D E EAVSKA Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Izhaia vsak Četrtek pop.; v slučafu praznika dan popre. - Uredništvo: tiubliana, Mikloši-ieva c iVelrankirana pisma *e ne spreiemajo Posamezna Številka Din 1-50 — Cena: za 1 mesec Din S--, za četrt leta Din 15v, za pol leta Din 30--; za inozemstvo Din 7'- (mesečno) — Oglasi po dogovoru Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo Miklošičeva cesta (palača Delavske zbornice) I- nadstropje — Jugoslovanska strokovna zveza V preteklost ali bodočnost? Izvajanja neimenovanega članka rja »Delavske politike«, ki se je kot prva bela vrana pritrjujoče odzval na naše misli o potrebi in možnosti skupne delavske fronte, imajo gotovo svoj vrhunec v trditvi, da »pripadnikov marksističnih organizacij ne druži enoten svetoven nazor, ampak samo močno nravno hotenje; zato da »so danes te organizacije napram vsakemu filozofskemu sistemu tolerantne«. Avtor citiranih vrstic se je iz plohe ogorčenih protestov zoper to njegovo naziranje v »Delavski politiki« sami medtem že sam prepričal, da ni čisto točno izrazil, kar je mislil. Marksističnih organizacij naj bi ne družil danes več enoten svetoven nazor, zato ker je ta nazor, naj bo še tako enoten, v svoji absolutnosti bistveno zmoten — pač pa naj bi jih družilo samo močno nravno hotenje: tako je bržčas neimenovani pisec mislil. Ateizem, zgodovinski materializem in razni »železni zakoni kulturnega, političnega in gospodarskega razvoja«, kakor jih je dogmatiziral Marks, so se v teku stoletja iz »izsledkov stroge znanosti« izpremenili v gole domneve, v slučajen izraz čisto razumarske in materialistične miselnosti Marksovega časa in antireligioznega ŠUvstvenega razpoloženja tiste dobe; z znanostjo nima ta »zgodovinski mate-rtftliaem« nič opraviti, oziroma v mno-gočem potrebuje bistvenih korektur. Iz tega sledi jasno, da jo na takem temelju nemogoče snovati dalje velikega živ-ljenskega gibanja, ki naj bi objelo ves *vet, kar ravno hočejo tako zvane marksistične delavske organizacije. Dokler ni postavljen drug temelj, dokler se zmote ne korigirajo in okoreneli dogmatizem ne premaga po neprestanem razvoju duha, dokler se tak idejni temelj ne izgradi in poenoti, kolikor je to za kakšno življensko gibanje sploh potrebno, pač ne preostaja drugega kakor postaviti je na enotno močno nravno hotenje; seveda v smeri saj nekih jasnih in načelnih spoznanj. V tem smislu ima pisec prav in mu mi pritrjujemo. Mi smo pa te smernice tudi opeto-vano označili: Pozitivno vrednotenje religioznih in etičnih objektivitet krščanstva (v čemer so zapopadene isto-vredpe rejigiozne in etične, oz. družbo-tvorne resnice drugih verstev)1 — priznavanje duhovnih sil kot prvorednih v snovanju človeške zgodovine — utemeljitev moralne odgovornosti človeka pred človekom in družbo v odgovornosti pred absolutno in večno Dobrim in njega hrezpogojno veljavnimi zakoni — pojmovanje razrednega boja kot v občem dobru nravstveno utemeljenega boja za najvišje dobrine človeške osebnosti v nasprotju z materialističnim stališčem, s katerega ima prav tisti, ki iz or e izide kot zmagovalec kot močnej-si kakor v živalskem carstvu. Na teh te- ^ a Zfi danes saJ v glavnem mogoča delavska skupnost brez ozira na vse druge se obstoječe diference, kakor je mogoča m uresničena n. pr. v angleški Labour party. Vsak vidi, da so to iz tistega močnega nravnega hoitenja, ki ga ima v mislih neimenovani pisec »Delavske politike, nujno izvirajoči in nujno v njem zapopadeni temelji, in da bi sodelovanje v takem hotenju združenih delavcev vpostavilo v vseh srcih polagoma tisti enotni svetovni nazor, ki ga 1 Ta pripomba velja za tiste sodruge, "i nas v »tDelavski politiki« venomer sprašujejo, kako je mogoče na krščanski religi-znx in etifTii bazi združiti v borbi za spcial-$ pravico muslimanske, budistične in konfu--ijevske delavce, in s tem dokazujejo, da majo o krščanstvu ali o religiji sploh prav o ma'° pojma kakor o — konfucijevstvu. je svet v dobi razvijajočega se velekapi-talizma v toliki meri in v svojo škodo izgubil. Zato pa tudi iz dna duše podpišemo nadaljnjo tezo neznanega pisca, da »te enotnosti ne bo vzpostavila ne znanost, ne politika, ne zaključenost organizacij, temveč žrtvovanje, ljubezen, nravna in verska globina.