15. september 2011 | številka 103
10	Dan priključitve Prekmurja matičnemu narodu
11	Konec septembra nove sadike v topolovem drevoredu
14 Občinski prostorski načrt Mestne občine Murska Sobota
17	Prireditve ob 100-letnici naselja Pušča
18	Festival za mlade Zbujdi se«
20 Pozdrav jeseni v Černelavcih 26 Delavnice v Hiši Sadeži družbe
30 Robert Inhof na policah The British Library
35 Mednarodne igre šolarjev na Škotskem
39 Evropski teden mobilnosti v Mestni občini Murska Sobota

Srečen začetek prvošolke in prvošolci!
Podružnična šola Krog
ŽUPANOV KOTIČEK
Vedno znova se razveselim, ko me na urniku, ki je prepoln številnih odločilnih in napornih sestankov ter pogajanj, čakajo obveznosti, kot je vsakoletni prvoseptem-brski pozdrav prvošolkam in prvošolcem. Letos sem imel prijetno dolžnost, da sem od 177, kolikor jih je prvič sedlo v šolske klopi v vseh naših šolah, pozdravil prvošolčke in njihove starše na treh šolah ter jim zaželel vse dobro ob tem tako zelo pomembnem koraku v njihovem življenju. Zaželel sem jim poguma in veliko mero radovednosti, ki je gonilo napredka in znanja. Veliko sreče in vse dobro želim tudi dijakom, ki so letos iz varnih osnovnošolskih klopi stopili v že nekoliko resnejši svet srednjih šol. Prav tako vse dobro želim malčkom, ki so v spremstvu svojih staršev prvič odkorakali v vrtec, in vesel sem, da lahko skupaj z novo enoto v Černelavcih zagotavljamo varstvo za 704 predšolske otroke v mestni občini.
Z dobrimi novicami se je september začel tudi na gospodarskem področju. Podjetje Mura je dobilo nove lastnike iz podjetja AHA Moda. Upam, da bo novim lastnikom uspelo Muri povrniti njen uspeh in ugled ter blagovno znamko vrniti ob bok prestižnim evropskim modnim hišam. Na izboru za najhitreje rastoče podjetje v dravsko-pomurski regiji je letos že drugič zapored najvišje priznanje pripadlo podjetju iz naše občine. Po lanskoletnem zmagovalcu podjetju Roto Pavlinjek je letos naziv pripadel podjetju GMT, ki se ukvarja s trgovino z rezervnimi deli in opremo za motorna vozila. V časih, ko nas z vseh strani zasipajo s črnogledimi novicami, besedi recesija in gospodarska kriza pa sta postali stalnica vsakdanjih pogovorov, nam takšne novice dajejo upanje, da se stvari lahko obrnejo tudi na bolje.
Naj zaključim z vestjo, ki je bila v naši občini v tem poletju gotovo najodmevnejša. Z burnimi odzivi in številnimi očitki je bila največ pozornosti deležna sečnja topolovega drevoreda. V tej številki Soboških novin objavljamo obširno poročilo strokovnjaka dr. Šiftarja o tem, da je bila odločitev - verjemite, da je bila zelo težka - za tako temeljit poseg v naravno dediščino naše krajine nujna. Tudi sam pogrešam čudovit pogled na zelen drevored, ko se vsak dan iz Rakičana peljem proti Murski Soboti. Ljudje namreč zelo težko sprejmemo dejstvo, da imajo vse stvari v življenju omejeno življenjsko dobo.
Zato sem še toliko bolj prepričan, da bo prijetna jesen, ki se nam, vsaj po napovedih, obeta, dobra popotnica 140 mladim in zdravim topolom, ki jih bomo to jesen posadili na mesto, kjer so padli stari in oslabeli.
_ Vaš župan
3
Spoštovane občanke,
spoštovani občani!
MESTNI SVET
Svetniške pobude,
županovi odgovori
Predlogi in pobude članov mestnega sveta, podani v nadaljevanju 6. seje Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota 21. julija 2011:
Cvetka ŠKAFAR
je dejala, da so Mestne četrti Murska Sobota junija organizirale pohod, ki se ga je udeležilo okrog sto občanov. Želi, da se taka srečanja nadaljujejo s še večjo udeležbo občanov in tudi mestnih svetnikov.
Svetnica je dejala, da je že na drugi seji dala pobudo, da bi na križišču Zelene in Lendavske ulice postavili svetlobni znak. Kaj je bilo postorjenega?
Župan je odgovoril, da bodo na občinski upravi in pri upravljavcu cest preverili razloge, zakaj svetlobnega znaka se ni.
Cvetka Škafar je izpostavila, da je gibanje pešcev na pločniku mimo trgovine Mercator na Lendavski ulici omejeno in ovirano zaradi parkiranih avtomobilov. Na istem pločniku je tudi kolesarska pot, zaradi vozil pa ni dovolj prostora za kolesarja in pešca. Kako lahko v tem primeru ukrepa občina?
Župan je odgovoril, da lahko težavo neprimernega parkiranja avtomobilov rešijo tako, da se vzporedno s kolesarsko steza ob robu parkirišča postavijo konfini in verige, ki bodo preprečevali, da bi avtomobili »gledali« na kolesarsko stezo.
Svetnica je dala pobudo, da se na postajališčih mestnega avtobusa Sobočanec na Lendavski ulici postavijo klopi. Ali je možno, da se klopi postavijo tudi na poti do zdravstvenega doma?
Zupan je odgovoril, da je predlog za postavitev klopi ob postajališčih in v smeri proti zdravstvenemu domu dober, vendar je vse povezano s finančnimi sredstvi. V rebalansu proračuna ali v proračunu za naslednje leto bodo skušali predvideti sredstva za klopi za starejše občane ob cestah.
Svetnica je pohvalila izvajalce, ki skrbijo za urejene travne in zelene površine med bloki na Lendavski ulici. Koši za smeti na otroških igriščih pa so zmeraj polni, zato se naj pogosteje praznijo.
Župan je odvrnil, da je pogostejše praznjenje košev za smeti pobuda za podjetje Komunala, ki za mestno občino opravlja javno gospodarsko službo vzdrževanja zelenic in odstranjevanja smeti.
Škafarjeva je omenila, da je prejela več anonimnih pisem, nakar ji je župan odgovoril, da je mestni svet mesto za reševanje interesov širše skupnosti, ne pa osebnih zadev.
Svetnica je izpostavila, da od zaposlenih na mestni upravi pričakuje več pripravljenosti za sodelovanje; župan ji je odgovoril, da se naj v zvezi s tem svetnica pogovori z direktorjem mestne uprave, ki je njen predstojnik.
Cvetka Škafar je vprašala, kaj je bilo postorjeno glede zagotovitve prostorov Medobčinskemu društvu invalidov Murska Sobota?
Župan je odgovoril, da glede prostorov za društva trenutno poteka dogovor z enim od lastnikov objekta na Slovenski ulici (podmornica), ki
je prazen. Na dvoriščni strani tega objekta je v prvem nadstropju pet pisarn, v pritličju pa so še dva prostora in dve garaži. Lastnik je do konca leta pripravljen dati prostore v uporabo zastonj. Prostori v nadstropju so razmeroma dobro ohranjeni, v pritličju bo za njihovo ureditev treba vložiti sredstva. Druga lokacija je stara ekonomska šola. Pred časom je ministrstvo odgovorilo na predlog župana, da naj objekt, ki sameva, dajo v brezplačno uporabo občini, ta pa v uporabo društvom. Najprej je treba pripraviti elaborat vzpostavitve teh prostorov v funkcijo, urediti vhode do učilnic in ogrevanje prostorov v zimskem času itd. Tretji objekt, o katerem se občina pogovarja, je stara glasbena šola. Z drugim solastnikom se občina dogovarja za odkup dela, ki mu je pripadel po denacionalizaciji (en del je pripadel občini). Dokler objekt ni razdeljen, ga ni možno vzpostaviti v funkcijo. Četrti objekt je objekt na drugi strani Slovenske ulice, drugi del stare ekonomske šole. Za obnovo prostorov bi bilo treba vložiti pribl. 100.000 EUR. Formalno je objekt v zemljiški knjigi knjižen na mestno občino, vendar je last države. Češe ministrstvo strinja, da bi občini dali staro ekonomsko šolo v brezplačno uporabo, župan upa, da bi v brezplačno uporabo dali tudi drugi del.
Škafarjeva je vse občane pozvala, da naj na dan brez avtomobila, ki bo 22. 9. 2011, avtomobil zamenjajo s kolesom ali hodijo peš.
Mag. Robert CELEC
je izpostavil problem poplavljenih kleti v Murski Soboti, Černelavcih in Rakičanu
ob nalivih.
Zupan je odvrnil, da je ustrezna komunalna infrastruktura zelo velik problem, s katerim se ukvarjajo že nekaj časa. Pred časom so pri Javnem podjetju Komunala pripravili projekt »Hidravlična analiza celovitega kanalizacijskega sistema v Murski Soboti«. Na podlagi te analize so predvideni bistveni ukrepi, ki bi naj izboljšali stanje kanalizacije. Eden od ukrepov je že bil uresničen, to je povečanje premera cevi, ki gre pod razbremenilnim kanalom, ampak očitno to še ni dovolj. Glede na zadnje dogodke je bil opravljen urgentni sestanek s predstavniki Komunale, ki so predstavili svoje poglede. Odločeno je bilo, da je nujno treba očistiti kanalizacijski vod, kar je predpogoj, da lahko tudi s kamero v severnem kanalizacijskem vodu najdejo vse razpoke, morebitno vtekanje podtalnice, kakršnekoli druge ovire, zamašitve ipd. Ni pa težava samo tam, ampak tudi v Murski Soboti. Tukaj so bili na podlagi analize predvideni trije ukrepi: prvi je bil, da se ob stiku srednjega in južnega ko lektorja večji del vode spelje v južni kolektor, saj v središču Murske Sobote prihaja do poplav. To je delno urejeno, vendar je zadevo treba še nadgraditi. Drugi, najpomembnejši in finančno najzahtevnejši (okrog 800.000 EUR) ukrep je gradnja novega vzporednega kanalizacijskega voda od zbiralnega jaška pri čistilni napravi do Gregorčičeve ulice. To je že del osrednjega kolektorja, kjer je premer cevi očitno premajhen in ne uspe požirati vse vode. Za vzporedni novi kolektor je Javno podjetje Komunala pripravilo projektno-tehnično dokumentacijo, težava pa je, da ne moremo pridobiti zemljišča, po katerem ta kolektor poteka. Obstoječi kolektor poteka po zasebnih zemljiščih in Komunala v 20—30 letih ni uredila vknjižbe služnosti na teh zasebnih zemljiščih. Ko je občina po zakonodaji pridobila te investicije v svojo pristojnost, je takoj začela reševati premoženjskopravne zadeve. V celotnem odseku je ostal samo še en lastnik, ki ne dovoli vknjižbe služnosti za obstoječi in
4
www.banka-koper.si (J) 080 1318
IZBERITE SVOJO SMER
PAKETI DOBRODOŠLICE ZA NOVE KOMITENTE BANKE KOPER
V Banki Koper smo za vse naše nove komitente pripravili ugodne Pakete dobrodošlice z izjemnimi pogoji na področju poslovanja z osebnim računom, vlaganja sredstev ter potrošniškega kreditiranja.
Kot novemu komitentu Banke Koper vam je na voljo tudi gotovinski kredit z odplačilno dobo do 5 let in z ugodno fiksno ali spremenljivo obrestno mero.
Vabimo vas v našo poslovno enoto Murska Sobota na Slovenski ulici 27, kjer vam bodo naši prijazni uslužbenci z veseljem predstavili ponudbo. Lahko pa nas pokličete tudi na telefonsko številko 02-530 89 70.
