NAČRTI TURJAŠKEGA TD
Grad je bil fotografiran leta 1933
Tuijak sicer spi zimsko spanje, ni pa tako s turističnim društvom, ki pozimi misli na poletje. Le-to je bilo sicer komajda rojeno konec julija, vendar si je zastavilo vrsto nalog za prihajajoče lelo.
Med dmgim bodo v kratkem organizirali seminar za mlade, ki so pripravljeni opravljati vodniško službo po gradu in okolici. Turjak nima samo gradu s svojo srednjeveško zgodovino, z borbo proti Tur-kom in z zvezo s protestantizmom na Slovenskem ter z zgodovino NOB, marveč je še kaj zanimivega v bližini.
Lep je izlet na Ahac in ogled tamkjašnje cerkve, ki so jo bili Turjačani zgradili v čast svojega slavne-ga sina, ki se je boril s Turki pri Sisku. V kapeli na pokopališču je ohranjeno srce eoega od Auersper-govih sinov. V dolini sta dva starodavna mlina, Bajdinčev in Primanov, v Smrečju pa je spomenik NOB. Vse to si je vredno ogledati.
Člani turističnega društva so odkrili, da je bil Turjaški grad prefotografiran leta 1933 in da so fotografske plošče dobro ohranjene. To jih je nav-dihnilo za razstavo o zgodovini gradu, ki bo kar v gradu in sicer v viteški dvorani, če jo bo le mogoče toliko urediti. Odprli naj bi jo za občinski praznik 27. aprila, o čemer se že pogovarjajo s svetom za razvoj turizma pri občinski konferenci SZDL, ki bo kril materialne stroške razstave.
Za leto 1987 so si zastavili še nekaj načrtov, da bi dokazali svojo trmo spraviti Turjak na višji kulturni nivo. Pri tem iamjo v mislih sanitarije, ki jih je treba nujno urediti v gradu (te so obupne v Zadruž-nem domu), potem kiosk ali prostor za razglednice in spominke ter varovalne ograje za ogled rukvin.
Posebej trd bo oreh za ureditev sedanjega bifeja in sploh Zadružnega doma, ki je prava sramota za ta kraj. Vsako leto se tja zgrne nič manj kot 15 tisoč
šolarjev, ki si pridejo ogledat grad, a to ni nikomur mar. Vse kaže, da gostilna in trgovina nista v pravih rokah. Ce bi bili lastniki podjetni, bi že zdavnaj zgradili nekaj takšnega, da bi bilo kraja-nom v ponps in turistom v veselje. Tako pa je okrog doma vse navlečeno in ie kontcjnerja za smeti ne premorejo: smeri odmetavajo lcar na rob gozda blizu mednarodne peš evropske poti.
Prizadevni člani turističnega društva so skupaj z mladino že priredili očiščevalno akcijo in v načrtu jo imajo tudi v prihodnje, a to ne zadostuje. Turja-ku je nujno potreben kontejncr, ki ga bo kdo tudi redno odvažal. Ko se bodo rešili smeti, bodo sku-paj z gozdnim gospodarstvom tudi uredili ufno gozdno pot skozi gozd, ki bo tekla po nekdanji grofovski stezi, obdani s stoletnim drevjem. To bo nalašč za Solske izletnike.
Želja turističnega, iovskega in gasilskega društva je, da bi si preuredili Marof za potrebe krajanov, da bi se tako lahko večkrat dobivali in se skupaj zmenili za nove načrte, nove prireditve in sploh za poživitev tega lepega, a hudo zanemarjenega kraja. ALBINA ADAMIČ