« To je najgloblja beseda, katera je kdaj padla iz ust slovenskega marksističnega misleca. Tistim marksistom, ki tega še danes ne zapopadejo, bo anonimus »Delavske politike« to seveda zastonj govoril. Človek areligiozen tega nikdar ne more razumeti. Glavna ovira, da bi se srečali na religiozno-etični podlagi, je v tem, da povprečni marksist socializem popolnoma istoveti z marksizmom. In vendar je marksizem le slučajna, časovna, čisto prigodna, relativna oblika stremljenja in hotenja v socializem. Je sistem, ki v razumske formule pretvarja izvestno od podrazumskih, nagonskih, čustvenih faktorjev, od danega časa in razmer odvisno miselnost in raz-položenost, stvor racionalistične, v golo materijo in materialne zakone verujoče naturalistične dobe, kot filozofski svetovni nazor popolnoma istoveten z nazorom kapitalističnega meščanstva: materializem s proletarskim predznakom. S prebuditvijo religioznih sil, s preokre-toni znanosti, ki ne vidi več svoje naloge v utemeljevanju »religioznega, materialističnega, protiduhovnega nazora o svetu, z odkritjem objektivnih vrednot vere in ethosa, je postala marksistična dogmatika socializma za razvoj socialističnega osvobodilnega gibanja nepotreben in ovirajoč ostanek iz prošlosti. Kakor je bil socializem z ogromnimi religioznimi in nravstvenimi vrednotami davno pred Marksom in njegovim sistemom, tako se bo razvijal i za njim na podlagah in v oblikah, ki jih terja napredujoči in v vire življenja poglabljajoči se duh človeka, ki se z dobrimi in resničnimi spoznanji prošlosti oploja, zablode pa neusmiljeno zameta. In le tako je mogoče vesoljstveijo, vsezdružujoče gibanje, kakršen je in mora biti socializem: kajti le bedak more misliti, da se bo človeštvo s svojimi v bistvu zdravimi hotenji, nravstvenimi in idealističnimi hotenji, kakor se izražajo v krščanstvu, religiji najbolj naprednega in kvišku stremečega ter poduhovljenega dela človeštva? dalo združiti na platformi preživelih do-1 gem »zgodovinskega materializma«, darvinizma in vse ostale šare, ki je v marksistični filozofiji zlepljena skupaj. Pri tej priliki pa je treba povedati ne samo onim sodrugom, ki zdaj padajo po članku anonimusa, ki se z njim tukaj pečamo, nego i njemu samemu, da se absolutno ni« ne gre za to, da bi kdorkoli vstopal v marksistične strokovne oigamzacije kakor se izgubljeni sin vrača k svojemu očetu pa da bi bila potem to enotna delavska fronta! Napačno, gospodje sodrugi! Enotna organizacija delavstva ne bo ne marksistična ne ne vemo koga, ne »vaša« ne »naša«, ampak izključno in čisto delavska in vseh, ki se hočejo delavsikemu razredu v borbi za socialno pravičnejšo in nravstveno višjo človeško družbo pridružiti na podlagi, ki smo jo tu označili in ki je edino mogoča, ako naj bo to vseobsegajoč, ne pa v filozofsko pajčevina nekega nemškega svobodomiselnega sistema zapreden pokret, ki ga mti par morskih milj na oni strani ro-. avskega kanala ne priznavajo. Če pa je tako težko aii sploh nemogoče premagati v sebi tako tradicijo, potem 'ni nobenega dvoma, da se bo teženje po zedinjenju človeštva v religiozno-nrav-stveno utemeljen socializem izvršilo pač Novi dogodke. Upravna razdelitev države. Vprašanje razdelitve naše države na upravne oz. samoupravne enote je najtežje. Že ustavotvorna skupščina je to premlevala, naslednje skupščine so kazale in opozarjale na storjene napake. Tudi sedanja vlada se peča s tem vprašanjem. Že parkrat smo omenili verzije, ki krožijo o tem. Danes so kar tri oz. štiri nove: prva 14 oblasti, druga 12 oblasti, tretja 7 oblasti in četrta le 5 oblasti. V vseh slučajih je Slovenija ena oblast. Kdaj bo ta razdelitev res izvršena, je težko reči. Pravijo, da pred enim letom ne. Skušali bodo pa tako urediti, da bodo področja vojaških, finančnih in upravnih oblasti čimbolj enotna. Gospodarska politika. Ko bode vlada gotova z ureditvijo uprave, bo začela reševati gospodarska