Postanite naš komitent do 30. septembra 2011 in sodelujte v nagradni igri, ki vas lahko popelje v eno izmed evropskih prestolnic:
Berlin	Istanbul	Atene	Pariz
Več o ponudbi in nagradni igri na www.banka-koper.si
MESTNI SVET
nov kanalizacijski vod. Zaradi tega je bilo treba projektpreprojektirati in zaobiti to lastnino. To je največji poseg in bo v tem osrednjem kanalizacijskem sistemu rešil marsikaj. Ampak ker lastniki posegov ne dovolijo, na občini ne morejo pridobiti gradbenega dovoljenja, objaviti razpisa in začeti z izgradnjo. Vproračunu je v letošnjem letu predvidenih 170.000 EUR za del teh posegov. Tretji večji poseg bi moral biti v t. i. zbiralnem jašku, kjer se priključijo severni, osrednji, južni ter bolnišnični kolektor in ki predstavlja ozko grlo. Ob velikih enkratnih nalivih z velikimi količinami meteorne vode vsa voda iz štirih kanalizacijskih vodov priteče v zbiralni jašek in nato po enem vodu teče v zadrževalni bazen pri čistilni napravi, ki je bil izgrajen, da prevzame sunek velike vode. Ampak do zadrževalnega bazena priteče le določena količina vode, saj po vmesnem skupnem jašku ne steče dovolj vode. Za zbirni jašek, kamor pritečejo trije do štirje kanalizacijski vodi in predstavlja ozko grlo, je narejena projektna dokumentacija; zadevo bi rešili tako, da bi več vode neposredno steklo v zadrževalni bazen. A težava je v tem, da Agencija za okolje ne da soglasja. Po čiščenju severnega kolektorja in ugotovitvi stanja po pregledu s kamero bo pripravljen predlog sanacije. To bo v proračunu 2012 in 2013 glavni in največji zalogaj naše občine. Zupan se je opravičil vsem tistim, ki so zaradi kanalizacije imeli nevšečnosti.
Svetnik Celec je dejal, da s tem, da je župan eden od dveh članov skupščine Sobota Center, d. o. o., in s tem krši zakonodajo. Župana je pozval, naj nemudoma odstopi kot član skupščine podjetja Sobota Center, podjetje pa na prošnjo zasebnega solastnika likvidira. Obenem naj Nadzorni odbor Mestne občine M. Sobota naredi revizijo poslovanja tega podjetja.
Zupan je pozval mag. Celeča, naj ga prijavi ustreznim institucijam, da dokaže županovo očitno kršenje zakonodaje. Zupan odločno zanika
korupcijo, saj članstvo v skupščini ni samodejno korupcija. Kot županje v tej skupščini legitimen predstavnik mestnega sveta.
Dodatni odgovor je podala Nada ŠIFTAR, vodja Oddelka za splošne zadeve: Komisija za preprečevanje korupcije je na svoji spletni strani najprej objavila pregled nezdružljivosti funkcij in opravljanja dejavnosti. A ker je bilo v zakonodaji toliko nejasnosti, je čez čas preglednico umaknila. Glede na to, da so na zahtevo petih občin bili v presoji pred Ustavnim sodiščem vsi trije odstavki 27- člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, je Skupnost slovenskih občin občinam predlagala, naj glede nezdružljivosti počakajo do dokončne odločitve Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je razsodilo; zaradi nejasnosti, ki jo še sedaj povzroča ta zakonodaja, je Komisija za preprečevanje korupcije na 37 straneh posredovala splošno pojasnilo oz. tolmačenje členov zakona glede omejitev poslovanja, nezdružljivosti funkcij in nasprotja interesov. Z včerajšnjim dnem so dana nova pojasnila glede gospodarskih družb, ki se ustanavljajo po zakonu o gospodarskih družbah. Tu še vedno ostajajo dileme, ali nastopa nezdružljivost ali ne. Komisija za preprečevanje korupcije pojasnjuje: »Medtem ko pri določenih oblikah subjektov na formalni ravni ni dileme o tem, kateri organi opravljajo dejavnost upravljanja, ker to določa zakon, se predvsem pri gospodarskih družbah, ustanovljenih skladno z zakonom o gospodarskih družbah, zastavlja vprašanje, kdo so tisti organi oz. predstavniki, ki opravljajo dejavnost upravljanja. Zakon o gospodarskih družbah namreč izraza organ upravljanja oz. dejavnost upravljanja ne pozna.« Vpravni teoriji se pojavljajo različne interpretacije in tolmačenja. V zadnjih pojasnilih izhajajo iz tega, ali skupščina opravlja samo ustanoviteljske pravice — potem ne gre za nezdružljivost; če pa opravlja skupščina tudi nadzor in upravljalskefunkcije, potem prihaja do nezdružljivosti. Treba bo pregledati akte družbe Sobota Center.
6
MESTNI SVET
Župan je dodal, daje na zadnjem sestanku večina svetniških skupin bila za to, da se družba Sobota Center ukine, zato bo mestni svet na naslednji seji obravnaval predlog za ukinitev te družbe po hitrem postopku.
Mag. Celec je predlagal, da naj, skladno z določili poslovnika mestnega sveta, mestni svet Komisiji za statutarna in pravna vprašanja naloži, da poda obvezno razlago glede načina podaje mnenja s strani župana, ki je pogoj za obravnavo odloka na seji mestnega sveta, v primeru da predlog odloka predlaga mestni svetnik.
Svetnik je vprašal, kako daleč je mestna uprava pri razpisu za izgradnjo športnega centra v Bakovcih?
Župan je odgovoril, da so za izgradnjo športno-rekreacijskega centra v Bakovcih prispele tri ponudbe, najdražja v višini okrog 700.000 EUR. Komisija, ki vodi postopek oddaje del, je župana obvestila, da dva ponudnika ne izpolnjujeta zakonsko določenih pogojev, saj morajo njihovi podizvajalci imeti poravnane vse obveznosti. Vse pogoje ima en ponudnik. Če ostane samo en ponudnik, velja na tem področju praksa, da mora biti razpis v celoti razveljavljen in objavljen nov razpis, v razpisu pa je treba navesti, daje možno pogajanje. Sedanji razpis je bil po postopku odprtih ponudb, zato pogajanje ni bilo možno. To pomeni, da bo prišlo do zamika začetka gradnje, kar pa ne pomeni, da se izgubijo sredstva z Ministrstva za kmetijstvo iz naslova razvoja podeželja.
Svetnik je pozval vodstvo NK Mura 05, da naj odpravijo težave pri prodaji kart, ki so se zgodile pred prvo tekmo. Opozoril je, da je ozvočenje na severni strani stadiona katastrofalno. Dodal je, da je treba postaviti dodatne kioske za prodajo pijač.
Županje odgovoril, da so težave pri organizaciji nogometne tekme NK Mura 05 stvar vodstva kluba, ki mora načrtovati tudi večji obisk. Mestna občina razmišlja o obnovi ozvočenja, saj je nepremičnina — stadion v občinski lasti.
Angela NOVAK
je dala pobudo, da se v parku, namestijo dve ali tri mize s klopmi zaradi ustvarjalnosti v naravnem okolju. Pod lepo urejenimi klopmi v parku je nasut drobni kamen, ki se raztrosi izpod nog na vse strani. Stroka naj najde boljše in koristnejše rešitve.
Župan je odgovoril, da bi bilo za to treba najti sredstva v proračunu. Vparku je bilo zamenjanih veliko klopi, tlakovane površine pod vsemi klopmi pa bi bile velik finančni zalogaj. Predlogi so umestni, vendar ob kanalizaciji in EPK na koncu ne ostane veliko sredstev za vse te drobne stvari.
Svetnica je dejala, da Javno podjetje Komunala skladno z dogovorom dvakrat letno pokosi travo na javnih površinah. V Kocljevi ulici 4 oz. pri zaklonišču trava hitro raste, zato jo naj vmes še enkrat pokosijo. Župan je odgovoril, daje bil v okviru projekta 3 Parki obnovljen del zelenih in gozdnih površin. Del tega programa je tudi vzdrževanje zelenih površin, ki ga pripravlja strokovnjak dr. Šiftar. Ta program bo določal, kolikokrat na leto bi naj pokosili travo na različnih lokacijah (sončnih, senčnih ipd). Stališče strokovnjaka je, da travo kosimo prepogosto in prenizko; kositi bi morali više, tudi zaradi utrditve travne ruše. Ko bo program vzdrževanja zelenih površin dokončan, ga bo treba dokončno določiti, kar bo koristno tudi za Komunalo.
Jolanda PRELEC LAINŠČAK
je podala zahtevek po ureditvi ceste in omejitvi prometa po dostopni cesti v Ulici Stefana Kuharja v Murski Soboti. Skladno s sprejetim programom mestne četrti je bila v juniju letos urejena dostopna cesta, ki omogoča dostop do notranjih parcel z vzhodnega in zahodnega dela ulice. Omenjene parcele imajo namreč zaradi istih lastnikov že dostope z Ulice Juša Kramarja ali Cankarjeve ulice, ostale parcele v tej ulici pa so že imele dostop po urejeni asfaltni cesti. V preteklih 25 letih cesta ni služila svojemu namenu, nedavna ureditev z nasutjem gramoza in brez odvodnjavanja pa je bila finančno nesmotrna in nerazumna, predvsem pa opravljena mimo vseh pravil o upoštevanju varnosti v prometu. Na dostopni cesti niso označene nobene omejitve, kar čez noč je iz dostopne ceste postala povezovalna cesta, s čimer se je povečal tudi promet. Ker ni urejene prometne signalizacije, poteka promet dvosmerno, čeprav se cesta v smeri vzhoda konča v enosmerni ulici z obveznim zavijanjem v desno. Nasutje gramoza brez predhodne ureditve odvodnjavanja ob deževnem vremenu povzroča nevšečnosti stanovalcem Ulice Stefana Kuharja. Meteorna voda se namreč s ceste steka v kleti in na dvorišča. Investitor tudi ni poskrbel za protiprašno zaščito. Zaradi tega stanovalci predlagajo, da investitor do resnične potrebe po dostopni cesti opusti vse nadaljnje aktivnosti in dela pri urejanju ceste, ki bi povečevala promet, ter odpravi škodo in posledice na zasebni in javni lastnini, ki jo je povzročilo urejanje ceste. Stanovalci od investitorja zahtevajo, da uredi cesto tako, da bo ustrezala vsem gradbenim, okoljskim in varnostnim kriterijem: širina cestišča naj bo na obeh koncih enaka, cesto naj asfaltira, do dokončne ureditve se naj cesta in morebitni obvozi zaprejo za promet z ovirami, cesta se naj označi s prometnimi znaki, da je dostopna le za stanovalce in dostavo.
Županje odgovoril, daje ureditev ceste od Trstenjakove do Ulice Stefana Kuharja bila v načrtu mestnih četrti. Sam si j e stanje ogledal; povedano mu je bilo, da gospa Prelec Lainščak ni dovolila, da se v tistem delu cesta zaključi, in tudi ni gramozirana v celoti. Po strokovnem ogledu stanja bo cesta delno urejena tako, kot je predlagala svetnica. Postavili bodo prometno signalizacijo, cesta bo enosmerna in bo zaprta nekje na sredini. Možen bo dovoz z ene ali druge strani. Župan je povedal, da so bila za opravljena dela v proračunu predvidena sredstva, urejanje pa se bo tudi nadaljevalo. Župan upa, da bo ureditev ceste predlagana v proračunu za leto 2012.
Jolanda PRELEC LAINŠČAK je pojasnila, da ni dovolila izkopa cipres, ki so posajene že 25 let in jih varujejo pred prahom. Dokler cesta ni bila gramozirana, jih voda nikoli ni zalivala. Ta gramozirani del ceste je višji, kot so prej bile parcele; če se del gramoza odstrani, težav z zamakanjem parcel ne bo.
Darko RUDAŠ
je opozoril na nenadzorovano odlaganje komunalnih odpadkov na tako imenovana divja odlagališča. Mestna uprava naj pripravi program za odpravo divjih odlagališč in ugotovi njihovo število, vključno z divjim
odlagališčem na Pušči.
Župan je odgovoril, daje mestna občina skupaj z družbo Saubermacher Komunala sanirala nenadzorovano odlaganje odpadkov. Skupaj z iz-
7
MESTNI SVET
vajalcem bodo preverili, kako urediti odlagališče pri Pušči. Popis vseh črnih odlagališč je narejen.
Svetnik je dejal, da bosta vladna služba ter Ministrstvo za okolje in prostor v oktobru objavila javni razpis; na razpolago bodo trije milijoni evrov sredstev. Mestna občina naj na razpis prijavi investicijo izgradnje kanalizacije v KS Pušča.
Županje v zvezi z javnim razpisom SVLR in Ministrstva za okolje in prostor v višini treh milijonov evrov za projekte romskih naselij, kjer bi lahko kandidirali s kanalizacijo, povedal, daje mestna občina pred časom že imela odobren projekt kanalizacije v romskem naselju Pušča, kjer je na razpisu dobila 150.000 EUR, celotna investicija pa stane 450.000 EUR Pri tej investiciji je težava zagotoviti lastni delež sredstev. Občina je že nekajkrat opozorila KS Pušča, dani urejeno lastništvo zemljišč, kjer naj bi kanalizacija potekala. Ob prijavi na razpis mora občina sama zagotoviti sredstva za 20-odstotni davek, pa tudi 100 odstotkov sredstev za investicijo ne dobi, v najboljšem primeru mogoče 85 odstotkov.
Svetnik je izpostavil, da člane Prostovoljnega gasilskega društva Pušča zanima, kako daleč je pripravljena projektna dokumentacija za gradnjo prizidka, v katerem bi društvo izvajalo svojo dejavnost. Županje odgovoril, da za izgradnjo prizidka skrbi Stefan Cigan, vodja Oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti.
Rudaš je vprašal, zakaj se je zaustavila izgradnja športno-rekreacij-skega centra na Pušči oz. kako daleč je izgradnja slačilnic? NK Pušča namreč še vedno ne more igrati tekem pred domačim občinstvom, saj ne izpolnjuje pogojev.
Župan je odgovoril, da bo po izjavi ministra za finance proračunsko leto predčasno končano, če rebalansa državnega proračuna ne bodo potrdili v državnem zboru. To pomeni, da država in občine ne bodo mogle prevzeti nobenih obveznosti več. Zupan upa, da do tega ne bo prišlo in da bo javni razpis, o katerem govori g. Rudaš, objavljen. V rebalansu državnega proračuna je predvideno zmanjšanje za nekaj manj kot 400 milijonov EUR proračunskih sredstev, od tega 230 milijonov EUR iz naslova sredstev iz Evropske unije za razpise, na katere se prijavljajo občine; nekatere že imamo sklenjene pogodbe, druge občine pa že izbrane izvajalce. O rebalansu državnega proračuna je predsedstvo Skupnosti občin Slovenije imelo sestanek z ministrom za finance. Minister predlaga, da sredstva iz 21. in 23- člena Zakona o financiranju občin, na podlagi katerega bi morala Mestna občina M. Sobota dobiti letos 155.000 EUR, letos prepolovijo, drugo polovico pa izplačajo v naslednjem letu. Če bo ta rebalans sprejet, bomo letos v proračunu občine na prihodkovni strani izgubili 87-000 EUR. Poleg tega je država že pred časom ukinila subvencijo oz. sredstva, kijih občinam daje za pomoč na domu. Razmišljajo tudi o ukinitvi drugih dodatkov, ki jih sedaj občine dobivajo za pristojnosti na področju sociale. Ko bomo pripravljali proračun občine za naslednje leto, bomo morali biti realni. Zato bo tudi gradnja slačilnic ob igrišču v naselju Pušča potekala skladno z razpoložljivimi sredstvi v proračunu na prihodkovni strani. V letošnjem letu se mora zaključiti projektna dokumentacija.
Mag. Nataša HORVAT
je vprašala, v kateri fazi so aktivnosti za izgradnjo krožišča med Goričko in Gederovsko ulico v Černelavcih in hkrati proti naselju Pušča? Z varnostnega vidika bi bilo dobro krožišče urediti čim prej.
8
MESTNI SVET
Nada CVETKO TÖRÖK, vodja Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe, je odgovorila, daje ureditev krožišča predvidena v prostorskem aktu za Opleter. Ta prostorski akt je že pripravljen za javno obravnavo. Projektna dokumentacija se že izdeluje. Pred leti je bila naročena projektna dokumentacija za štirikrako križišče, sedaj se to preureja v krožišče. Ze v letu 2009je občina ta projekt skupaj z ostalimi križišči na državnih cestah prijavila Direkciji RS za ceste za sofinanciranje. Zaenkrat odobritve ni, ker delajo po svojem planu. Tudi občina nima predvidenih sredstev za financiranje; ko bo prostorska in projektna dokumentacija gotova, bo treba poiskati sredstva za izvedbo tega krožišča.
Mag. Horvat je menila, da bi bilo prav, da bivši občinski nagrajenci dobijo vabila na slavnostno sejo.
Županje odgovoril, da je na slavnostno sejo, ki je javna, povabil občane preko medijev, ni pa bil seznanjen, ali so bila bivšim nagrajencem vabila posredovala posebej. Dodatni odgovor službe za protokol: Na slavnostno sejo so bili vabljeni vsi nekdanji nagrajenci Mestne občine Murska Sobota.
Goran MILOŠEVIČ
je dejal, da je mestni svet na zadnji dopisni seji sprejel sklep o podpisu pogodbe o sodelovanju pri izvedbi projekta EPK 2012, ki se nanaša na sofinanciranje programskih in splošnih stroškov projekta EPK 2012. Sklep je pogojni. Župan naj pojasni, kako daleč je s podpisom te pogodbe. Ker gre za kompleksno in nujno zadevo, je hkrati dal pobudo, da to točko uvrstijo na dnevni red naslednje redne seje. Gre za enega največjih projektov v naslednjem letu.
Zupan je na seji mestni svet seznanil s sklepi srečanja predstavnikov Mestne občine Murska Sobota in zavoda Maribor 2012 — Evropska prestolnica kulture, ki je bilo 13. julija 2011.
Zoran KOS
je predlagal, da naj poskušajo najti dodatne možnosti za financiranje športnikov - dveh rokoborcev, ki si prizadevata doseči olimpijsko normo za olimpijske igre v letu 2012. Župan je odgovoril, da je bilo z amandmaji k proračunu Zavodu za kulturo, turizem in šport dodeljenih 20.000 EUR več sredstev prav za namene športa. Morda bi se dalo del teh sredstev nameniti rokoborcema za dosego norme za udeležbo na olimpijskih igrah.
Zoran KOS je dodal, da tudi 20.000 EUR ne bo dovolj, zato naj občinska uprava poišče še kakšno možnost, mogoče tudi sponzorja.
Davor ŠKORJANEC se je v imenu kluba NK Mura 05 opravičil javnosti zaradi pomanjkljivosti pred prvo tekmo. Nihče namreč ni pričakoval toliko obiskovalcev. Potrudili se bodo odpraviti pomanjkljivosti.
Župan je dodal, da lahko nogometašem NK Mura 05 čestitamo za dobro predstavo na prvi tekmi, klub pa se naj na tekme, kijih nogometaši igrajo doma, primerno pripravi. Občina lahko pripomore le glede parkiranja v tem času: takrat bi lahko izjemoma zagotovili možnost parkiranja v bližini teniških igrišč.
Andrej MEŠIČ
je vprašal, kaj se da postoriti glede preplastitve vsaj enega dela kolesarske steze med Mursko Soboto in Rakičanom, kjer je velika dnevna frekvenca kolesarjev, na delu ob ra-kičanskem parku.
Župan je odgovoril, da se ob rakičanskem parku na kolesarski stezi zaradi dreves pojavljajo grbine. Če bodo zaradi revitalizacije topolovega drevoreda nastale poškodbe kolesarske steze, bo treba v tem delu stezo preplastiti.
Mešiča je zanimala sanacija dreves v rakičanskem parku, saj so nekatera v zelo slabem stanju.
Zupan je odvrnil, da se bodo v parku porušila le dotrajana drevesa, za kar je treba pridobiti soglasje Zavoda za varstvo naravne dediščine. Upravnik tega parka je KS Rakičan, za drevesa pa skrbi Komunala, kolikor pač lahko, saj je to območje zaščiteno in dela lahko opravijo le v soglasju z Zavodom za varstvo naravne dediščine iz Maribora.
Svetnik je vprašal o možnosti izgradnje kolesarske steze na Noršinski ulici, od Ekonomske šole naprej, kjer so štiri velika podjetja, ki zaposlujejo čez 200 ljudi. Z izgradnjo kolesarske steze bi se izboljšala njihova pot do službe.
Župan je odgovoril, da v letošnjem proračunu ni predvidenih sredstev, prav tako še niso izdelani projekti za izvedbo, niso pridobljena niti zemljišča. Zadeva je delno vezana na vzhodno obvoznico, ki je državni projekt. Zupan upa, da se zaradi finančne krize ne bo zaustavilo tudi koriščenje evropskih sredstev. Projekt se lahko vključi v proračun, ampak na prihodkovni strani je treba najprej zagotoviti sredstva.
V	zvezi s predlogi, ki jih podal mag. Robert CELEC, je mestni svet sprejel naslednja sklepa:
1.	Mestni svet Mestne občine Murska Sobota predlaga Nadzornemu odboru Mestne občine Murska Sobota, da poleg zadev iz letnega programa dela obravnava zakonitost in pravilnost poslovanja organov upravljanja v podjetju Sobota Center, d. o. o., Murska Sobota, kar naj izvede do konca meseca septembra 2011.
2.	Komisija za statutarna in pravna vprašanja naj poda obvezno razlago glede načina podaje mnenja župana, ki je pogoj za obravnavo odloka na seji mestnega sveta, če je predlagatelj odloka član mestnega sveta.
V	zvezi s projektom Evropska prestolnica kulture je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota sprejel naslednji sklep:
1.	Mestna občina Murska Sobota ostaja partnersko mesto pri projektu Evropska prestolnica kulture.
2.	Mestni svet predlaga zavodu Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture, da rok za podpis pogodbe o sodelovanju pri izvedbi projekta EPK 2012, ki se nanaša na sofinanciranje programskih in splošnih stroškov projekta EPK 2012, z 10. avgusta 2011 prestavi na 10. september 2011.
3. Mestni svet zadolžuje župana Mestne občine Murska Sobota, da v tem času pridobi stališča državnega sekretarja na Ministrstvu za kulturo in pisno stališče Vlade Republike Slovenije glede sredstev za infrastrukturne objekte v sklopu EPK 2012.
9
AKTUALNO
Tudi Slovenija ima prekomorska,
oprostite, prekmurska ozemlja
Špela Horvat
Osrednje slovesnosti sta se ob županu Antonu Štihcu in slavnostnem govorniku Vladimirju P. Štefanecu udeležila tudi premier Borut Pahor in zdaj že nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar.
Ob 92-letnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu sta na osrednji slovesnosti v Murski Soboti zbrane v Gledališču Park nagovorila župan Anton Štihec ter slavnostni govornik pisatelj Vladimir P. Štefanec. »Pred 92 leti se je ravno v tem okolju, v Beltincih, zbrala množica več kot 20 tisoč ljudi, ki je nazorno pokazala, kje želijo živeti,« je razpad Avstro-Ogrske, ki je pomenil korak naprej k naši nacionalni svobodi, opisal župan Anton Štihec. »Naši pradedje in prababice so takrat jasno in glasno povedali, kje želijo živeti. In država, ki da nekaj nase, bo vedno pripravljala priložnosti za krepitev narodne zavesti, slo-
venske identitete. Proslave, kot je današnja, so takšne priložnosti.« Pri tem ni mogel skriti razočaranja nad odločitvijo države, ki je praznovanje praznika omejila na vsakih pet let. Narodno zavest je namreč treba izpostaviti, praznovati, se je spominjati: »Veliko Prekmurcev je razočaranih nad odločitvijo vlade, da bo državno proslavo organizirala vsakih pet let. Vendar kljub temu razumemo finančni in gospodarski položaj.« Prav zaradi tega, je povedal Štihec, je treba izkoristiti sleherno priložnost za izkazovanje narodne identitete in pripadnosti. »Besede 'ponosen sem, da sem Slovenec' bodo tedaj prišle od srca.«
Slavnostni govornik, pisatelj in publicist Vladimir P. Štefanec, je izpostavil pomen Prekmurja za Slovenijo in dogodkov izpred 92 let. »Tudi Slovenija ima prekomorska, oprostite, prekmurska ozemlja,« in to od leta 1919, ko je po dolgih stoletjih prišlo do
ponovne združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. »Zgodilo se je v času po veliki vojni, ko se je zdel svet kot oslepljen in omamljen, vržen iz starega reda, pahnjen s tečajev, zaletavo iščoč neko novo orbito, novo stabilnost, nov red. Danes se nam zdi, da se je zgodilo po logiki zgodovinske nujnosti. Da je bilo s tem zadoščeno dolgo zapostavljeni pravičnosti. Da sploh ne bi moglo biti drugače. A ni nujno tako. V tistem usodnem času je pokrajino zadel pravi meteorski dež zgodovine,« se je na burne dogodke ob priključevanju ozemlja onkraj Mure k matični domovini obrnil Štefanec, ki je Prekmurje postavil za zgled celotni Sloveniji. »Tu ne poznajo radikalnih notranjih ideoloških delitev, izvirajočih iz druge svetovne vojne, in tudi sobivanje različnih narodnosti in ver, ki sicer nikoli ne more biti povsem idealno, je tukaj zgledno, na ravni najvišjih evropskih tovrstnih meril. Slovenija se torej od Prekmurja lahko marsičesa nauči in dobro bi bilo, da bi se.« Vladimir P. Štefanec je v svojem govoru opozoril tudi na skromnost in previdnost, saj si v teh s splošno krizo prežetih časih še toliko manj lahko privoščimo pomanjkanje vere, poguma in samozavesti, ki, kot pravi, pesti vse Slovence, ne glede na rečni breg. »Ne preostane nam drugega, kot da poskušamo biti močnejši,
boljši, odločnejši. Prav nam pridejo tudi vzpodbudni primeri, kot je ta lepa nova dvorana, v kateri smo ravnokar zbrani. In prav nam pride tudi odmerek stoicizma, stoične drže.« Program je povezovala Anita Gregorec, z glasbenimi vložki pa sta ga obogatila vokalni oktet Belkanto pod umetniškim vodstvom Gabriele Bratina ter Soboški harmonikarski orkester, ki ga vodi Matej Zavec. Slovesnosti in krajšega neformalnega dela po njenem zaključku so se udeležili tudi premier Borut Pahor in zdaj že nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar, župani pomurskih občin ter nekdanji in trenutni pomurski poslanci. Premier Borut Pahor je v izjavi za medije povedal, da je šlo za državno proslavo, s čimer pa se ne strinja župan Anton Štihec, ki zatrjuje, da gre za občinsko proslavo, saj je obeleževanje praznika z državno proslavo država lani omejila na petletno obdobje. Štihec je v svojem govoru k sodelovanju pri pripravi proslav povabil pristojne državne institucije, konkretnejši dogovor pa je dosegel z župani prekmurskih občin. Dogovorili so se namreč o izmenični pripravi proslave. Tako je lansko leto osrednja prireditev potekala v Črenšovcih, letos v Murski Soboti, naslednje leto pa bo organizacija pripadla naslednji prekmurski občini.
10
AKTUALNO
Konec septembra
že nove sadike
Revitalizacija enega najdaljših slovenskih drevoredov med Mursko Soboto in Rakičanom se je začela z odstranitvijo 113 idilično umeščenih topolov, ki so zavetje z debelo senco nudili številnim sprehajalcem in rekreativnim športnikom. Drevored, ki vse od prve polovice 20. stoletja simbolno povezuje Mursko Soboto in Rakičan, je omahnil pod težo dotrajanosti in bolezenskih znakov.
Izmed 140 laških topolov, ki so registrirani kot nepremična kulturna dediščina Murske Sobote, jih je skozi desetletja preživelo le 113, ti pa so zaradi vse številčnejših primerov lomljenja vej in vidnega propadanja začeli povzročati splošno nevarnost. Enovrstni drevored jagnedi oz. laškega topola je bil namreč priljubljeno sprehajališče številnih občank in občanov, ki so podiranje dreves, ki se je začelo 23. avgusta, spremljali zelo čustveno, senco gostih krošenj mogočnih dreves pa že močno pogrešajo.
Prav zato je Mestna občina Murska Sobota kot izvajalec revitalizacije v okviru projekta 3 Parki/3 Park predvidela čim hitrejšo ponovno zasaditev, ki bo ob tednu mobilnosti med 16. in 22. septembrom, in sicer je predvidena zasaditev novega drevoreda v celotni potezi, v enakem zasaditvenem rastru. Pri tem bosta ohranjeni kulturna podoba krajine ter povezovalna vloga drevoreda z regijsko bolnišnico in mestom, domom starejših ter naseljem Rakičan. Nova drevesa bodo zasajena na enaki razdalji desetih metrov kot stara, ob tem pa bo drevored nekoliko premaknjen. Topole bodo sadili med stara rastna mesta, ker je tak način v skladu z dobro strokovno prakso, da drevesa nikoli ne zasadimo na isti prostor, ampak zmeraj z zamikom glede na staro rastišče. Ob odstranitvi debel panjev niso
Špela Horvat
popolnoma odstranili, saj bi odstranjevanje ne le povišalo stroške, ampak bi celo poškodovalo kolesarsko stezo. Namesto tega so pristojni na Komunali Murska Sobota okrog panja odkopali zemljo, ga odrezali pod obstoječim nivojem ter nato zravnali teren s preostalim delom zelenice.
Ob revitalizaciji so na Mestni občini Murska Sobota podali predlog, da bi drevored sestavljala drevesa stebrastega hrasta doba (Quercus robur 'Fastigiata'), ki se vizualno od dosedanjih jagnedov (Popolus nigra 'Italica') bistveno ne razlikuje. A ker je drevored kot pomemben krajinski element vpisan v register nepremične kulturne dediščine Murske Sobote, je pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine predlog zavrnil — zamenjava drevesne vrste iz varovanja nepremične kulturne dediščine je za njih namreč
nesprejemljiva: »Res je, da vrsta stebrasto rastočega topola zaradi svoje hitre rasti hitreje doseže svoje klimaksno stanje in ga je hitreje treba zamenjati, a je to tudi prednost. Prej doseže končno višino, sadike topola so precej cenejše od drugih primerljivih drevesnih vrst. Predlog za zamenjavo topola s stebrasto rastočim hrastom je z vidika oblike drevesa razumljiva, a stebrasti hrast nikoli ne doseže višine topola in je počasi rastoča drevesna vrsta.« Nov drevored laških topolov, katerih življenjska doba dosega abrahama, bo z nami še nekaj časa, z odstranjenimi drevesi pa se bodo že to zimo greli socialno ogroženi. Na mestni občini so se namreč odločili, da okoli 160 kubičnih metrov lesa padlih topolov podarijo socialno ogroženim za kurjavo, preostanek pa bodo z javnim naročilom prodali kot biomaso.

11
AKTUALNO
Mogočni enoredni drevored jagnedov oz. laških topolov ob cesti med Soboto in Rakičanom je bil na daleč opazna znamenitost naše krajine. Drevored je bil dolg 1,4 kilometra, drevesa pa so bila visoka več kot 20 metrov. Prva so bila posajena okrog leta 1896, ko so Madžari praznovali tisočo obletnico prihoda v sedanjo domovino. V počastitev tega dogodka so po vsej državi ob cestah sadili drevorede, največ iz jagnedov, verjetno tudi tega. V 50-ih in 60-ih letih je bilo na Madžarskem še veliko drevoredov, obnovljenih pa le nekaj. V Körmendu, ki je vtem projektu partnersko mesto, so tedaj posadili stebraste hraste ob tedanji glavni cesti; še vedno jih nekaj stoji in vsi so v dobrem stanju.
Ta jagnedov drevored ni bil edini v naši pokrajini, nobeden pa ni tako dolg ter posajen ob tako pomembni prometnici. Še mogočnejši je bil dvoredni drevored, ki je bil posekan jeseni 1970, saj so stara in na pol suha drevesa bila že zelo nevarna. Po izgrajeni kolesarski stezi, ki je ena prvih v državi, so dve ali tri leta pozneje posadili sedanjega, a samo do rakičanskega pokopališča, kjer je katastrska meja med Soboto in Rakičanom.
Zanimiv je razlog, zakaj je bil prekinjen drevored na katastrski meji. Po pripovedovanju znanega soboškega zdravnika dr. Brandieuja, ta je prišel v Soboto kot družinski zdravnik grofov Szapari, je bil drevored v času njegovega prihoda še mlad. Kmalu po prihodu, ko do Sobote še ni bila speljana železnica, je grof Szapari čakal vlak v Radgoni in je nenadoma pridivjala nevihta, ki je podrla jagned, rastoč na železniški postaji. Ta je treščil na tla tik pred njim. Ko je prišel domov, je ukazal podreti vse jagnede na svojem posestvu.
Na soboški strani katastrske meje so se topoli zopet pojavili nekaj let pred drugo svetovno vojno. Sadili sojih tudi drugod po mestu, v drevored v parku, v Ulici Štefana Kovača (Radgonska cesta), v Lendavski ulici, Ulici arhitekta Novaka (Kolodvorska ulica). Drevesa so redno letno obrezovali na »čep«, zato je po rezi od drevesa ostalo samo skrivenčeno deblo s kratkimi štrclji. Stanje seje hitro spremenilo na bolje, ko je tajnik mestne občine postal Edvard Perhavec, ki se je zavzemal za sodobno in trajnostno urejanje zelenih površin. Najprej je bil zamenjan dotrajan topolov drevored v parku, kjer so posadili stebraste hraste. Drevesa niso izenačena, vendar se boljših v vsej tedanji državi ni dalo dobiti.
Jagned, tudi stebrasti ali laški topol, je prastara kulturna rastlina, ki omogoča preživetje domačinom v ozkih gorskih dolinah v Afganistanu in sosednjih deželah. Vteh gorskih pokrajinah lahko redijo samo drobnico: ovce za volno, koze za mleko in meso. Čez zimo jih krmijo s topolovimi vejniki - to so posušene mlade vejice z listjem, prav tako je pomemben les.
Jagned je moška rastlina, nastala kot različek črnega topola, ki raste tudi pri nas, najpogosteje ob Muri. Uporabne različke imenujemo sorte, taka drevesa se razmnožujejo z raznimi potaknjen-
ci in cepljenjem, na njih temeljijo sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo.
VEvropi se je jagned pojavil najprej v Italiji, in sicer vzačetku 18. stoletja v Lombardiji, zato se tudi imenuje lombardski ali laški topol, tja pa so ga verjetno pripeljali Benečani izTurčije. Za njegovo hitro širjenje bi naj bil najzaslužnejši francoski cesar Napoleon. Ko je na svojem prvem bojnem pohodu prispel v Italijo, je v dolini reke Pad opazil, da so topoli posajeni ob križiščih cest in mostovih kot orientacijske točke, ki so v ravnini vidne že od daleč. Kot dober vojskovodja je takoj spoznal pomen jagnedov za vojsko in ukazal, da jih morajo saditi kot v Lombardiji, zato so se hitro razširili v vse dežele, ki jih je osvojil, verjetno tudi k nam.
Prav tako iznajdljivi so Slovenskih goricah, kjer so jagnedi pogosto posajeni po vrhovih gričev v bližini stavb, kjer jim služijo kot strelovodi. Zakaj jagnede imenujejo tudi »palme«, še ni pojasnjeno.
Nižje ob rekah, kjer je bolj sušno, sadijo ženski različek črnega topola, beli ali afganistanski jagned. Od daleč se sorti ne razlikujeta veliko; ponekod je beli jagned še vitkejši kot jagned, lahko pa je tudi malo širši, kar je odvisno od drevesnice. Malo se razlikujeta po obliki listja, bolj po barvi lubja, saj je mlado lubje belo in s starostjo vse bolj sivo, ter obliki debla, ki je okroglo, pri jagnedu pa rebrasto. Sorta je povsem zdrava, glede izbire tal in vlage je manj zahtevna, zato jo že dolgo namesto jagneda sadijo v sušnejših krajih, npr. ponekod v Dalmaciji, Makedoniji in Srbiji. Na Kitajskem ga prištevajo med pet svetih dreves, ki se sadijo ob templjih.
Zadnje čase se pojavlja tudi v pomembnih drevoredih, kjer z njim prav tako zamenjujejo jagned, npr. v Avstriji ob stari glavni cesti med Dunajem in Budimpešto raste samo še beli jagned. Glavni razlog za zamenjavo je ta, da je sorta zdrava, zato v krošnji ni suhih vej in ne ogroža prometne varnosti, pa tudi sušo prenaša precej bolje kot jagned.
Topoli gostijo v Evropi več kot dva ducata različnih bolezni in škodljivcev, od raznih žuželk in gliv do virusov, ki ogrožajo drevesa. Vsi organizmi, ki jih gosti jagned, niso enako nevarni; prometno varnost najbolj ogroža gliva, ki povzroča odmiranje delov krošnje in jo imenujemo tudi topolov rak. Ta odpre rane, kjer se nato naselijo še druge glive, ki razkrajajo les, da pride do odmiranja tudi debelejših vej in delov krošnje. Pojav bolezni in obseg poškodb sta močno odvisna od rastiščnih razmer, vremena in splošnega stanja drevesa. Na zdravstveno stanje drevesa odločilno vpliva oskrba z vodo. V sušnih letih, ko drevo ni dovolj oskrbljeno z vodo, lahko pričakujemo močne okužbe s topolovim rakom.To je bilo očitno vidno tudi v drevoredu na odseku od rakičanskega pokopališča do odcepa v bolnišnico, kjer so tla malo bolj peščena in je izpad dreves največji.
Stanje drevoreda je bilo od daleč sicer zadovoljivo, močno se je
12
AKTUALNO
poznalo vlažno poletje, listje je bilo bujno in zdravo. Šele od blizu se je pokazalo pravo stanje drevesa, predvsem je bilo v krošnji veliko odmrlih vej. Stanje dreves je bilo ocenjeno po Priporočilih za presojo stanja dreves v mestnem okolju (GALK 2002), izdano pri Zvezi nemških mest.
Za boljšo preglednost se je drevored delil na tri odseke (iz Sobote):
-	Prvi odsek od bencinske črpalke do konca rakičanskega pokopališča. Pet stojišč za drevesa je bilo praznih, eno drevo se je konec pomladi iz neznanih razlogov posušilo. Vsa rastoča drevesa so bila v sorazmerno dobrem stanju, lahko bi jih označili kot rahlo do srednje močno poškodovana. Zaskrbljujoče so bile suhe debele veje v krošnjah, kar je drevored razvrščalo v skupino srednje močno do močno poškodovanih. Izjemi sta bili dve drevesi tikob cesti na začetku drevoreda, ki sta bili v izredno slabem stanju, močno do zelo močno poškodovani ter močno sta ogrožali promet; glede na bližino ceste ter število in debelino suhih vej bi jih morali odstraniti že pred leti, ko so se začele sušiti debele veje.
-	Drugi odsek od rakičanskega pokopališča do odcepa proti bolnici je bil v slabem stanju, skoraj pri vseh drevesih je bilo prisotno odmiranje krošenj, ta odsek je bil močno do zelo močno poškodovan, dvanajst stojišč je bilo praznih.
- Tretji odsek od prvega dovoza v bolnico do rakičanskega parka je bil na videz podoben prvemu, je pa bilo prisotno odmiranje delov krošnje pri več drevesih.
Suhe vejice v krošnjah dreves so bile naravni pojav in niso ogrožale prometne varnosti. Nevarne so bile suhe veje, ki so bile debelejše od treh centimetrov, saj lahko poškodujejo človeka v taki meri, da so posledice poškodb trajne. V krošnjah vseh večjih starejših dreves so bile številne suhe veje debelejše od treh centimetrov, v nekaterih krošnjah celo od desetih in več centimetrov. V drevoredu je bilo dosajenih nekaj mlajših dreves, ki so bila še premlada, da bi se v njih pojavile suhe veje. Zaradi enotnega videza drevoreda je bilo treba zamenjati tudi ta drevesa.
Drevored ob tako prometni cesti, kolesarski stezi in pešpoti mora zagotavljati največjo možno prometno varnost. Med vsemi drevesnimi vrstami in sortami je jagned najslabša izbira drevesa za ta drevored, saj ni mogoče preprečiti bolezenskega sušenja vejic in vej v krošnjah. Edini možen način je zamenjava drevesne vrste z vrsto, ki je povsem zdrava. Pristojni pri ZVKDS nepreklicno zahteva, da se mora drevored obnoviti z jagnedi. Tako bo tudi izvedeno ne glede na morebitne posledice.
dr. Aleksander Šiftar
13
AKTUALNO
Občinski prostorski načrt
Mestne občine Murska Sobota
Občinski prostorski načrt Mestne občine Murska Sobota - OPN je temeljni prostorski razvojni dokument, ki bo nadomestil prostorske sestavine planov iz leta 1986 z vsemi kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, sprejete še v bivši občini Murska Sobota in nekatere izvedbene prostorske načrte, katerih veljavnost se lahko prekliče.
Podlaga za izdelavo OPN je Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09, 80/10, 106/10, 43/11) in veljavna državna dokumenta: Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04). Vsebina in oblika prostorskega načrta je povzeta in predpisana po Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogoje za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07).
Pri pripravi novega OPN so kot veljavni prostorski akti uporabljeni tudi Odloki o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Murska Sobota oziroma njihove kartografske priloge, predvsem kot podlaga za evidentiranje namenske rabe zemljišč. Pomembni za pripravo prostorskega načrta so tudi podatki iz javnih evidenc o stanju prostora.
Postopek izdelave novih strateških prostorskih aktov občine se je dejansko že pričel v letu 2005, ko je bil v veljavi sedaj že stari Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, 110/02, 8/03). V skladu s tem zakonom je Mestna občina Murska Sobota
v letu 2005 in 2006 izvedla postopke prostorske konference in sprejetje Programa priprave za izdelavo Strategije prostorskega razvoja občine. Za ta namen je občina pri zunanjih strokovnih službah naročila tudi izdelavo strokovnih podlag, kot je zahtevalo Ministrstvo za okolje in prostor.
V aprilu 2007 pa je pričel veljati nov Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, 33/07). Ta je prejšnji zakon v veliki meri preklical in tako na novo naložil občinam, da morajo izdelati in sprejeti nove Občinske prostorske načrte — OPN. Mestna občina Murska Sobota je postopek začela na osnovi Sklepa o začetku priprave Občinskega prostorskega načrta (OPN) Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 63/07 z dne 13.7.2007). Občina je po predhodni zagotovitvi zadostnih sredstev v svojem Proračunu in izvedbi postopka javnega naročanja naročila ta prostorski akt s strokovnimi podlagami pri družbi ZEU-DNI d.o.o. iz Murske Sobote.
Osnutek prostorskega načrta v vsebini in obliki, kot ga predpisuje pravilnik, je bil v juliju 2008 posredovan na Ministrstvo za okolje in prostor z namenom, da nanj pridobi smernice nosilcev urejanja prostora in upravljavcev gospodarske javne infrastrukture. V postopku pridobivanja smernic je bila izdana tudi odločba, da je za Občinski prostorski načrt Mestne občine Murska Sobota treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, kar pomeni, da je bilo predhodno treba izdelati tudi Okoljsko poročilo. Po številnih usklajevanjih gradiv, predvsem z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je bilo
potrebno pridobiti še potrditev na Ministrstvu za okolje in prostor, da sta okoljsko poročilo in osnutek OPN ustrezna. Po prejeti odločbi se je gradivo lahko ustrezno dopolnilo in pripravilo za javno razgrnitev. Postopek javne razgrnitve natančno predpisuje 50. člen Zakona o prostorskem načrtovanju. Javno naznanilo se objavi v Uradnem listu RS in na občinski spletni strani: www.murska-sobota.si. Tukaj pa povzemamo tekst iz naznanila. Dopolnjen osnutek Občinskega prostorskega načrta - OPN z vsemi gradivi in okoljsko poročilo z dodatki se bodo javno razgrnili v prostorih Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe (III. vhod, 2 nadstropje). Ogled razgrnjenega gradiva bo možen v delovnem času občinske uprave. Na sedežu Mestnih četrti Murska Sobota in na sedežih Krajevnih skupnosti Kupšinci, Veščica, Cernelavci, Pušča, Polana, Markišavci, Nemčavci, Rakičan, Bakovci, Krog in Satahovci bo razgrnjen odlok dopolnjenega osnutka OPN in karte za območje posamezne krajevne skupnosti. Osnutek bo prikazan tudi na spletni strani MO Murska Sobota: www.murska-sobota. si. Javna razgrnitev bo trajala najmanj 30 dni in sicer od 23. septembra 2011 do 24. oktobra 2011. V času javne razgrnitve, bosta organizirani dve javni obravnavi v veliki sejni dvorani Mestne občine Murska Sobota (vhod z dvorišča), Kardoševa ulica 2, Murska Sobota. In sicer za občane vseh naselij oz. za k.o.-je Kupšinci, Veščica, Cernelavci, Cernelavci (območje Pušča), Polana, Markišavci, Nemčavci, Rakičan, Bakovci,
Krog in Satahovci bo javna obravnava v sredo 12. oktobra 2011 ob 17. uri, za območje mesta oz. k.o. Murska Sobota pa v sredo 19. oktobra 2011 ob 17. uri. V času javne razgrnitve lahko k osnutku prostorskega akta in okoljskemu poročilu, dajo pisne pripombe vse pravne ali fizične osebe, oziroma vsi zainteresirani ali prizadeti najkasneje do vključno ponedeljka 24. oktobra 2011. Pripombe in pobude se lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki bo priložena h gradivu na Mestni občini Murska Sobota. Ustno se pripombe in pobude lahko podajo le na javni obravnavi. Pripombe in pobude se lahko podajo tudi pisno po pošti na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota.
Čeprav postopek poteka že dalj časa je potrebno vse nadaljnje aktivnosti ter postopke nadaljevati in dokončati v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju. Po javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka prostorskega načrta in Okoljskega poročila bodo vse dodatne pripombe na razgrnjeno gradivo, proučene v Stališčih do pripomb, do njih se bo opredelil Mestni svet mestne občine, kakor tudi do samega OPN. Na podlagi stališč bodo nove pripombe, ki se bodo nanašale na spremembo osnovne namenske rabe zemljišč, ali zavrnjene ali vključene v predlog prostorskega načrta, na katerega se bodo pridobila končna mnenja.
Po potrditvi Stališč do pripomb bo pripravljen predlog občinskega prostorskega načrta, na katerega bodo pridobljena mnenja nosilcev urejanja prostora (ministrstva) in upravljavcev
14
AKTUALNO
javne gospodarske infrastrukture. Ko bodo pridobljena vsa pozitivna mnenja in pridobljen tudi sklep ministra za okolje in prostor o upoštevanju zakonodaje, lahko občina prostorski načrt sprejme. V primeru, da katero od ministrstev izda negativno mnenje, bo občina morala neusklajene vsebine izločiti iz predloga in ponoviti postopek pridobitve mnenj. Občinski prostorski načrt sestavlja obširno besedilo prostorskega načrta, to je Odlok o občinskem prostorskem načrtu, grafični prikazi in obvezne priloge. Prostorski načrt je deljen na strateški del in izvedbeni del.
V strateškem delu prostorskega načrta so opredeljena izhodišča in splošni cilji prostorskega razvoja občine ter zasnove in usmeritve za razvoj posameznih prostorskih struktur. Izhodišča in cilji izhajajo iz teženj in potreb ter razvojnih usmeritev v prostoru, ki so bile ugotovljene že pri pripravi strokovnih podlag. Opredeljeni so z name-
nom, da se razrešijo obstoječi in pričakovani prostorski problemi v občini, da se preusmerijo negativne težnje in doseže večja stopnja urejenosti v prostoru. V izvedbenem delu prostorskega načrta so v skladu z ZPNačrt in s pravilnikom, določena območja prostorskih enot in območja osnovne in podrobne namenske rabe ter prostorski izvedbeni pogoji za posege v posameznih enotah urejanja in na posameznih območjih namenske rabe.
Enote urejanja so določene po naseljih z upoštevanjem pretežne namenske rabe. Na območjih stavbnih zemljišč (to je v vseh naseljih) je podrobnejša namenska raba deljena glede na namembnost območja na: območja stanovanj, centralnih dejavnosti, proizvodne dejavnosti, posebna območja, zelene površine in območja infrastrukture.
Mesto Murska Sobota in tudi večina naselij je opredeljenih
kot stanovanjska območja. Čeprav so naselja pretežno
podeželska naselja, kmetije ne prevladujejo, so pa razporejene po celotnih območjih naselij, tako da je čista stanovanjska območja težko opredeliti. Zato so kot podeželska naselja opredeljena le nekatera naselja, kar omogoča številnim manjšim kmetijam, da delujejo še naprej in se glede na prostorske možnosti tudi širijo.
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov so natančno določeni in so v skladu z glavnimi značilnostmi tako imenovane prekmurske arhitekturne tipike, ki se jo želi ohraniti vsaj v podeželskih naseljih. Oblikovno drugačne objekte bo možno graditi le v mestu Murska Sobota, v centralnih delih naselij in v gospodarskih conah.
Pogoji glede ohranjanja narave, kulturne dediščine, naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb so v prostorskem načrtu definirani za vsako enoto posebej in v skupnem poglavju ter po posameznih
področjih povzemajo pogoje iz pridobljenih smernic.
Za vsa obstoječa nepozidana območja in za vsa nova območja je predvidena izdelava podrobnih prostorskih načrtov. To so posebne enote urejanja, v katerih je določena podrobnejša namenska raba, ki se z izdelavo podrobnega prostorskega načrta ne sme spremeniti.
V zaključku prostorski načrt razveljavlja doslej veljavne občinske prostorske akte, tako planske in nekatere izvedbene.
Angelca Dokl-Mir, univ. dipl. inž. arh., višja svetovalka v sodelovanju z ZEU-DNI d.o.o. iz M. Sobote
15
GRADIMO IN SE VESELIMO ...
PONUDBA VELJA OD 25. 8. DO 25. 10. 2011 OZIROMA DO Prodaje Zalog.
16
AKTUALNO
100-letnica
naselja Pušča
Z več kot 700 prebivalci je Pušča največje in najbolj urejeno slovensko romsko naselje ter edina krajevna skupnost v Evropi, vključenost manjšinskih Romov v življenje v mestni občini pa je s strpnostjo in veliko volje na obeh straneh lahko vzor vsej Evropi.
Ob spominu na dogodek, ko se je Adam Horvat daljnega leta 1911 na območju današnje Pušče, tedaj še na kraj sredi polj z ledinskim imenom Gorica, kot prvi naselil — zemljišče za hišo je odkupil od judovskega posestnika in trgovca Bergerja iz Murske Sobote, so v KS Pušča pripravili obsežno praznovanje, ki je vrhunec doseglo prav minuli konec tedna.
Tedaj so predstavili zbornik prispevkov ob 100-letnici nastanka naselja Pušča in zavrteli dokumentarni film »Vas sožitja«; pred murskosoboško enoto vrtca, ki od leta 1962 pomembno prispeva k vzgoji, integraciji in socializaciji Romov, so za vsako desetletje obstoja kraja predstavniki različnih institucij, zavodov in organizacij (tudi MO Murska Sobota) zasadili prav toliko dreves okroglasti cigarar, predstavniki domače krajevne skupnosti pa so ob jubileju odkrili spominsko ploščo ter na zelenici pred domom krajevne skupnosti pripravili osrednjo svečanost. Osrednja govornica dr. Zdenka Čebašek Travnik, varuhinja človekovih pravic, je poudarila, da lahko Pušča s številnimi pozitivnimi izkušnjami služi kot model za urejanje problematike v številnih romskih sredinah v Sloveniji in Evropi ter kaže pot, ki dolgoročno gradi trdne temelje sožitja. Zato je izraz »vas sožitja«, ki je zaznamoval pravkar končan
Geza Grabar
projekt, resnično pravi, in v to je prepričana.
S pohvalami niso skoparili niti drugi visoki gostje: podžupan Jože Casar, direktor Urada za narodnosti mag. Stane Baluh, nekdanji predsednik Milan Kučan in drugi.
Na slovesnosti so poleg številnih plaket in zahval podelili naziv častnega krajana Pušče. Nekdanji ravnatelj murskosoboških vrtcev Dane Katalinič, ki je prvi častni krajan tega kraja, je priznanje izročil Darko Rudašu, ki opravlja že četrti mandat romskega svetnika v mestnem svetu ter je od leta 2002, ko je postala Pušča samostojna krajevna skupnost, tudi njen prvi predsednik.
Na osrednjem prizorišču so predstavili rezultate enoletnega projekta »Vas sožitja«. S podporo sredstev iz Evropskega socialnega sklada ga je na Pušči z namenom usposabljanja prebivalcev, da bi bolje prepoznavali, ohranjali in
predstavljali lastno kulturno dediščino in ljudsko izročilo, izvajalo Društvo za socialno vključenost Mozaik. V okviru projekta so postavili prvi objekt — značilno romsko hišo iz lesa in blata, domačini pa so postavili tudi stojnice, kjer so ponujali okrasne aranžmaje iz krep papirja, kamna in blaga, ki so nastali v različnih delavnicah omenjenega projekta. Najstarejša krajanka Pušče, 98-letna Terezija Horvat, je na mestu bodoče »vasi sožitja« skupaj s svojimi otroki zasadila hrast kot simbol mogočnosti in dolgoživosti.
O dobri organiziranosti Romov na Pušči, tudi kar zadeva družabno življenje, priča podatek, da tam deluje kar enajst različnih društev — od najstarejšega športnega in številnih kulturnih, od turističnega do najmlajšega gasilskega.
17
AKTUALNO
»Zbüjdilo« se je več kot
80 otrok in mladih
V Pomurskem društvu za krepitev socialnega dela tudi letos niso pustili, da bi jih čas obračal. Skupaj z več kot 80 otroki in 23 prostovoljci so izvedli petdnevni festival »Zbujdi se!«, ki ni bil namenjen zabavi in žuru, ampak uspešnemu vključevanju tistih z manj priložnostmi.
Po mnenju Pomurskega društva za krepitev socialnega dela, organizatorja že drugo leto uspešnega projekta »Zbujdi se!«, se mladi pogrezajo v vse globlji spanec in otopelost. Budni so le toliko, da se nahranijo z računalniškimi igricami, internetnimi socialnimi omrežji, televizijo in stvarmi iz nakupovalnih središč. »Seveda za stanje ne gre kriviti le njih, saj s festivalom budimo in povezujemo tudi širšo skupnost, organizacije in zavedanje, da je treba ukrepati. Ime festivala in slogan 'Ne pusti času, da te obrača' se tako ponujata kar sama,« meni Nejc Perhavec, vodja prostovoljnega projekta, ki je nastal z dobro voljo donatorjev, ob prispevku Mestne občine Murska Sobota ter ob pomoči Kluba prekmurskih študentov, Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in Triglava ter je prežet z veliko mero pozitivne energije. »Naš cilj je razbiti stigme in stereotipe ter že v rani mladosti razviti občutke za razumevanje raznolikosti tako, da mlade s športnimi igrami, delavnicami in družabnimi dogodki pospremimo v fizično in socialno interakcijo z ljudmi, ki so kakorkoli gibalno, senzorno ali čustveno ovirani ali imajo motnje v duševnem razvoju ali zdravju, in ljudmi, ki si nenamerno ali namerno izberejo drugačen slog življenja od tistega, ki bi naj v družbi veljal za splošno sprejemljivega.« Mladi
so se tako neposredno soočali z »drugačnimi« in ob različnih aktivnostih spoznavali življenje velikokrat na rob družbe postavljenih oseb. Ob evropskem letu prostovoljstva 2011 so na festivalu poseben poudarek namenili tudi dvigu zavesti o prostovoljstvu kot vrednoti, koristnosti in pomembnosti za družbo.
Vsak festivalski dan je bil razdeljen v tri dele. V dopoldanskem delu so se poleg klasičnih delavnic, (likovne, oblikovalne in kreativne) zvrstile osrednje delavnice, kjer so mladi spoznavali življenje slepih, gluhih in gibalno oviranih, življenje Romov ter življenje brezdomcev. Tako so na primer življenje gibalno oviranih predstavili študentje iz Društva študentov invalidov Slovenije. Pripravili so tekmovanje z vozički in povedali nekaj o svojem vsakdanu. Mladostniki so bili vsak dan porazdeljeni po skupinah, h katerim so priključili število prostovoljcev, ki so otrokom pomagali pri delavnicah in skrbeli za njihovo varnost. Skupine so krožile med delavnicami in športnimi tekmovanji. Na samem prizorišču so bila prisotna društva in zavodi kot na primer Društvo Sonček, Zavod Naprej, Društvo Želva, Ozara, Sožitje itd., ki so se s svojimi varovanci vključevali v delavnice in športne aktivnosti. Po končanem dopoldanskem delu so se otroci odpravili domov, ostali pa so prostovoljci — udeleženci tabora, ki so se odpravili na skupno kosilo in počitek. Popoldanski del je tako bil namenjen samo prostovoljcem, ki so spoznavali teme in probleme, s katerimi se v naši družbi srečujejo invalidi, brezdomci in v institucije zaprte osebe. Tematiko so v prvi vrsti predstavili uporabniki ter organizacije, ki se s svojim delovanjem zavzemajo za izboljšanje družbene sprejetosti, razmer in
Špela Horvat
pravic svojih članov. V ponedeljek so tako zaigrali v triurni popoldanski igri »Modrooki in rjavooki«, v četrtek pripravili otvoritev razstave »Nedostopne točke« na Trgu kulture in ogled posnetka predstave »Vse, kar ste želeli vedeti o nas, pa niste nikoli vprašali«, v kateri nastopajo študenti invalidi.
Vsakodnevni večerni del dneva je bil namenjen druženju in zabavi udeležencev festivala, prostovoljcev ter širše javnosti. Tako so izvedli otvoritveni večer z živo glasbo na Trgu zmage, kino pod zvezdami pri gradu, v katerem se je predstavila Maja Prettner s filmskim prvencem »Nikoli za vedno«, plesni večer salse ter zaključni večer z glasbo.
Mladi so bili za pet dni vključeni v aktivno preživljanje prostega časa, s festivalom pa so spodbudili tudi svojo ustvarjalnost in prepotrebno medsebojno razumevanje. »Pomagali smo jim razviti občutek za strpnost in razumevanje raznolikosti,« neposredne rezultate projekta ocenjuje Nejc Perhavec. Projekt bo Pomursko društvo za krepitev socialnega dela pripravilo tudi naslednje leto, saj, kot pravijo, jim idej ne more zmanjkati. Ker bo leto 2012 evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, bo to vsekakor ena osrednjih tem naslednjega festivala.
18
AKTUALNO
Svoboda v gibanju
- sami izbiramo - odločamo
Evropski dan brez avtomobila, prvič organiziran v Franciji leta 1998, je kot evropsko pobudo uvedla evropska komisarka za okolje Margot Wallstrom v letu 2000. Sodelujočim mestom je dala priložnost, da pokažejo, kako se zavzemajo za zadeve, povezane z okoljem.
3. december je za mednarodni dan invalidov oktobra 1992 z resolucijo razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Lansko leto ga je zaznamovalo geslo »Držati obljubo: vključevanje invalidov v razvojne cilje tisočletja do leta 2015 in naprej. Po podatkih Statističnega urada RS trenutno okoli 10 odstotkov svetovnega prebivalstva oz. 650 milijonov ljudi živi z invalidnostjo. V Sloveniji je okoli 170.000 invalidov, v EU pa jih je okoli 80 milijonov oz. 16 odstotkov vsega prebivalstva. Vključevanje funkcionalno oviranih ljudi v vsakdanje življenje je soočeno z omejenim gibanjem v javnem okolju in hkrati zmanjšanjem življenjskih pravic. Njihove zmožnosti za socialno udejstvovanje, delo, izobraževanje, dostop do informacij, storitev, zabavnih in drugih vsebin, ki jih sicer ponuja mestno življenje, so lahko ob neprilagojenem okolju močno omejene. Ovire, na katere naletijo, so lažje, težje ali sploh nepremagljive, kar v skrajnem primeru vodi do tega, da so invalidi prisiljeni opustiti gibanje in delovanje v vsakdanjem okolju. Izpostaviti je potrebno občutljivost funkcionalno oviranih oseb v prometu. Arhitektonske, pa tudi grajene in komunikacijske ovire, v prometu namreč povečajo možnosti nesreč in zmanjšajo varnost teh ranljivih skupin udeležencev. To
je še en vidik, ki prispeva k omejevanju samostojnega vključevanja invalidov v socialno okolje in življenje. Z odpravo arhitektonskih ovir se bo omogočilo lažje gibanje na javnih površinah tudi drugače gibalno oviranim posameznikom: mamicam z vozički, starejšim, bolnim in poškodovanim občanom.
POTUJMO DRUGAČE! je osrednja tema letošnjega tedna mobilnosti od 16.09. do 22.09.2011, ki opozarja na pomen rekreacije za zdravje, podnebne spremembe, težnje za prijetnejši in varnejši promet v mestnem središču, urejenost javnih in zelenih površin. Mobilni smo lahko tudi z mestnim avtobusom Sobočancem, vlakom, klasičnim kolesom, ročnim kolesom triciklom večinoma ležečim, invalidskim vozičkom, hodimo peš, itd. V dejavnosti tedna mobilnosti se vključuje Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) Mestne občine Murska Sobota.
Doživljanje lastne varnosti, sprejetosti in pomembnosti je posvečen ter namenjen sodelovanju ranljivih skupin: invalidnim, bolnim, poškodovanim in starejšim občanom. Sami so si izbrali in določili svoj Dan mobilnosti, ki bo v sredo, dne 21. septembra 2011, med 10.00 in 17.00 uro v mestnem središču, soboškem parku, kolesarskih stezah. Glavni
cilj je predvsem »olajšati izvajanje trajnih ukrepov in rešitev za zmanjšanje prevelike uporabe odvisnih od osebnih avtomobilov; najti tehnične rešitve, ki bi ranljivim skupinam omogočale bolj kakovostno in normalno življenje ter samostojno vključevanje v družbeno življenje v naši občini; kakor tudi, pripraviti posameznika, da kljub svoji oviranosti postane aktiven in sam doseže dobro informiranost o svojih pravicah.«
In kako boste od tega, kar pišem, tudi sami kaj imeli? Vaše potovalne izkušnje lahko podelite z nami skozi igro, ples, glasbo, počasno peš hojo, hitro hojo, pohode, kolesarjenje, druženje, pogovor, sodelovanje v ulični anketi in reševanju nagradno-zabavnega kviza, kar bo zagotovo razveselilo pogumneže in mimoidoče.
Cvetka ŠKAFAR, članica Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Murska Sobota
19
AKTUALNO
Murska Sobota
na Art kampu v Mariboru
Darja Potočnik
V okviru Festivala Lent 2011 je v mariborskem mestnem parku bil izveden Art kamp, kjer so gostili Eko-Art bazar s predstavitvijo starih obrti, rokodelcev, umetnikov, oblikovalcev ter pridelovalcev zdrave in ekološke hrane.
Poleg njih so se na sejemskem delu kampa predstavili tudi različna društva in kulturne institucije Slovenije. Mesto Murska Sobota, kot partnersko mesto v projektu EPK 2012, je Maribor povabil, da na Art kampu sodeluje s predstavitvijo svojih kulturnih programov, turizmom in kulinariko.
Obiskovalcem v mariborskem mestnem parku smo predstavili turistično ponudbo mesta ter jih pogostili s prekmursko gibanico in Ocvirkovimi pogačami. Na stojnici smo predstavili prekmurske izdelke domače obrti, in sicer izdelke iz slame ter lončevine. Za uspešno predstavitev mesta so zaslužne dijakinje Srednje ekonomske šole, ki so v lanskem
šolskem letu sodelovale v natečaju Turistične zveze Slovenije »Več znanja za več turizma« in v okviru tega izdelale projektno nalogo z naslovom »V Soboto v soboto«, za predstavitev pa prejele zlato priznanje na državnem tekmovanju v Sežani.
Vodstvu, mentorjem in dijakom Ekonomske šole Murska Sobota se zahvaljujemo za pomoč pri izvedbi predstavitve Murske Sobote.
V Černelavcih
pozdravili jesen
V Černelavcih je od 2. do 4. septembra potekala že tradicionalna kul-turno-turistična prireditev »Pozdrav jeseni 2011«, ki je nastala v organizaciji tamkajšnjega kulturno-turi-stičnega društva.
Dogajanje se je začelo s predavanjem mag. Tatjane Buzeti o zdravi hrani, zatem pa se je predstavila gledališka skupina Društva upokojencev iz Lendave s »Kofetarico«. Med celotno prireditvijo je bila na ogled razstava z naslovom »Od osvoboditve do osamosvojitve«. Drugi dan prireditve je potekal v znamenju starodobnih vozil Moto kluba Veterani Murska Sobota in Džip kluba Veterani Murska Sobota, kasneje so se predstavila še društva in oživila staro kulturno in tehnično dediščino ter predstavila različna opravila iz preteklosti. Zatem so dogajanje dodatno popestrili Mešani pevski zbor Černelavci in Ljudski godci iz Černelavcev, za zabavo v poznejših urah pa je poskrbel ansambel Dravinja. Za razliko od prejšnjih let so letos postavili velik prireditveni šotor pred vaško-gasilskim domom.
Aleksandra Grah
Glavna tema letošnje prireditve je bil krompir. Najprej so ga je obirali, nato so prikazali številne jedi iz krompirja, marsikatero so lahko obiskovalci tudi poizkusili, med drugim »langaš«, »do-dole« in pri otrocih priljubljen »ponfri«. Poseben čar so prireditvi dali gradiščanski Hrvati s svojim bogatim in raznovrstnim kulturnim programom. Zadnji dan prireditve »Pozdrav jeseni« je bil namenjen najmlajšim. Ti so
si najprej ogledali kratko predstavo, v kateri so nastopili najmlajši, kasneje igro »Čebelica Debelica« v izvedbi Gledališča KU-KUC, nato pa so ustvarjali izdelke iz krompirja ter izdelovali punčke iz cunj.
20
AKTUALNO
Otroci ustvarjali
na mednarodnem likovnem taboru	Aleksandra Grah
Kakor prejšnja leta je tudi letos potekalo kulturno sodelovanje med Vrtcem Murska Sobota in vrtcem Alterbach iz Salzburga v Avstriji.
julija se je devet odraslih in dvanajst otrok ter sedem strokovnih delavcev Vrtca Murska Sobota udeležilo ustvarjalnih delavnic v Avstriji. Tam so po besedah koordinatorke tabora Jožefe Bačič »opazovali, sodelovali, ustvarjali, se čudih in srkali nova spoznanja z ugotovitvijo, da jezik ni ovira za sodelovanje«. Avgusta so Avstrijci vrnili obisk in se udeležili devetega mednarodnega likovnega tabora v Murski Soboti. Vrtec Murska Sobota je tako gostil šestindvajset avstrijskih gostov, in sicer devet otrok s starši in strokovne delavce: direktorja ter ravnateljico tamkajšnjega vrtca. Tabora se je udeležilo tudi nekaj otrok iz Juršincev v Slovenskih goricah. Na mednarodnem likovnem taboru so otroci razvijali svoje čute in odkrivali skrivnosti umetniškega ustvarjanja ter se čudih zanimivim umetniškim
tehnikam. Letošnjega tabora se je prvič udeležil akademski slikar Jože Denko, ki je otroke pobli-že seznanil z linorezom in odtisi slik. Denko je na otvoritvi razstave dejal, da je za optimalen razvoj ustvarjalnosti zelo pomemben prvi stik z umetnostjo, ki naj poteka neprisiljeno in v domačem okolju. Letošnji poudarek tabora je bil na naravnih materialih: tako so otroci ustvarjali v
likovni delavnici in delavnici risanja na murske kamne in opeko ter se prvič seznanili z linorezom. Otroška dela devetega mednarodnega likovnega tabora so bila nekaj časa na ogled v prostorih Gledališča Park v Murski Soboti, kjer so pričala o otroški ustvarjalnosti in o tem, da umetnost res ne pozna meja.
BAKOVČAN STOTIČ DAROVAL KRI
Branko Buzeti, ki je stotič daroval kri, se je že v mladosti zavedal, da je kri nenadomestljivo zdravilo in najdragocenejše, kar lahko podari. Zato se je že med služenjem vojaškega roka odločil postati krvodajalec in pomagati reševati življenja. S svojimi humanimi dejanji nadaljuje še dandanes, letos pa je v murskosoboški
enoti za transfuzijsko dejavnost kri daroval že stotič. Kri redno daruje štirikrat na leto in pri stotem darovanju ni niti za trenutek pomislil, da bi odnehal. Od zaposlenih v enoti za transfuzijo se je ob zadnjem obisku poslovil z besedami: »Pridem čez tri mesece.«
Aleksandra Grah
21
AKTUALNO
Poletni piknik
v Domu starejših Rakičan
Geza Grabar
Sodelovanje s svojci, prijatelji in znanci stanovalcev v domu, lokalnimi skupnostmi ter drugimi institucijami je v Domu starejših Rakičan na zelo visoki ravni. Potrditev tega je tradicionalni piknik, ki ga prirejajo vsako leto.
Nanj seveda povabijo tudi vse delavce v domu, čez 200 jih je, ki si že tako ali tako prizade-
vajo, da bi se stanovalci v tem najstarejšem javnem zavodu za institucionalno varstvo starejših v Pomurju kar najbolje počutili. V dveh oddelkih - bolniškem in stanovanjskem, jih je samo na matični lokaciji doma, torej v Rakičanu, blizu 300, če pa k temu dodamo še njuni enoti v Murski Soboti (Center za starejše) in pri Sv. Juriju na Goričkem
(enota Elizabeta), se ta številka poveča na skoraj 400.
Piknik kot oblika neformalnega druženja ob glasbi in hrani je vsem, ki so s tem domom starejših kakorkoli povezani, tudi letos ponudil veliko priložnosti za predstavitev in spoznavanje življenja in dela v domu. Omenjeni piknik je bil priložnost, da se je od številnih
poslovila dosedanja direktorica Viola Bertalanič, ki jeseni odhaja v pokoj. Njeno mesto bo zasedel Zoran Hoblaj, ki je bil zadnjih nekaj let v domu vodja kadrovsko-pravne službe.
Piknik
Kajuhove ulice
Darja Potočnik
V soboto, 3. septembra, popoldne je Kajuhova ulica bila bistveno živahnejša kot na običajno soboto. Na parkirišču Studia Venus smo se namreč zbrali sosedje iz celotne ulice in pripravili piknik: ulični kuharski mojstri so spekli dobrote na žaru, za pestro ponudbo sladic
pa so poskrbele domačinke. Ritem današnjega življenja je tak, da večina ne najde časa za druženje s sosedi z drugega konca ulice, ampak hodimo le po običajnih vsakodnevnih poteh in si vzamemo premalo časa za pogovor ter druženje s tistimi, med katerimi živimo.
Da to dejstvo stanovalci Kajuhove ulice želimo spremeniti, dokazuje veliko število udeleženih na pikniku. Od 62 hišnih številk v ulici se nas je namreč zbralo kar 98 malih in velikih, tistih, ki smo iz Kajuhove ulice sedaj ali pa so to bili prej. Na pikniku smo preverili tudi fi-
zične sposobnosti svojih sosedov z vlečenjem vrvi v dveh kategorijah: otroci in odrasli moški, v obeh pa je zmagala parna stran ulice.
22


Delite jih z novim mobitelom.
Delite svoje majhne in velike zmage! Izkoristite Mobitelovo akcijo in praznujte svoje trenutke z novim mobitelom. Vsak dan. Izberite svoj zmagovalni Paket A, B ali C in stopite na najvišjo stopničko.
* Akcijska ponudba velja do odprodaje zalog ob sklenltvt/podaljšanju naročniškega razmerja za storitve Mobitel s paketi A, B ali C za 24 mesecev, za vse, Id nimate veljavnega aneksa št. 14/2005 oz. UMTS št. 14/2005 Povezani ali samostojnih aneksov GSM št. 16/2009 {24 mesecev) oz. GSM št. 16/2009 Povezani (24 mesecev) ali UMTS št. 17/2010 ali UMTS št. 18/2011, ln IzpolnJufete ostale pogoje.
Slike so simbolične. Cene vsebujejo DDV. Telekom Slovenije, d. d. sl pridržuje pravico do sprememb cen ln pogojev. Za več Informacij o storitvah Mobitel In za ostale pogoje nakupa mobitelov po ugodnih cenah obiščite Telekomov center, www.mobitel.si ali pokličite Center za pomoč uporabnikom na 041700 700 ali 080 8000.
WWW.MOBITEL.SI
RAZPIS ZA PODELITEV ZLATIH ŠTIPENDIJ MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA
Pomurska izobraževalna fundacija PIF razpisuje v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota, ki je za štipendije zagotovila sredstva, namenske štipendije nadarjenim študentom.
PREDMET RAZPISA:
Sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem iz MO Murska Sobota
Kadrovske štipendije MO Murska Sobota OBLIKE ŠTIPENDIJ:
Delodajalcem iz MO Murska Sobota, ki bodo razpisali kadrovske štipendije, bodo le-te sofinancirane do višine 75 % štipendije. Kadrovske štipendije MO Murska Sobota za nadarjene študente s stalnim bivališčem na območju MO Murska Sobota na deficitarnih študijskih smereh.
SPLOŠNE DOLOČBE:
Štipendije so razpisane za študijsko leto 2011/2012. Prioritetna lista prejemnikov in višina štipendij se določita v skladu z ustreznim Pravilnikom.
Prednost imajo prosilci štipendij pod zaporedno številko I.
POGOJI:
a) za študente:
•	imajo stalno bivališče na območju MO Murska Sobota,
•	so vpisani na dodiplomski ali podiplomski program,
•	ob vpisu v prvi letnik dodiplomskega študija niso starejši od 21 let,
•	imajo povprečje vseh ocen vsaj 8,1 ali povprečje ocen v srednji šoli 4.1* za študente 1. letnika (prosilci pod I. in študenti na naravoslovno tehničnih programih lahko imajo povprečje nižje za 0,5. Za vse tiste, ki Zlate štipendije že prejemajo veljajo enaki pogoji kot ob njihovi prvi odobritvi Zlatih štipendij),
•	so pripravljeni sodelovati pri projektih, ki jih razpisujeta MO Murska Sobota ali PIF,
•	ne prejemajo kakšne druge štipendije ali niso zaposleni.
. 'povprečje ocen vseh spričeval in na maturi ali zaključnem izpitu
b) za delodajalce (za prijavo na I. točko):
•	imeti sedež na območju MO Murska Sobota,
•	s štipendistom skleniti pogodbo, v kateri se medsebojno obvežeta za redno delovno razmerje po končanem študiju, ki ne bo krajše od dvakratne dobe štipendiranja,
•	biti vsaj bronasti donator PIF.
Štipendist se s prejemanjem štipendije obveže:
•	da bo v študijskem letu 2011/2012 opravil na območju MO Murska Sobota ali Pomurja vsaj 160 ur počitniške prakse,
•	da bo po koncu študija sklenil delovno razmerje z delodajalcem na območju MO Murska Sobota ali Pomurja, ki ne bo krajše od dvakratne dobe štipendiranja,
•	da PIF poda polletno in letno poročilo o poteku študija.
Vloge prijavitelji lahko oddajo osebno ali pošljejo priporočeno po pošti najkasneje do 10.10.2011 v zaprti ovojnici s pripisom: »ZLATE ŠTIPENDIJE MO MS 2011/2012« na naslov: Pomurska izobraževalna fundacija, Lendavska 5 a, 9000 Murska Sobota. Vloga se šteje za popolno, če vsebuje vse zahtevane priloge in če je pravočasno oddana.
Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani fundacije: www.pif.si.
Dodatne informacije po tel.: 02 534 80 26; pif@pif.si.
Anton ŠTIHEC	doc. dr. Mitja SLAVINEC
župan MO Murska Sobota	predsednik Uprave PIF
Slepi in slabovidni
na Malem Golaku
V začetku septembra smo se člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota s spremljevalci odpravili na Mali Golak. Po več kot štirih urah vožnje smo na zbirališču najprej prejeli kupončke za čaj, kosilo in žrebanje nagrad, nato pa smo se odpravili na pot, ki je bila dokaj zanimiva in ne preveč naporna. Približno na pol poti stoji koča, kjer so si nekateri vzeli čas za počitek, medtem ko se nas je večina odpravila do vrha, kjer se nam je odprl razgled na čudovito
okolico, ki obdaja Mali Golak. Pri koči smo se nato okrepčali s čajem in pot nadaljevali do restavracije, kjer nas je že čakalo kosilo. Po kosilu je sledilo žrebanje nagrad in eno dveh glavnih nagrad, skok s padalom v tandemu, je dobil član našega društva Ciril Kavaš. Pozno popoldne smo se polni novih občutkov in v pričakovanju naslednjega druženja odpravili proti domu.
Barbara Erjavec, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota
24
splet: WWW.obcan.si/murskasobota brezplačna tel. št: 080 88 54
Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več načinov, občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemu vprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe na naslednje načine:
♦ preko spletne aplikacije www.obcaA.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu,
♦	na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu,
♦	z elektronsko pošto murska.sobota@obcan.si,
♦	z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, ali pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota.
Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni strani www.obcan.si/murskasobota.
Bazna postaja ob Bakovski ulici v Murski Soboti
Občani Murske Sobote, ki bivajo v bližini novozgrajene bazne postaje ob Bakovski ulici v Murski Soboti katere investitor je družba Mobitel, telekomunikacijske storitve,d.d., Vilharjeva 23, Ljubljana so se dne 13.07.2011 pismeno obrnili na Mestno upravo Mestne občine Murska Sobota z zahtevo:
-	da se preveri ali ima investitor vsa potrebna dovoljenja za bazno postajo,
-	da se ugotovi obseg zdravju škodljivega sevanja,
-	da se ugotovitve objavijo v glasilu Soboške novine.
Investitor nam je dne 21. 07. 2011 posredoval kopijo gradbenega dovoljenja štev.: 35105-111/2009-PK-GB z dne 06. 04. 2010 za bazno postajo Murska Sobota-Telekom, ki se nahaja na parceli štev. 4591 k. o. Murska Sobota in strokovno mnenje Inštituta za neionizirana sevanja, Ljubljana št. 09-010-0-Mob, z dne 08.01.2009.
Iz povzetka omenjenega strokovnega mnenja izhaja, da obremenitev okolja z elektromagnetnimi sevanji zaradi delovanja oddajnega sistema na človeku dostopnih lokacijah (izven navedenih območij varstva pred sevanji) ne bo presegala vrednosti, ki jih določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju ( Ur. L RS št. 70/96) in je zato sprejemljiva za okolje.
Bazna postaja še ne obratuje. Po vključitvi naprav bo pristojna insti-
tucija opravila meritve, prav tako bo pridobljeno uporabno dovoljenje.
Inšpektorica MO MS Mira Toplak, univ.dipl.prav.
Gimnazija Murska Sobota
Spoštovani, že od nekdaj se govori, da boste Gimnazijce "preselili" v novo zidano Ekonomsko šolo, saj je bolj prostorna in dosti večja, ter tudi (moram vas pohvaliti) zelo lepa. Zanima me, kdaj se bo to zgodilo, saj bi bil že skrajni čas. Letos je gimnazijcev kar precej in mislim, da se bo njihovo število naslednja leta še povečevalo. Gimnaziji primanjkuje prostora, premajhna je, tam je tudi SPTŠ. Mislim, da si gimnazijci zaslužijo kakšno lepšo in dosti bolj urejeno zgradbo, v kateri se bodo počutili bolje.
Upam, da se boste čim prej lotili "dela". Hvala za odgovor in lep pozdrav, Katja.
»Bilo bi zares lepo biti v svoji hiši gospodar, a moja ideja je naletela na precej razburjanja v soboški javnosti, saj brez soglasja Ministrstva za šolstvo in šol ni uresničljiva. Stvari so bile samo pogovori, zaenkrat se o tem nihče ne pogovarja, saj je problem širši in zajema celoten srednješolski prostor v MO MS.«
ravnateljica Gimnazije Murska
Sobota, Regina Cipot
Vprašanje
Pozdravljeni župan!
Opazili smo, da se ruši zadnja hiša v Vrtni ulici. Zanima nas na čigavi zemlji so vrtovi pri sosednjem bloku. Ker smo stari Sobočanci se
spomnimo, da je tam bila nekoč zelenica. Če to drži so si stanovalci tega bloka to zemljo prilastili. Zato smo mnenja, da je potrebno ostra-niti tudi tiste vrtove. Če se motimo se vam iskreno opravičujemo. Obenem pa moramo pohvaliti vaše delo za skrb in pomoč občanom. Hvala
» Tako kot ste opazili, je Mestna občina Murska Sobota v prejšnjem tednu dokončala rušitvena dela na dotrajanem stanovanjskem objektu na naslovu Vrtna ulica 1, v Murski Soboti. Sosednji blok se nahaja na zemljišču pare. št. 969/1, vrtovi pa na parceli št. 971 k.o Murska Sobota. Na podlagi vpogleda v zemljiško knjigo smo ugotovili, da je lastnica navedenih parcel do celote Republika Slovenija, