetniško delo, na stenah pa so vsi važni govori predsednika. Spomenik je izredno lep in vsega občudovanja vreden, posebno ponoči, ko je bajno razsvetljen.
*
Velikemu državniku in avtor-
vi je živel v Beli hiši predsednik John Adams leta 1800. Leta 1814 so engleške čete zažgale Belo hišo, ki pa je le delno pogorela. Ko so jo popravili in uredili so se na zunanji strani zida poznale temne in sajaste lise, ki jih je povzročil ogenj. Zidarji so potem prebarvali zunanjo stran z belo barvo in od takrat se imenuje predsednikavo bivališče “Bela hiša.” Na nasprotni strani v bližini Bele hiše se' nahaja “The Blair House,” kjer predstavniki tujih držav prenočujejo, hranijo in sprejemajo goste. Pred to hišo je bil pred leti izvršen ponesrečeni atentat na takratnega predsednika H. Trumana.
IV.
Na koncu naj orišem še District of Columbia, city of Washington, prestolnico Amerike, ki leži med državo Maryland in Virginijo ob reki Potomac. Geslo ameriške prestolnice je: Justice to ali — Pravico vsem! Zgodovina Washingtona se začenje leta 1790. Takratni zastopniki naroda so v čast italijanskemu navigatorju Krištofu Kolumbu, ki je odkril Ameriko, imenovali pre-stolniško ozemlje “District of Columbia. Mesto šteje danes okrog 900,000 prebivalcev, od tega 60% črncev, je izredno čisto, krasi ga 730 parkov. Ima 425 'protestantskih cerkev, 37 katoliških, 36 judovskih in 6 drugih ver. Washington ima mnoge krasne in zgodovinske stavbe in spomenike, katere sem že omenil, razen ogromne kongresne knjižnice, Pentagona in muzejev, katere nismo imeli prilike obiskati radi prekratko odmerjenega časa. V mestu je veliko verskih in privatnih šol, in lepo urejena pokopališča. Restavracije so lepe in čiste, z odlično in različno prehrano, cene so praV zadovoljive. Meščani so vesele narave in so prijazni z vsemi. V mestu ni gostilniških obratov, vse življenje se vrši v restavracijah, ali pa v privatno-zaokroženih družbah. V mestu je nekaj glo* daliških in koncertnih dvoran, v katerih gostujejo ameriški in drugi umetniki. V mestu je o-
ju znane Declaration of Indepen. grcmen avtomobilski promet, po-
dence Thomas Jeffersonu so postavili 16 čevljev visok bronast kip v veliki marmornasti kupoli z velikimi stebri. Slavnostna posvetitev tega spomenika je bila leta 1943. Spomenik je veliko umetniško delo.
Lep in mogočen vtis napravi na gledalca spomenik na osvojitev Iwo Jima v drugi svetovni vojni. Ta spomenik so Ameri-
sebno pozorno vzbujajo novi in veliki avtcibusi. Skratka: Prestolnica Amerike je krasna in j® vredna, da si jo ogleda vsakdo.
Pri odhodu iz Washingtona smo se prijateljsko poslovili in zahvalili p. Johnu in p. Michaelu za vso prijaznost, ki sta jo nama izkazala tekom našega bivanja v prestolnici. Nato smo se odpe' ,	.	,	...	Tjali preko države Maryland v
kanci postavih v spomin vsem Pennsylvanio, kjer smo se usta-padlim vojakom do zadnje vojne vm v znanem zgodovinskem kra-v Koreji. Spomenik je resnični I ju za časa ameriške civilne vojne simbol junaštva ameriških bor-% lepem mestu Gettysburgn-cev za svojo zastavo in svobodo'Leta 1863 — skoro 100 let je že
minilo, ko je v tem kraju divjala civilna vojna med konfederati in unionisti. To je bila največ-
gre preslabo, to je res. Gre bolj- rodovi, ki so jih imenovali ‘Iro-!prav on izmed številnih prosil-
svoje zemlje.
*
Obiskali smo tudi Kapitol,
ogiomno palačo s 431 dvoranami I ja in najbolj krvava vojna v vsej in sobami. Na levem krilu se ameriški zgodovini. V tej bitki nahaja senatna zbornica, kjer'na življenje in smrt je v zadnjih smo imeli priliko poslušati vodi- treh dneh pred koncem vojne telja demokratske večine sena- padlo na bojnem polju 51,000 vo-torja L. B. Johnsona, na desnem jakov. Zmagali so unionisti na ri u ,ipa se naiFaja kongresna čelu s takratnim predsednikom zbornica, kjer smo imeli priliko Abrahomom Lincolnom, kjer je vjdeti speaker)a zbornice Sama takoj po vojni v tem mestu izre-Rayburna. V sredini te palače kel znano “Gettysburg Address.” je ve ika okrogla veža — Rotun- To bojno polje je 16,000 akroV da - s krasnimi slikami. Vide- '	(Dalje na 3. gtranl)
AjhERISKA DOMOVINA,
ari
FRANCE BEVK:
STRAŽN1 OGNJI
Ženitovanje je bilo po vipavski navadi šumno. Dude so piskale, svatje so vriskali, pesmi so donele.
Liza ni vedela, kaj se godi z njo. Vse se je vršilo kakor v sanjah. Na Andrejčevem obrazu je videla nasmeh, obenem tiho zaskrbljenost. Zaskelelo jo je, če morda ni srečen.
“Kaj ti je, Andrejc?”
“Saj mi nič ni,” je dejal, a je lagal. Bil je srečen. Mučila ga je trpka bojazen, kaj bo, ko se Barbka vrne. Imel je čisto vest, tresel se je le za Lizo: kaj, če jima ta ženska zagreni prve dni sreče . . .