vprašanja. Saj je to tudi glavni namen sedanje vlade. Zlasti se polaga važnost na trgovska pogajanja s sosednimi državami in ureditev carin. Središče gospodarske politike bo postalo trgovinsko ministrstvo. Stanovanjski zakon. Načrt stanovanjskega zakona je gotov. Zaščita bo veljala le do 1. novembra 1929. Krog zaščitenih se nekoliko zmanjša, dosedanje zaščitene najemnine se povečajo za 10%. Zakon je ge pred zakonodajnim svetom in bo v najkrajšem času podpisan od kralja in ob. javljen. Organizacija ministrstev. Dne 19. t. m. je izišla uredba o organizaciji predsedništva vlade in posameznih ministrstev. V glavnem obsega iste razdelitve, kakor načrt uredbe, o katerem smo že poročali. Uprava je poenostavljena in so se oddelki osnovali po stvarni potrebi in bistvu dela. Spremembe v konzularni službi. Kralj je imenoval za izrednega poslanika v Bruslju Petra Pečica, armadnega generala v pok. in bivšega šefa generalnega štaba. Tudi v Tirani bo naš poslanik najbrže izmenjan. Agrarna banka. Pred kratkim smo poročali, da pripravljajo načrt zakona o priviligirani agrarni banki. Zakon je že podpisan. Pri delniškem kapitalu je udeležena država s 120 milijoni. Banka je oproščena davkov, državnih in samoupravnih taks. Posli za kmetijski kredit se prenesejo na banko. Kmetom bo banka mogla nuditi precejšnje koristi. Resno bo treba misliti tudi na priviligirano in od države ustanovljeno ali vsaj podpirano Delavsko banko. Nova vseučiliška profesorja. Kralj je imenoval za izrednega vse-učiliškega profesorja dr. A. Gosarja, za rednega pa ing. arh. Stanko Vurnika. Vpokojeni ministri. Veliko je bilo ministrov v zadnjih desetih letih. Po večini so vsi ostali na razpoloženju. Sedanja vlada je pa sedaj tudi te gospode spravila v eno »kategorijo^. Tri ministrske predsednike in 41 ministrov je vpokojila. Od Slovencev so vpokojeni ministri: dr. Žerjav, dr. Gosar, dr. Kulovec, Vesenjak, Sušnik in Pucelj. preko tistih voditeljev, ki se ne znajo odtrgati od preteklosti, katera pač brez usmiljenja umira. Naš Bog je Bog živih, ne pa mrtvih. Zakon o tiskovnem uradu. Kralj je podpisal zakon o osrednjem tiskovnem uradu v predsedstvu vlade. Dosedaj so imeli posamezni ministri svoje tiskovne (propagandne) urade, sedaj bo enoten in to samo v predsedstvu. »Dokumenti.« Najpomembnejši dogodek za našo notranjo politiko, še bolj pa za zunanjo, je bil članek V. Gajde v laškem listu »Giornale d’ Italia« o »dokumentih« o jugoslovanskih vojnih namerah. Gajda je pisal oziroma prepisal (iz neke madžarske knjige) o naši armadi, o naši »vojaški« pripravljenosti, bojevitosti, bojni vzgoji itd. Seveda je bilo to prava senzacija za inozemstvo. No, pa je le ostalo samo pri senzaciji, ker soi že diplomati toliko uvidevni in imajo toliko vpogleda v resnično stanje pri nas, da niso verjeli in Italija oziroma Gajda je za eno blamažo bogatejši. Pogajanja z Romunijo. Za pirotskimi razgovori med našo državo in Bolgarijo, ki so prinesli vsaj del^n uspeh na obe strani, so se pričela pogajanja med našo državo in Romunijo. V vseh vprašanjih se je dosegel načelen sporazum. V par dneh bo dogovor baje podpisan. Dr. Pavelič in makedonstvujoči. Bivši voditelj hrvaške stranke prava dr. Pavelič se je mudil v Sofiji in je imel sestanek z makedonstvujočimi. Izdali so komunike, da se Hrvatje prav tako borijo za priznanje narodnih pra-vic, politične svobode in popolno neodvisnost kakor Macedonci. V bodoče da se bodo skupaj trudili za vzgojo narodne misli obeh narodov. Frankovski nazadnjak Pavelič pa prav gotovo nima pravice, da bi govoril v imenu Hrvatov. Bolgarski vladi pa je zamerjati, da kaže nam enkrat prijateljsko, drugič pa sovražno lice. Po svetu. Trenja v čehoslovaški ljudski stranki. Vodja čehoslovaških krščanskih so-cialcev je Anton Čufik (izdajatelj strokovnega glasila »Bodoucnost«), ki kot poslanec vedno energično zastopa delavske interese tudi v ljudski stranki. Že večkrat je imel z raznimi voditelji stranke trde sestope. Sedaj se, kakor se vidi, začenja proti njemu širše zasnovana agitacija, češ, da razbija stranko, da gre on in z njim ves delavski pokret svoja lastna pota. Strokovne skupine in krščansko socialni krožki se navdušeno in enodulšno izjavljajo za svojega voditelja in mu izrekajo priznanje za njegovo delo. — Razni časopisi vedo tudi poročati o sporu med načelnikom stranke Šramkom in tajnikom posl. dr. Straškom. Kot vzrok navajajo, da je Strašek nastopil proti Sram eku udanim novinarjem: dr. Fuchsu, dr. Do-ležalu, posl. dr. Novaku in drugim. Na Čehoslovaškem snujejo nekatere banke svoje lastne uradniške organizacije, da bi s tem oslabili strokovno organizacijo uredništva. Našim denarnim zavodom v posnemanje! V Nemčiji se je zmanjšalo število nezaposlenih od 25. marca do, 6. aprila za 400-000 oseb, V Nemčiji je bilo leta 1928 zavarovanih pri zavarovalnici privatnih nameščencev 3,120.000 nameščencev. Mornar: »Naša ladja napravi osemnajst vozlov na uro.« Starejša gospa (prvikrat na morju); »Ja, kdo jih pa potem razvozla?« Jugoslovanska strokovna zveza. Viničarji. Enotnost povsod Viničarji posestev Kleinuscheg v okolici ljutomerski, so po svoji strokovni organizaciji zahtevali od gospodarja, da se naj službeno razmerje uredi točno po sedanjem viničarskem redu. Predvsem so zahtevali, da se naj izpolnijo vsem pismene pogodbe in s temi pogodbami zajamči vse tisto, kar dobijo za svoje delo, česar ne določa viničarski red. Za navodila so se oglasili pri »Strokovni zvezi viničarjev«, ki se je njihovi opravičeni zahtevi pridružila, jim dala posebno vlogo, katero so podpisali vsi viničarji in jo potem predložili g. oskrbniku z zahteve, naj ukrene, da se reši. Ta odločen in enoten nastop viničarjev je imel zanje dober uspeh. Vršila so se pogajanja z gospodarjem, pri katerih so zopet vsi viničarji nastopili enotno in so dosegli pri plači za rigolanje, žveplanje, škropljenje in kopanje [10 Din dnevno od delavne moči, za vsa ostala lažja dela pa 8 Din. Povrh dobi vsaka delovna moč dnevno 1 liter jabolčnika pri delu, za praznike ob Božiču in Veliki noči pa vsaka delovna moč po dva litra. Viničarji dobe brezplačno: polovico vsega pridelka vinskih tropin, pol klaftre drv in vejevje iz sa-donosnika. Vse drugo pa kakor je bilo dosedaj. Vse se je zabeležilo v pismeno pogodbo in podpisalo od obeh strani. Celo denarna nagrada 100 Din od orala, katera itak zakonito viničarju že pripada se je v teh pogodbah zajamčila. Tako imajo sedaj vsi ti viničarji mimo vest. Kakor so se pogodili, tako sedaj imajo in nihče jim tega vzeti ne more. Viničarji so zadovoljni z uspehom, zahvaliti se pa imajo le svoji strokovni organizaciji, katera je z svojim uplivom in usmerjeno taktiko pripomogla ne samo tem, ampak že mnogim do boljših pravic. Tern viničarjem se bo organizaciji plačana članarina pač bogato obrestovala. Vsak dan bodo imeli in uživali koristi, katerih nikoli uživali ne bi, če bi organizacije ne bilo in če ne bi zanjo nič prispevali. Niti nobena banka tolikih obresti dajati ne bi mogla, kakor znaša vsa vrednost pridobitev viničarjev. Ves denar, ki ga član plača, ga plača zase, on sam in še njegovi potomci bodo črpali koristi iz tega. Da pa bodo tudi drugi viničarji mogli uspeti s svojimi zahtevami napram svojim gospodarjem za ureditev službe po sedanjem viničarskem redu, naj vsem služi ta zgled, kako je treba nastopati. Vsi enotno, kjer je več viničarjev pri enem gospodarju. Nobeden naj ne vleče levo, če vsi drugi vlečejo desno. Ne se pustiti omamiti po grožnjah ali zvijačah. Najmanj pa se prodati za kupico vina! Kadar se zdi, da ni več sigurnosti, tedaj k organizaciji po nasvete in navodila. Zato je organizacija, da brani svoje člane. Seveda tistemu, ki ni član, se ne daje opore. Vsak viničar naj si preskrbi viničarsko knjigo in pismeno pogodbo. Prvo izpolnjeno od njegove pristojne občine izroči svojemu gospodarju, drugo pa za. hleva, da se izpolni. Kjer se to ne bi hotelo od strani gospodarja storiti, naj se naznani tajništvu centrale. Vsak tak slučaj se bo naznanil pristojni oblasti, ker se smatra vsakega vinogradnika, ki izjavlja in tudi dejansko ne priznava viničarskega reda kot kršilca zakonov. Da bomo na celi črti uspeli, pridobivajmo novih članov, izvršujmo redno svoje dolžnosti do organizacije! — Vse drugo, kar slišite dan na dan proti naši organizaciji in viničarskemu redu, je naperjeno proti nam samim in lastnim koristim. Iz centrale. Od več naših skupin dobivamo sporočila, kako težko je pridobiti večkrat kakega člana za posle zaupnika. Kaj je temu vzrok? Povečini je v tem, da mnogi člani s plačevanjem članarine zavajajo svojega zaupnika. — Zaupnik pride pobirat članarino, a član mu reče: nimam denarja, pridi drugič, i Zaupnik pride drugič, sliši enako, pride tretjič, zopet ista pesem. Ni čuda, fie zaupnika, ki mora ob zimskih in deževnih dnevih po snegu in blatu, seveda po trudapolnem dnevnem delu na večer ali celo ponoči hoditi za božje plačilo pobirat članarino, mine vsa požrtvovalnost in potrpežljivost ter nevoljen opusti zaupniške posle. Zato prosimo vse člane, da naj v bodoče vselej prinesejo članarino zaupniku na dom. Vsak član sam najbolje ve, kdaj ima denar. S 1. aprilom Smo razposlali vsem skupinam, katere so nam do tedaj poslale kaj članarine, prijave-prošnje za podpore.Kolikor smo jih do sedaj sprejeli, so bile povečini pravilno izpolnjene, le v besedilu: račun zdravnika in izdal za zdravila, so mnoge pomanjkljive. Zato opozarjamo člane, da vselej prosijo zdravnika in tudi lekarnarja, da omenjeno besedilo izpolnita. Ako bomo v bodoče na prijavah našli samo podpise brez računa, bomo to smatrali samo kot' tretjo pričo. Ponovilo opozarjamo člane, da naj še ta mesec poravnajo zaostalo naročr nino in plačajo obenem tudi za prihodnji mesec, sicer se ne bo mogla dobiti nobena podpora. Prečitajte še o tem enkrat naše naročilo v »Delavski Pravici« z dne 11. t. m. Tistim članom, ki pa še letos niso plačali nobene članarine in so se dali vpisati s 1. januarjem 1929 naznanimo, da lahko pristopijo s 1. aprilom ali majem, dan pristopa pa mi prepišemo. — Vemo, da več članov, ki so tako zaostali s članarino hoče sedaj odstopiti, zato ker imajo za nazaj plačati za naše razmere naenkrat preveč. Seve se bo podaljšala karenčna doba. Blagajnike pa še prosimo, da naj v bodoče ne izkazujejo v obračunih delov članarine. Ako kdo res plača samo del mesečine članarine, naj počakajo, da plača še ostalo in potem naj se piše obračun. Blagajnik SZV. Iz Zavrča. Strokovna zveza viničarjev, skupina v Zavrču, ima svoj redni občni zbor v nedeljo 28. aprila po rani maši v stari šoli. Na občnem zboru bo govoril tov. Peter Rozman. Tovariši viničarji, pridite in slišali boste o delu in pomenu organizacije in kaj je že organizacija storila za viničarje. Pripeljite na občni zbor tudi one viničarje, kateri še dosedaj niso bili v naših vrstah, ki viničarsko organizacijo le od strani in z nezaupanjem gledajo, ker poslušajo naše nasprotnike in sovražnike našega pokreta, na naša zborovanja pa ne pridejo. Pridite vsi in pridružite se nam, ker le tedaj ako bomo vsi organizirani, bomo gotovo dosegli naše pravice in pa zboljšanje naših bednih razmer. Torej v nedeljo vsi na občni zbor. — Odbor. Kapela. 5. maja se bo vršil strokovni sestanek skupiine SZV pri Kapeli po rani sv. maši v gostilni Lukovnjak. Govori tov. Vavpotič Franc, predsednik skupine. — Odbor. Sv. Miklavž. 5. maja ob 8 zjutraj se bo vršil občni zbor skupine. Dnevni red je običajen. Udeležite se vsi. — Odbor. Sv. Jakob v Slov. goricah. Strokovna zveza viničarjev, skupina Sv. Jakob v Slov. goricah ima redni mesečni sestanek v nedeljo 5. maja v prostorih tov. Jurija Brlič ob 2 popoldne na Ročici. Govorita tov. Žmavc Anton in Danko Jožef. Vsi člani naše skupine se udeležite in privedite še druge tovariše zraven! — Odbor. Sv. Ana v Slov. goricah. Strokovna zveza viničarjev, skupina Sv. Ana v Sl. goricah ima redni mesečni sestanek v nedeljo 5. maja v Društvenem domu pri Sv. Ani v Slov. goricah ob 8 zjutraj. Govori tov. Krajner in drugi. Vsi člani naše skupine se udeležite in privedite še druge tovariše zraven! — Odbor. Št. Ilj. Strokovna zveza viničarjev, skupina Št. Ilj v Slov. gor-, ima svoj redni sestanek v nedeljo 5. maja ob pol osmih zjutraj v prostorih »Slovenski Dom«.Govori naiš tovariš Jožef Gornik, viničar. Udeležba je za vse člane in viničarje obvezna. — Odbor. Svetinje. Strokovna zveza viničarjev skupina Svetinje ima svoj redni sestanek v nedeljo, 5. maja ob 3 popoldne v prostorih posojilnice v 'Svetinjah. Govorita naša tovariša Peter Rozman in žužek Fr. Pridite vsi viničarji, viničarke in mladina! — Odbor. Sv. Bolfenk pri Središču. Strokovna zveza viničarjev, skupina Sv. Bolfenk pri Središču ima svoj redni sestanek v nedeljo, 5. maja ob pol 8 zjutraj v prostorih tov. Marije Vrbančič v Titanu. Govori naš tov. Mir Andrej. Udeležba je za vse člane in viničarje obvezna. — Odbor. Jarenina. Strokovna zveza viničarjev, skupina Jarenina ima svoj redni sestanek v nedeljo, 5. maja ob pol 8 zjutraj v prostorih Vincenca Hanžič v Jarenini. Govorita naša tovariša Ferk Ivan in Muhič Peter. Pridite vsi viničarji, viničarke in mladina! — Odbor. Maribor. Strokovna zveza viničarjev, skupina Maribor ima svoj redni sestanek v nedeljo 5. maja ob 9 dopoldne v prostorih Zadružne gospodarske banke v Mariboru. Govori naš tovariš Peter Rozman. Udeležba je za vse člane in viničarje obvezna — Odbor. Tekstilno delavstvo Maribor. V Mariboru imamo dobro se razvijajočo tekstilno industrijo. V njej je zaposlenih mnogo moških in stotine ženskih moči. Znano je, da dela tekstilna industrija pri nas z velikimi dobički, katerih pa je deležen samo inozemski kapital. O tem pa, kakšne so plače tekstilnega delavstva, osobito delavk, se zelo malo piše in govori. Niti takozvani patentirani zastopniki delavstva ne povedo o tem ničesar. Samo en primer! V tovarni Doktor in drug delajo delavke 10 do 11 ur dnevno, seveda brez vsakih doklad. Na uro imajo reci in piši 2 dinarja, t. j. v enem dnevu trudapolnega dela se zasluži 22 Din. Vsaka vzdrži samo par mesecev, potem pa gre. Stalnosti tedaj ni nobene, kar je seve podjetju prav po volji. Kajti ljudje, ki delajo samo po par mesecev, gotovo ne bodo imeli kakih posebnih zahtev. Ako bi se pa le kdo drznil kaj reči in zahtevati, gre takoj na cesto. Tudi smo radovedni, če se za slične slučaje kaj zanima mariborska inšpekcija dela. Ali ima to podjetje sploh dovoljenje za podaljšani delovni čas? To podjetje vzdržuje tudi obrat, v katerega se je investiralo 16 milijonov Din. Kje se je vzel ta denar? Ali ga niso s svojim delom ustvarili delavci, delavke, katerih žulji kopičijo za inozemske kapitaliste težke milijone. Plače pa prejema za naporno delo, da mu ne zadostuje niti za golo življenje. Nasprotno pa je bilo z monterji, Atom: Človeška narava in lastnina. (Delavska okrožnica Leona XIII.) 8. V resnici pa, kar je važne je, oni predlagajo rešitvi), ki je v očitnem nasprotju s pravičnostjo, k er je po s edo o unj e sto ari o zasebni lasti pravica, k i je človeku dana po naravi. 9. Prav zn prav je tudi v tem oziru največja razlika med človekom in drugimi živimi bitji. Živali namreč ne vodijo samih sebe, temveč vodi in vlada jih dvojni naravni nagon, ki deloma varuje v njih prebujeno možnost delovanja in primerno razvija njihove moči, deloma tudi povzroča njihove gibe ter jih določuje. En nagon jih vodi, da čuvajo sebe in svoje življenje, drugi pa, da ohranijo svoj rod. Z lahkoto dosežejo obodvojni namen z rabo onih stvari, ki so že tu in so jim na razpolago. Prav za prav dalje ne morejo iti, ker jih vodijo zgolj čuti in stvari, ki so jih posamezni čuti zaznali. 10. Čisto druga je narava človeka. V njem je celotna. pa obenem popolna sila živalske narave. Zato človeku iz tega stališča gotovo ni nič manj, kakor vsemu živalskemu rodu, dovoljeno, da uživa dobrote materijelnili (telesnih) stvari. Toda ta živalska narava. pa naj si bi jo kdo imel v še toliki popolnosti, ne samo ne obsega človeške narave, ampak je celo mnogo nižja od nje in zato rojena, da le-to uboga in posluša. Kar nas dviga kvišku in nas odlikuje, kar človeka napravi človeka, da se bistveno razlikuje od živali, to je razum ali pamet. In zato, ker je samo to živo bilje oblagodarjeno z razumom, moramo človeku prisoditi ne samo rabo dobrin, ki je skupna vsem živim biljem, ampak stalno in trdno pravo do posesti ne samo tistih dobrin, ki se z rabo uničijo, ampak tudi onih, ki po rabi ostanejo. 11. Še bolj jasno postane lo, če bolj globoko pogledamo v naravo ljudi samih. 12. 01ovek namreč s svojim razumom obseže nešteto predmetov. S sedanjimi stvarmi združuje in veže prihodnje. In ker je sam gospodar svojih dejanj, zato pokoren večnemu zakonu, pod oblastjo Boga. ki vse vlada z največjo previdnostjo, sam sebe previdno vodi 2 lastno razsodnostjo. Radi tega je v njegovi oblasti, da si izbere one stvari, katere smatra za najbolj primerne, da mu bodo v pomoč, ne samo sedaj, ampak tudi v prihodnosti. Iz tega sledi, da mora imeti človek oblast ne samo 'do zemeljskih pridelkov, ampak do zemlje same, ker vidi, du mu zemeljski plod daje to, kar mu bo potrebno v bodočnosti. Potrebe vsakega človeku se namreč vedno povračajo, tako, da če jih danes zadovolji, jutri zopet stavijo nove zahteve. Zato je morala narava dati človeku neko stalno in vedno trajajočo stvar, od katere more pričakovati trajno pomoč. Toda lake trajnosti nobena stvar ne more nuditi, kakor zemlja s svojo rodovitnostjo. Povsem pravilno trdi p a p e ž, da je zasebna lastnina pravica, ki je dana človeku že po njegovi, naravi. Jasno je namreč, da človek potrebuje tvarne (maiterijalne) dobrine zato, ker ima tvarne (materijalne) potrebe. Človek je sestavljen iz duše in telesa, to je tvairi (materije) in je zato podvržen prav tistim postavam, kakor druga živa bitja v stvarstvu. Če bi bil človek zgolj duh, bi ne potreboval lastnine, ker bi ne imel tvarnih potreb. Če bi bil pa zgolj tvarno (materijalno) bitje, bi pravtako ne potreboval zasebne lastnine, ker bi bile njegove potrebe zadovoljene po naravnem nagonu, kakor pri živalih. Pa celo pri teh že lahko opazujemo sledove zasebne lastnine, četudi le na podlagi prirojenega nagona, kakor n. pr. pri hrčku, ježu i. clr. Ne sinemo tudi pozabiti, tla so živalske potrebe kolikor toliko uravnane primerno pokrajini, kjer žive (tako se n. pr. kokoš povsem drugače preživlja kakor kača), medtem ko je za človeka le prav malo dobrin v stvarstvu takih, ki hi mu lahko služile v neposredno uporabo. Znano je, koliko časa je rabil človek, preden je začel pridelovati žito. Pa samo s tem mu je prav za prav le malo pomagano. Dati mora žitu šele ono obliko, v kateri more človeku služiti v hrano. Človek torej nujno potrebuje dalje časa, če hoče spremeniti kak del vidnega stvarstva v toliko, da mu res postane koristen v gospodarstvu. In to more izvršiti le tedaj, če ima do kakega kosa zemlje ali do kakega dela zemeljskih sil pravico, z njim razpolagati, ali z drugimi besedami, človek mora imeti zasebno lastnino. Le če ima pravico delati na določenem prostoru zemlje, z določenimi zemeljskimi silami, si more z neko gotovostjo pridobiti sredstva, da zadovolji svoje življenjske potrebe. Čisto vseeno je pri tem, ali človek svoje proizvode ali svoje pridelke neposredno sam porabi ali pa jih zamenja.35 Prav to nam potrjuje tudi zgodovina človeštva, j Že samo dejstvo, da se pojavlja zasebna lastnina povsod in pri vseh narodih in da se je ohranila kljub vsem spremembam časov in nazorov, kaže, da to ne more biti kaka iznajdba ljudi, ampak, da jo zahteva človeška narava sama. Vse se tekom časa spreminja, le narava s svojimi bistvenimi in neraz-rušljivimi nagnenji ostane vedno nespremenjena.36 Seveda pa to velja za vsakega človeka, ne samo za gotov del človeštva. Ako iz kateregakoli vzroka ali tudi pravnega nazora pride do tega, da je velik del človeštva prikrajšan za lastninsko pravico, je povsem naravno, da to občuti kot krivico, kajti človeška narava je v tem oziru pri v s c li ljudeh enak a. In če to očividno kršenje pravice ne najde leka v veljavnem pravnem redu. ni prav nič čudnega, I če v velikem delu človeštva nastane proti temu odpor in tudi upor. Naravne pravice so svete in se nikdar ne kršijo, ne da bi kršitev bila kaznovana. Pridobivaj novih Slanov za 1 S. Z. kateri so prišli baje iz Amerike in so ta obrat montirali. Tem so se plačale bajne mezde. Z vsemi družinami so bili tu več mesecev in živeli boljše od vsakega našega inženerja. Prav je tako, odgovornejše delo naj bo temu primerno nagrajeno. Ali s tem še ni rečeno, da bi moral delavec delati za tako škandalozno nizke plače. Kapital triumfira in grabi milijone, hoče, da iztisne poslednjo srago krvi iz izmozganih in izmučenih delavskih množic. Kaj zato, SaJ prihajajo vedno sveže in nove! Delavstvo vzdrami se in napovej te- 01 u izkorišeevanju dosleden in neizprosen boj. Stopi strnjeno v svoje razredne strokovne organizacije! Le potom njih si bomo mogli priboriti večji kos kruha in si ustvariti človeka vredno življenje. — Zaveden tekstilni delavec. Stavbinsko delavstvo. O nas stavbinskih delavcih se zelo malo govori in tudi malo piše. Vse izgleda, kot da nas nikjer ni in vendar ne rastejo lični domovi in visoke palače brez naših žulja-vih rok. Le naši kapitalisti pišejo in računajo, kakšne profite bodo izprešali iz naših žuljev. Kdo pa naj še odločuje o naši usodi, saj smo vendar v javnosti nepoznani in delavskemu pokretu odtujeni. V letu 1928. smo imeli zelo živahno sezono. Brezposelnosti ni bilo niti pri zidarjih, niti pri tesarjih in tudi pleskarji so imeli dosti posla. Kljub temu, da je bila stavbna sezona zelo živahna in da so stavbni mojstri in drugi pri stavbah v poštev prihajajoči obrtniki želi lepe dobičke, smo stavbinski delavci prejemali zelo mi-zerne plače in sicer kvalificirani delavci 5 do največ 6 Din, pomožni delavci pa le 3 do največ 4 Din na uro. Naša sezona traja le dobrih 6 mesecev v letu. V tem ; o Pisarna: Kongresni trg št 2 Ustanovljena 1895 Telefon 2255, 2855 Iz vse svoje duše 1 Renč Baadn Poslovenil Niko Kuret za- pisala je: »Nimam človeka, da bi mu svojo žalost upala, niti duše, ki bi me dvigala in mi svetovala. Ih čudno je, da drugi prihajajo k meni, kakor da sem jaz močna. Oni dan je Irma rekla: ,Oh vi.’ Zares bi kdo mislil, da spadam v neko posebnp vrsto. Žal, ne. Ena sem izmed tistih, ki ljubijo, izmed tistih, ki se navezujejo na tisoč repi in na mnogo oseb okrog sebe, dokler ne izlijejo vsp svoje ljubezni nanj, ki je bo vreden. Gorje mi povzroča to, a me varuje. Moja slabost je žal vedno v tem, da tako zlahka solzo potočim za flruge, da me boli prijatpljska rana, dj me misel v ipeni vedno kliče. In kep sem postpno dekle, mepijp tovarišice i? delavnice, da vem za skrivnqst, kako očuvati drugp. ji ako se motijo. »Davi pa, po svojem srečanju z Ktienppm, sem tekla v delavnico. Ko je Irma videla moje rdeče oči, je rekla: ,Zdaj ste še vi na vif-sti?* IVIprala sem zatajiti svoje solze, svoje srce, lci je jokalo v meni, svojo misel pred temi dekleti, ki jim bom morda kmalu delovodkinja. Sama sebe sem se sramovala. Tiste, kj se po navadj udajajo v svoji bolesti, so me gledale z veseljem. K sreči ni bilo gospe Clemence. Zajpislekov in okusa ni bilo prav nič. Ko smo vstale ob desetih gospodična Augu-stina, Irma, Mathilda in jaz, da se odpravijo k poroki gospodične pl. Muplove, se mi je približala na stopnicah uboga Marija Schvvarzova, za kolero sera bila izprosila dovoljenje, da sme z mano, In me vprašala: ,Tpdi vi imate kaj na srcu? Ali ra petih stopnicah iz skrilavca. Vdolbine so zadelane z opekami. Mariji je odprla vrata in rekla šaljivo: ,Tu, — paradiž. Jaz grem naprej.* »Četvero sten, pobeljenih z apnom, a pred več nego desetimi leti. Postelja na jerpiupe. Dva stola in miza. Zrcalo, še ožja nego dlan, je viselo ob oknu. »Sprva sem se šalila, da ne bi zajokala. Marija je imela k sreči dva stola. Rekla sem: ,Kaj, čel bi večerjali?* Pokazala mi je črno ognjišče brez ognja, celo brez vsake ponve. ,Pozabili so, vidite.* Tedaj sem tekla kupit malo več jedil kot je bilo treba, malp več kruha, pa sva večerjali pri mizi iz sirovega lesa. Bili sva veseli obe kakor drevje, ki mp sneg na vejah leži: ni sicer bogvekaj, a sveti se. Blagoslavljala sem moč volje, ki me je privedla semkaj. Marija se mi je odprla, zahvalila se mi je. Dovolila mi je, da sem ji svetovala obzirno, kakor storiš to sestri, naj se varuje Antoina. Samo presenetila me je njena moralna nevednost. Rekla mi je: Za »Jugoslovansko tiskarno«: K. če?