Barbka se s svojo materjo dolgo ni vrnila. Ostali sta bili v Padovi, kjer je bila Ančula preživela večino svojega življenja. Mladostni spomini so jo zdajci znova priklenili na to mesto. Dobila je staro znanko, pri kateri je presedevala po cele ure. Pazila je, da Barbka na kakšen način ne odgrne njene preteklosti. Hči je izvedela kljub temu, da je njena mati živela sprva lahkomiselno življenje. Pozneje je iz lakomnosti vzela bogatega razuzdanca, ki je kmalu umrl, ona pa je z otrokom v naročju zapustila mesto. Ta otrok je bila ona, hci razuzdanca. Barbka je povedala vse, kar je vedela o njej. Dejala je, da pobegne odtod. Strašno sta se sprli, slednjič sta se objeli, razjokali in se odpravili na pot . . .
Dva dni po vrnitvi je Barbka srečala Jurija in ga ni pogledala. Ta je zaklical za njo.
“Ne hodi v Log, da ti nevesta ne izpraska oči!”
Barbka se je ustavila, gledala
je divje:
“Čigava nevesta?”
“Andrejčeva, čigava neki? Liza iz Podrage.”
“Lažeš!”
Jurij se je smejal. Zmagoslavje je bilo v tem krohotu.
Barbka je pomislila, da je morebiti resnica. Planila je v Jurija, ki se ji je umeknil. Ni vedela več, kaj dela. Bežala je proti domu v gaju zelenih dreves. Nenadoma se je ustavila. Bilo bi blazno, če bi stopila v tisto hišo. Obrnila se je. Bežala je nazaj proti Svetemu Križu, našla na cesti konja in voz in ju najela za srebrnik. Voznik se je bal oči te ženske in plaho vprašal:
“Kam?”
“Kmalu se vrnem • • •”
Skočila je na voz, udarila je z bičem. Konj je odskočil in oddirjal po cesti. Kmalu ni bilo videti drugega nego oblak prahu. Barbka je divjala ko vihra. Hotela je izbruhati vse, kar je kipelo v njej. Če bi bila tedaj poveljnik turške vojske, bi bila pomandrala pol zemlje. Stala je na vozu in stiskala vajeti rokah, bič pa je žvižgal. Voz je odskaikoval, konj je prhal . Kjerkoli so stali ljudje na cesti, so se plašni razbegnili na vse strani.
Pri Črničah se ji je porodila nova misel. Nenadoma je konja in voz obrnila, dirjala je znova proti Vipavi. Konj se je upehal se ustavljal, opotekal. Ženska ga je z udarci biča in z besedami podila dalje. Pri cesti je zagledala voznika, ki ji je bil da konja. Ko je ta zagledal žival, je zakrilil z rokami in vpil: “U-gonobila mi boš rjavca!” Barbka je zdrdrala mimo njega, slišen je bil rezek smeh ko rezget konja.
Ajdovci in Vipavci so še dolgo za tem pripovedovali o blazni ženski, ki je drevela z razpenjenim in znojnim konjem ko vihar po cesti. Voz je venomer odskakoval. Konj se je hotel vzpeti, planiti v stran . . . Barbka ni več stala na vozu, pol je sedela, pol klečala, upirala se je
vso močjo, zdaj udarila konja bičem, zdaj uravnala z vajeti beg konja z vihrajočo igrivo in naježenim repom. Voz je planil ob cesto, veje so udarile Barbko v obraz. Z nečloveškim naporom se je vselej rešila, da se z njim vred ni ubila ob skalah in drevju. Bila je vsa krvava in zaripla, lasje so ji vihrali.
Taka je pridivjala v Vipavo. Mekateri ljudje so mislili, da se ji je splašil konj. Postavili so se na sredo ceste, da bi ga ustavili. Njen bič je razgnal vse, podila je konja dalje. Ničesar ni vide-a razen ceste med hišami, ničesar ni čutila razen svoje valujoče krvi in občutka, da mora storiti nekaj strašnega, nemogočega, da se pomiri.
Nenadoma konj ni mogel več teči. Nezmene se za udarce biča je obstal, obrnil glavo in pogledal s krvavimi očmi. Barbka je videla hiše, ljudi, slišala je klice, sulice biričev so plesale pred njo. Udarila je konja znova in ga hotela pognati v Dog. Njene poti še ni bilo konec. Konj je hotel ubogati, potegniti, a se je vzpel kvišku, kot da hoče zleteti v zrak, rignil s čudnim glasom in padel na tla . . . “Poginil je!”
“Primite žensko, saj je znorela.”
Barbka je skočila z bičem v rokah z voza. Planila je med judi in tepla, da so se otroci razbežali, a možje umeknili. Tedaj je zagledala znan obraz pred seboj. Bil je Jurij z biriči. Zgra-ail je za njen bič. Divje ga je pogledala, nato ga je udarila. Pričel se je boj ženske z biričem, d je bil strašen. Ljudem ob tem prizoru ni bilo do smeha, verjeli so, da je ženska zblaznela. Jurij jp je premagal, ona ga je še na tleh praskala in grizla, da je kri kapljala nanjo.
“Boš mirovala ” je hropel Jurij in jo tiščal na prsi in za roke. “Boš mirovala!”
“Ne, ne, ne!” je v divjem uporu bruhalo iz nje.
“Ne? Čakaj . . .” je privil prste. “Boš mirovala?”
Toliko časa, da je v obraz pomodrila bolj radi sramotne zavesti, da je premagana, kot iz solečine.
“Da, da!” je hropla.
“Ali se boš vrnila domov in živela kot žive druge ženske?” “Da. Pusti me!”
“Ne pustim te še! Ali postaneš moja žena?”
Barbka je pomislila v svoji stiski. Premagana je bila od človeka, ki ga ni marala. Sto drugih misli je še planilo skozi njene možgane, misli maščevanja in utehe svoje neugnane krvi. “Da, da. Pusti me!”
Tako je snubil birič Jurij. Barbka je besedo držala . . .
AMERIKA — V KATERI ŽIVIMO
(Nadaljevanje z 2. strani)
obširno, z 52 miljami cest, ter je
(postavljenih na tem polju 2388 velikih in malih sipomenikov, grobnic in vojaških kipov, v spomin in čast padlim borcem za Združene države Amerike, za svobodo in demokracijo. Ogledali smo (si radi prekratkega časa samo naj večje in pomembne spomenike ter par zanimivih muzejev, kjer z modernim električnim napravami prikažejo potek vse borbe. V bližini tega mesta ima sedajni predsednik Amerike Dwight Eisenhower obširno in lepo urejeno posestvo. Vsak dan je v tem kraju veliko število turistov, ki ostanejo po več dni, obiska j oč vse važne točke in muzeje. Ta kraj mi bo ostal vedno v lepem spominu.
Vse te dni smo imeli krasno solnčno vreme, kar je napravilo prijetno potovanje. Utrujeni smo se odpeljali in smo po par urni vožnji dospeli zopet v Cokeberg, kjer nas je pričakovala ga. Ančka z ovito nogo. Na predvečer materinske nedelje smo imeli v čast materam prav prijeten zabavni večer v gostilni George Spadaforte, kjer nam je izvrstna kuharica. Pavlina pripravila okusne špagete. Drugi dan, na materinsko nedeljo, po domačem in odličnem kosilu pri stari materi Ani Frangheš, smo se pripravili za odhod proti domu. Prisrčno smo se poslovili od vseh prijaznih ljudi v tej vasi.
Naša naj lepša hvala za vse gostoljubnost ter na svidenje!
Ko smo privozili na turnpike, nas je v državi Ohio sprejel dež nas je potem spremljal prav Uo Milwaukee, kjer smo se pozdravili in odšli vsak na svoj dom.
Potovanje s to veselo družbo bilo odlično. Videli smo naravne lepote Amerike, zgodovinske znamenitosti v Washingtonu ' drugih krajih. Srečali smo prijazne ljudi in kar je tudi va-' žno, prevozili smo okrog 3,000 1 milj brez nezgode in tudi brez kazni, kar je zasluga izkušenih 1 vozačev Martina in Johna Re-1 bernisheka. Moja želja videti I epi Washington se je izpolnila,' za kar vsem naj lepša hvala! --------------O------
NEPLAČANO ODLIKOVA NJE	I
Neki draguljar iz Buenos Ai- | resa je vložil proti državi tožbo, ! s katero zahteva nekaj nad milijon pesosov.
Toliko je stala biserna verižica k odlikovanju generala Sen Martina, ki jo je nekoč dobila Evita Peron, pa je ni nihče plačal.	I
Ančula je hčer preklela, nato jo je objela in blagoslovila. Prisegla je, da ji ne da niti srebrnika, a ji je slednjič nasula novcev predpasnik. Jurij je vedel, da ga Barbka ni vzela toliko iz lju bežni, kolikor iz drugih vzrokov, ki jih je počasi razkrivala pred njim. Mržnja do Andrejca je si jala iz vseh njenih besed. Jurij je vedel, da izvira tak govor iz ranjene ljubezni. Razhudil se je po svoji biriški navadi, Barb ka je šla in je dva dni ni bilo nazaj.
Ko se je vrnila, bi jo bil te pel, roka se ni dvignila. Po svoji nravi ni bil dober, ampak si rov in škodoželjen. Rajši je u kazoval nego ubogal. Le pred to žensko je bil ovčka. Sledil ji v vsem, jo ubogal in ji odpušča
Andrejc in Liza sta živela srečno. Delo od jutra do večera.
(Dalje prihodnjič.)
Lelno porabimo za soljenje hrane milijone ton soli
Le malokdo bi lahko živel brez jo porabi človeštvo za hrano oko-soli dlje Ikot mesec dni. 2e sto- li dvajset milijonov ton na leto. letja vedo ljudje, da je pomanj-| V starih časih je bila sol tako kanje soli v človekovi prehrani važna, da je vplivala na določe-vzrok počasne smrti. Med vse- ne odnose med ljudmi, saj je na mi snovmi, kar jih je v zemlji, primer dala osnovo za angleško
je le malokatera na splošno tolikšnega pomena kot navadna kuhinjska sol. Če bi kar na lepem izginila, bi kmalu za njo izginil razen ljudi tudi ves živalski svet.
Pomen soli ni v sodobni industriji prav nič manjši, uporaba soli se bolj in bolj širi. Vemo, da je sol potrebna pri izdelavi stekla, pri proizvodnji aluminija in pri konserviranju mesa; sol je primarni material moderne kemične industrije, uporabljajo jo pri izdelovanju mila, v prečiščevanju masti in olja, pri izdelavi insekticidov in umetnega gnojila. Potrebna je za čiščenje vode, za izdelovanje papirja, za izdelavo masla. Svetovna potro-
besedo za plačo “salary.” Ta beseda je nastala iz latinske “sa_ larium,” kar je pomenilo denar za sol, to je vsoto, ki jo je dobival rimski vojak, da si je lahko kupil sol.
Pri naših narodih se je vse do nedavnih časov ohranil običaj, da so prijatelju, ki je prvič prišel v hišo, postregli s kruhom in soljo. To je bilo znamenje trdnega prijateljstva, običaj pa vsekakor nazorno kaže, kolikšen pomen je ljudstvo pripisovalo soli. še zdaj je sol ponekod po svetu vredna več kot denar. Tri kilograme soli so zahtevali trije burmanski delavci, ki so zgradili tempelj. Njeno vrednost kaže tudi dolžina poti ki so jo
šnja soli nenehno narašča: zdaj ljudje pogosto prehodili, da so
VOLITVE V LAOSU — V državi Laos v Zadnji Indiji je središče vsega življenja na vasi budistični tempelj... Zato' so pri zadnjih volitvah postavili volivne žare kar vanj. Na gornji sliki vidimo volivca, ko' spušča volivni listek v žaro, na spodnji pa budistične duhovnike, ki ogledujejo volitve. Sami nimajo namreč volivne pravice.
*" ■■.-	,..... ^ j \
dobili .sol. Tibetanci prihajo s'vedli modo, da mora biti v vsa-svoje “strehe sveta,” da bi si ku- J kem modernem stanovanju pili nekaj kilogramov soli. Tim- kakšna pristna stara umetnina.
buktu je bil pred kakimi sto leti bogato mesto samo zaradi trgovine s soljo.
Kmetijski strokovnjaki, ki že dolga leta delajo poskuse s so-|
Ijo so .ugotovili, da ,p^pejuje|e^™-‘“'‘iiemur šole rast sladkorne pese in da večal , ..	.. ,	,	, x . Vi
v. , j, • i	__jdali zapeljati celo nekateri stu-
mnozmo sladkorja v sladkornem1	,
dentje ljubljanske umetnostne
akademije in akademiki — ne-
Take tatvine se ne gode le v Avstriji, ampak se pojavljajo tudi v drugih deželah. V Sloveniji se vedno pogosteje pritožujejo nad podobnimi ropi v sa-
trsu.
Po drugi strani pa sol lahlko uniči rodovitnost tal. Nekatere velike pokrajine so povsem nerodovitne, ker je na njihovih tleh preveč soli. človeško telo prenese vodo, v kateri je največ tisočinka soli. Živali lahko na splošno pijejo mnogo bolj slano vodo. Večina rastlin ne potrebuje mnogo soli, zato preveč slana tla niso primerna za posevke. "Nekoč rodovitna zemlja se začenja spreminjati v puščavsko, če prinaša voda, ki jo namaka, preveč soli. Raziskave kažejo, da se; na ta način lahko nabere na hektaru skoro štiri tone soli.
Za reševanje problemov svetovnih puščavskih področij je pomembno, da najdejo primemo kulturo, ki bo lahko prenesla določeno slanost tal. Uspeh bo odvisen od izpiranja soli iz tal. Pomembne rezultate pri tem so dosegli Nizozemci, ki jemljejo morju zemljo kos za kosom, nekoč slanega Zuiderskega jezera.
Sol pa so uporabili tudi pri graditvi ceste. Avtomobilska cesta izdelana iz velikih solnih blokov, povezuje Ithaco v državi New York z bližnjim letališčem. Ro tej nenavadni avtomobilski cesti vozijo že dvajset let, vendar se še niso pokazale poškodbe.
London, naj večje evropsko mesto, se ima za svoj nastanek posredno zahvaliti soli. Pred dobrimi tisoč leti so dobivale zahodnoevropske dežele sol iz britanskih rudnikov. Njena pot na južne angleške obale je peljala čez Temzo na plitvini blizu sedanjega Westminstrskega mostu. Ob tej plitvini je nastalo naselje, jedro sedanjega velemesta.
Čeprav potrošnja soli naglo narašča na vseh področjih, pa vendarle ni nevarnosti, da bi kdaj zmanjkalo te življenjske nujne snovi, četudi bi izčrpali vse solne rudnike, bi človeštvo našlo toliko soli v morju, da bi je bilo dovolj za vse potrebe vsaj za prihodnjih tisoč let. Morska voda vsebuje povprečno tri odstotke soli, te pa je na zemlji okoli dve milijardi kubičnih kilometrov.
kaj so jih pred časom obsodili zaradi tega.
STOL IZ ČRNEGA PRE-MOGA
Med številnimi drugimi eksotičnimi in svojevrstnimi predmeti so prodali na dražbi v Londonu tudi stol, k'i ga je neki rudar izklesal in izrezljal iz velike kepe črnega premoga.
Kupec nenavadnega stola je plačal 3,000 funtov.
MALI OGLASI
Sobe se odda
Tri sobe in kopalnica se oddajo novoporočencem na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479.	(X)
Sobe se odda
5 sob se odda zgoraj. Oglasite se v Som’s Restaurant, 6036 St. Clair Ave.	(X)
$14,000
14311 Jenne Ave., blizu E. 140 St. 6-sobna Colonial hiša, 3 spalnice, nov plinski fumez, aluminijasta zimska okna in mreže. Polna klet. Nova garaža. Lep lot. Nove preproge in mnogo izrednosti. Hiša v prvovrstnem stanju. Ne odložite. Kličite
/j
IZ TRDNIH TEMELJEV — Drevo na $Hki je pognalo svoje korenine v razpoke žive skale v New York City Morris Parku.
Ropi v samotnih cerkvah
V Avstriji so se zelo pomnožile tatvine starih slik in kipov iz samotnih cerkva. Od leta 1955 do konca 1959 je bilo prijavljenih policiji 20 takih tatvin. Pri tem pa niti ni gotovo, da jih ni bilo še več, kajti zelo verjetno je, da precej tatvin v samotnih podeželskih in gorskih cerkvicah še niti niso odkrili. Tatovi odnašajo gotske Marijine kipe, baročne angele in stare slike, katere potem prodajo največ v tujino. Dobri kupci takih umetnin so Amerikanci. Iz podružnične cerkve v kraju Pokorn pri Heiligenblutu na Vzhodnem Tirolskem so odnesli tatovi gotski Marijin kip, ki je vreden 180,000 šilingov.
Glavni središči za preprodajo ukradenih cerkvenih umetnin sta Salzburg in Innsbruck. Zanimivo je, da odkrije policija žela malo teh tatov. Vlomi v samotne cerkve so namreč zelo lahka stvar in krivci so že kdo-vekje, ko tatvino šele odkrijejo. Medtem so ukradene stvari mnogokrat že odromale v tujino. Nedavno pa so prijeli enega izmed teh tatov, nekega Josef a Rebitscha iz Brixlegga. Mož ni kradel iz potrebe, ker je lastnik žage. K tatvini ga je gnal najbrž le pohlep po lahkem zšsluž-ku. Žalostno pa je, da je našel v nekem kiparju pajdaša, ki mu je ukradene kipe razpečaval.
Take tatvine so prišle v navado zadnja leta, odkar so u-
UPSON Realty (o.
499 E. 260 St.
Euclid 32, Ohio RE 1-1070	RE 1-1074
(124)
V najem
Tri na novo dekorirane sobe se oddajo blizu Sv. Vida dvema odraslima. Vprašajte na 1176 E. 61 St, spodaj, spredaj. (X)
Zastonj stanovanje
v 4-sobni hiši z gorkoto, elektriko in telefonom in mala plača v zameno za čiščenje malega urada in za čuvaja. — Kličite MU 1-4787 ali po 4:30 uri MU-1-3877.	(m.w.f.)
Stanovanje se oda
Štiri neopremljene sobe se oddajo na 1010 E. 63 St. Zgoraj. Kličite UT 1-9658.	—(124)
NAPRODAJ
Blizu East 185. ceste dvodružin-ska hiša, 5-5 sob, 2 plinska fur-neza, garaža za 2 kare. Cena $21,900.
V	EUCL1DU - zidan bungalow, kot nov, predeljena klet, zidana garaža — in cena je samo $18,800.
Blizu EUCLID BEACH lep starejši bungalow za ceno $14,900.
V	St. Jeromski fari — zidan 4-stanovanjski apartment. Oglejte si ga in stavite vašo ponudbo.
FRANCES POTOČAR
REALTY
963 E. 185 St. IV 1-3960
Mrs. M. V. iz Svoboda Ave., Clev., O., piše: Pošljite mi še eno steklenico LOVIAN CAPSULES. Prva steklenica, ki sem jo sedaj potrošila, mi je čuaovito pomagala! Umirila je moje živce, olajšala moj revmatizem in se sedaj pocu'tim prav srečna. Vsem in vsakemu priporočam LOVIAN CAPSULES.
LOVIAN CAPSULES MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd., Cleveland 10, O.
Razpošiljamo vsepovsod!
25 za S1.95, 50 za $3.69, 100 za $6.40
POPRAVLJAMO
FENDERJE IN OGRODJE
SUPERIOR BODY & PAINT 00.
6605 St. Clair Ara.
EN 1-1633
scmmntnnnttmT
AMERIŠKA DOMOVINA,
MAZZETTlt
- tedaj pa je prišel ka-' kor iz daljave njen sladki glas: “To se ne spodobi!” Toda njeno čelo, ki je je hotel poljubiti, 'je postajalo vedno bledejše in ! bledejše, kakor zvezda, ki uga- j ša, in njena sladka postava se je razblinila kakor megla, ko joj je hotel objeti z rokami. Sam je bil in je ležal v postelji — v
_	ituji sobi — kje je?
Jutranje solnce je na steno
Luc je menihu podal roko in naslikalo križe oken in pa sen-
je rekel-	co vis^c- Prestrašen je zatisnil
' ((C,	. ,	r. . oči . . . in od spodaj prihaja
“Sam pridem; v Garsteni m , vv . , vv „ .	. , „
,	, , ,	,	hrusc in trusc. Kaj pa je to? —
bom vse povedal, kar bom zve- TT , . ,v . . , v. JXT , .
V bolnišnici lezi. — Na levi
Junakinja iz Štajra
“Ne, ne, pri nas ga ni.” Nato pa osorni ugovor:
“Moramo videti, odprite!” Albert je vprašal najbližjega človeka, kaj pomenja to divjanje. Dobil je odgovor: “Štajerski strelci gredo od hiše do hiše in iščejo morilca: Sodnik je tako ukazal, nagli sod je razglašen, veliki zbor zbran, in lopov bo, če ea dobe, v treh urah že visel. Sodnik je ves divji od jeze.”
Albert se je smehljal, Herod, ti lisjak, hinavec, ki hočeš na videz maščevati nedolžno deklico, ki si jo preganjal do krvi, ko je še živela. In to ubogo ljudstvo ti bo zopet verjelo in mesto da bi razdrobilo svoje verige, se bo zopet upognilo v tvoj od Boga prekleti jarem! Štefana, ki gledaš Boga v nebe-
del.”
t« 1
strani ga reže bolečina — kaj ga boli? Res — sam — nase —
Ves onemogel je v bolnišnici je položil rok0) ponoči _
v kužni sobi ležal morilec, po- tam spodaj _ ob vodi _ potem
tem ko je tri ure divjal v vro- ko je _ malo> _ ubogo _ lju_
Čiči in je neprestano videl oko- bo _ gtefko v besnosti _
li postelje devico, rablje in sod- zabodel Nesrečnežu sedaj po-
nika. Ko je pokusil mleko, ki;	vse jasno Ne sedj na klo_
ga mu je prinesla stara ženska, !pici g kodrastimi lasmi; ne zib_
se mu je začelo v polsnu sanja- lje otroka in ne poje več
ti, ne več ostudno, marveč ču- jMrzla jn bleda leži v sobi) smrt.
dovito lepo. Nič ni bilo res vse1^ vbod ___
hudo.	Ni	bil	ranjen	v bolnišni-l	_	.	,	.	,.	.
, .	v	.	,	Zagrizel	se	ie	v blazino	m se
ci, marveč lepo oblečen je slo-1.	, .	.	.
,	, f; .	.v.	, je v obupu krčevito z rokami
nel ob oknu Švertnericme sobe, _	,	_	.	,
,	...	» zagrabil za vrat. Pa saj vendar
ko ie ravno noter sijalo večerno °	, ...
,	.	,	.	. ne more biti res! Saj jo je rav-
solnce, m poleg njega je na	, .	., .	.
.	,	.	.	,	.	-, n. no sedaj	—	sedaj	—	videl	z ot-
cemprmovi	klopi	sedela	Stetka	v.	.
V.	. ... . j .	.	• rokom v naročju, in bila je ta-
— oh! mislil je, da je mrtva, in	J .	.....
sih, sedaj prosi, da Bog zmaga da jo je zaboie, 2 noiem _	><° ^^a m lepa - m sl.sal je
v Stajru, pa ne hudoba. Sla sta „a Jsejaj sedi tu ln je lepSa.l11!™	f1,1	« 1=
dalje in sta srečala Luca, ki je kras„ejša in slajša, kakor le mrt''a? “ Je-1' b,la rana smr‘-ravno nesel bodalo, ki so je na-jkdaji ima jamice, in dete ji leži šli na kraju umora, k Blimblhu-
na? Res je bodel proti njenemu
berju, da ugotovi, od katerega orožarja da je, in čigavo je bilo. Luc je Albertu pokazal bodalo. Molče je je opazoval menih; bilo je po dragocenosti podobno onemu meču, ki ga je Štefana v Frajzingu zdrobila nesrečnemu fantu. O Bog, to je tvoja previdnost, tvoj večni sklep; saj si imel legije angelov, da bi bile zdrobile ta nesramni nož, preden je prebodel prsi tvoje neveste. Albert je rekel:
“Gospod Luc, kakor hitro boste zvedeli za ime nesrečnika, ki je nosil to prokleto orožje, mi takoj izporočite v Garsten. Pričal bom za devico, zakaj zdi se mi, da bo Hendel, kar bo le mogel, v nič deval njene kreposti, da bi morilca ne zadela najhujša kazen.”
CHICAGO, ILL
je res zadel. O, Da bi li
,	. .	. ubogemu srcu — od groze se je
v naročju v gnezdecu k, go je,st	ko	to ism toda
napravila iz predpasnika, m pa	v
,	. rr ■	„ kdo ve, ce jo
tako lepo poje . . . Zunaj P*	bi ai še živela, ^	^
kdo piska na piščal. Sedaj ji ....	'	,	,	,
F,..	, se živela, vse bo pretrpel, sme-
reče: “Štefka, mislil sem, da . v ’ . .	„ .	,
... joe se bo sel v smrt. Kako je
sem te umori , pa vse ni nic res’ naenkrat svetla njena pregreha tudi ono o er u ne- ^ jy prjmerj z njegovo, ki je bila Smehljala se je in je boža a rde£a kakor žgoča kri in skr-dete. Poln hrepenenja se je lat sklonil k njenemu kodrastemu
HELP WANTED—FEMALE
Office Positions
WITH A FUTURE WORK CLOSE TO HOME
Variety of openings for experienced Office Personnel
•	Good starting salary
•	Opportunity for advancement
•	Excellent Company Benefits
Modern air-conditioned office 5-day week
Crestwood 2-3701
GEKERAL BINDING
CORP
1101 Skokie Highway Northbrook
(Vi Mile sodth of Route 68)
(124)
GRADUATE NURSES
LICENSED PRACTICAL NURSES
Wanted in 26 bed hospital Expanding to 46 before 1961 Experience in surgery and O. B. desirable. Top salares paid and excellent personnel policies. — Write, giving complete data, to: Assistant Administrator
Faith Memorial Hospital
FAITH, SOUTH DAKOTA
(122)
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
Hripavo je zakričal: “He! Naj pride kdo k meni!” Še se je spomnil, da mu je prej neka o-seba prinesla mleko.
In res je prišla iz druge sobe stara ženska, oskrbnikova žena in ga je vprašala, kaj hoče.
.	...r. Tedaj je dvignil glavo z bla-
GROCERY STORE and MEAT MAR- .	. .
KET - with 4 room apt. in rear. zine- segel Je P° SVOP °blekl m Excellent location N.W. Siae. Very , je rekel.
reasonable. 3743 N. Narragansett. “Prosim vas, žena pojdite v Call PE 6-0648, S a.m. to 8:30 p.m. | Vizerfeld in vprašajte, kako gre daily.	(123) Stefanit->
Žena, ki je bila šele malo ča-
stan? — tako daleč spozabil, da bi umoril ubogo natakarico. Čemu pa? Bodi no pametna!”
Šel je k vratom in je prisluškoval. Čudno. Bolnik notri neprestano divje ihti in venomer ponavlja: “Kaj sem storil.” Tedaj je tudi njemu postalo tesno in mrzel pot se mu je vlil po hrbtu.
Ko je bolnik, zapuščen na svoji postelji, namakal vzglavje s krvavimi solzami, ki nič več niso mogle izpremeniti, so ved-1 no bližje prihajali udarci pušk, ki so butale ob vrata, in krepki moški glasovi. Henrik je takoj spoznal te glasove, izpreletela ga je strašna groza . . . Je 11 že stvar tako daleč? Možje so že j tu in iščejo morilca ... in sedaj ga bodo . . . njegovi lastni hlap-1 ci . . . vklenili kot morilca slabotne ženske ... in ga bodo vklenjenega po mestnih ulicah peljali . . . Gospod Kristus v nebeškem kraljestvu, to je strašno . . . Toda, ako si imel prokleti | pogum, umoriti slabotno dekle, ga moraš tudi imeti, da pred vsem svetom sprejmeš nase sramoto in kazen.
Z mrzlično naglico se je jel oblačiti, kar je le mogčl hitro, medtem ko se je vse okoli njega sukalo, in vrtelo. Kar mu pade na tla prazna nožnica bodala, z gnusom in grozo jo je pahnil proč od sebe. Ni se še oblekel, ko so že butale puške v sosednjo hišo. Stal je sredi sobe in je poslušal z bledimi ustnami in s široko odprtimi očmi. Razločno je slišal Šteftegerja klicati: “Hola, odprite! Jedi pri vas skrit lopov, ki je zabodel ubogo Štefano v Vizerfeldu?”
Henriku je zastajalo srce. Lopov. Res, saj tudi je. Lopov je človek, ki zabode žensko. Henrik, lopov si!
Strelci so že spodaj pred bolnišnico. Poveljuje jim narednik Štifteger. Četo spremljajo trije rablji z verigami. Puške grme ob zaklenjene duri in vmes kriči Štifteger: “Hlola! Odprite! Je-li tu skrit lopov, ki je zabodel ubogo Štefano?”
Oskrbnik odpre vrata in pravi: “Kaj hočete?” Štifteger stopi na prag in reče: “Dosti glasno sem kričal. Je-li v hiši kak tuj ali sumljiv človek?” Stara sta
sklenila, nikogar' ne pustiti v kužno sobo; ženi se je smilil visoki mladi gospod, mož pa se je bal, da bi ne morala, če je tujec res morilec, oba ž njim vred ali pa celo zanj na vislice. (Dalje prihodnjič.)
------o-------
Oglašajte v “Amer. Domovini”
PITTSBURGH, PA.
PITTSBURGH, PA.
REST HOMES
Fair Rest Home
“THE HOME THAT SERVICE BUILT’’
CONVALESCENT HOME State Licensed - Approved 24-hour | nuVsing care - Good Food . Excellent , care - Aged - Invalids - Convalescents - All receive courteous and fair treatment and enjoy the comforts and understanding of home.
290 Allegheny Ave. Liberty 3-0441 Kittanning, l'a.
(jun,20,22)
GENERAL STORE — On Highway 12 in town of Lyndon Station, 8 mi. north of the famous Wisconsin Dells. Priced to sell by owner. —
TAVERN — Living quarters Picnic facilities. Established 21 yrs. Priced to sell by owner. Retiring. McGo-
SHOE SERVICE — Located on West Side. Good business. Leaving city. Phone NEvada 8-9864
CLEANERS — Going business. 2942 W 63rd St. Call HE 4-7109, HE-4-3216 or HE 6-1338.	(123)
sa v Štajru, je vprašala: “Kdo je Štefana?” Šla je ven ter je
vprašala svojega moža, če mu je Write Mrs. Arthur Eberhardt, Lyn-	k k 4te{ana M07 ii je
don Station, Wis.	(124)	znana KaKa delana, mo/. Ji je
zaklical:
“Stara, veš-li, kaj se je nocoj
zgodilo? Pri ‘modrem jelenu’ so
zabodli domačo hčer. Zato je wan’s, Hwy 35, Pattison Park, Su- bilQ plat zvQna _ _ Mi(Jva pa nj_
perior, Wis.	(124)	gva nj» vecjeia 0 tem. Ravnokar
so mi povedali. V srce so jo zabodli.”
“Ka — j?” je prestrašeno vzkliknila. Gosposkemu gostu zgoraj — se je vso noč bledlo o mrtvi deklici! . . . “Pa vendar — oh” je premišljujoč rekla: “Ga li že imajo?”
“Ne še. — Sedaj ga iščejo. Kmalu bodo tu pri nas. Seveda, koga pa naj pri nas iščejo?” Ženski je kar vroče postalo. Zopet je šla gori k bolniku, in ko je stopila v sobo , so se ji proseče in vprašujoč svetile na-
REAL ESTATE FOR SALE
SCHILLER PARK — 10012 Berteau.
Sacrifice by owner. Transferred to California. Modern brick ranch. Attached garage. Built-in kitchen. Fin- j sproti njegove oči in sopihal je: ished English bsmt., suitable for rec-	lj zivi?”
reation rm. or apartment. Cor. lot. 100x132.	$25,500. GL 5-0808 eves
or weekends.	(122)
LEMONT AREA — By owner leav-
Žena je odgovorila: “Če mislite hčerko pri ‘modrem jelenu,’ ta je mrtva, zabodli so jo, v
ing State 9 room tri-level, 2 acres, 4 e so j0 zabodli. Na videz sem bedrooms, 2 baths, crptg., drapes, in-	J	•
tercom., 1 % car gar., bsmt., large jo poznala. Kaj ljubko dekle je rec. room, separate dininm room, pa- u.-ia » tio, swimming pool. $32,900. Phone CL 7-6922.	(123)
MALE HELP — WANTED
DRAFTSMEN
We are now accepting applications for experienced men—full time positions. Steady work, structural drafting. If job security and future opportunities are what you are seeking, we will arrange an interview with you.
Apply or Phone Mr. V. P. Davel
MODERN EQUIPMENT CO.
PORT WASHINGTON, WISCONSIN Call Collect — ATIas 4-5581
Henrik je zastopal liki do smrti ranjena žival: “V srce, v srce, o nesrečna . . . moja . . krvava roka.” Prestrašena je bežala stara žena iz sobe. V po stranski sobi pa je čula, kako je udaril v divji jok. Tedaj je zopet stekla k svojemu možu. “Ti čuješ,” je vsa preplašena rekla, sedaj divje kriči in se joka, povedala sem mu, da je dekle pri “modrem jelenu” mrtvo. Oskrbnik je odgovoril; “Beži, beži, kaj je na tem, mrzlica ga trese. Misliš li, da se je tako imeniten gospod — si li videla njegov pr-
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St.
17002 Lakeshore Bird.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne ceni
OSTANEK DELOVNEGA ORODJA — Adam W. Ochs ime v rokah lopato, v kolikor jo je še ostalo potem, ko je 20 let delal z njo v Leavenworthu, Kan. Prijatelji in sodelavci so mu jo' okrasili in jo mu poklonili, ko je stopil v pokoj.
NI TEŽKO UGANITI — Čeprav ne bi imeli enakih frizur in obleke, ne bi bilo pretežko uganiti, da sta Maisie (na levi) in Alice Glenny sestri. Umetnici sta na poti na neko razstavo v Royal Academy v Londonu*
BUSINESS SERVICE
WKBER ELECTRIC CO. Serving Beaver Valleys Vicinity Full House Power Surveys - Wiring New and Old Homes - Commercial Repair Work Call
Weber Electric — CO 6-3264
(123)
BEAUTY SALON
ELIZABETH BEAUTY SALON
Room 10 McCrory Bldg. - MA 8-6020 Keep your hair in lovelier shape all summer - Depend on us for hair styling that’s fashionable, flattering - Expert Permanent Waving that keeps your hair looking its loveliest - Regular appointments here make sure your hair is always protected against summer sun and water! - Open evenings by appointment.	(122)
BUSINESS SERVICE
BABCOCK AUTO SERVICE
NORTH HILLS NORTH SIDE
Specializing in FRONT END ALIGNMENT
TA-ylor 1-2120
COMPLETE AUTO REPAIRS TOM CAMPBELL Newly Located at
2248 Babcock Blvd.
TAylor 1-2120
(122)
APPLIANCE REPAIR SERVICE Washers - Dryers - Ranges - Irons -Toasters - All Small Appliances -Fast Service - All Work Guaranteed.
Phone
TEmple 4-8794
_____	_	(123)
AUTO RADIATOR SPECIALISTS Complete Cooling System and Radiator Repairs - New and Used Radiators - One of the Better Shops - We j are Franchised Exclusively with Gen- | eral Motors - Also with Harrison , Radiators of Greensburgh and La- 1 trobe. — Carroll & Sons, 731 S. Main ' Street — at Pennzoil Gas Station — Phoqe TEmple 4-1850.	(123)
GENERAL HOME REPAIR Carpentry and Remodeling - Exterior and Interior - Cement Finishing and Dry Wall. — Call JACK D. TAPPER TEmple 7-0591
(123)
BEAR AL1NEMENT SERVICE
EAST LIBERTY
Front End Correction - Wheel Balancing
Stop “Shimmy” - Hard Driving -Tire Wear
Factory Trained Mechanic A G. “RED” MORRONE ( MOntrose 1-1199
6360 Broad St.	Pittsburgh. Pa.
(122)
CHISLOCK RADIO & TV SERVICE & SALES, 101 E. Pittsburgh Street, TEmple 4-5850 -— We service any make of radio or TV. Pick-up and delivery service We sell Zenith, Motor-olas and RCA Color TV Sets. We also handle Hamilton Washers and Dryers. For Sale or Service Call TEmple 4-5850,	(123)
GENERAL HAULING _ (20-Mile Area)
Residential and Commercial - Hauling by Week, day, or month - Rubbish - Junk - Old Furniture, etc. — Reasonable. Free estimates cheerfully given. —■ Call Mr. Cole, Union 9-4345.	(123)
Handmade Cabinet Co.
CUSTOM MADE KITCHENS - HI-FI CABINETS . FURNITURE “Let Nino Put That Artistic Touch To Your Kitchen, Cabinet or Furniture”
Our prices defy comparison. All work neatly, promptly and expertly done. Free estimates cheerfully given Will go anywhere in county,
“NINO PATETE”
3030 Preble Ave.	POplar 6-4900
Pittsburgh 33, Pa.
______________________ (jun,20,22)
W. D. Hough, Inc.
SWIMMING POOL CONTRACTORS and DESIGNERS —The Hallmark of Quality— Poured reinforced concrete swimming pools any size - any shape Motels -Residentials - Country Clubs - Commercial Installations - Any Size • Any Shape - Anywhere - 24-Hour Answering Service. Pittsburgh’s Oldest Established Pool Builders. Maintenance and Service Also Available, As Well As Equipment and Supplies. 2429 Saw Mill Run Blvd. TU 1-0806 Pittsburgh 34, Pa.
(jun,20,22)
Freshen Up Here With the Spring Atmosphere
“CLEANLINESS IS NEXT TO GODLINESS”
If That Cleaning Job Is To Be Done, Why Wait?
Weight Broke The Wagon! — Act Now And Save Money!
Wall Washing - Painting - Interior - Exterior - General Housecleaning
All work neatly, promptly and expertly done - Many years experience -Lowest possible rates - Free estimates cheerfully given
Gall John Gobb - EMerson 1-5195
(22,24)
V ZRAKU — Ann Eastham iz Star City, Ark., leti po zraku z znanega G. Hamidovega jeklenega pomola v — morje v Atlantic City, N. J. Vse je v okmru zabave!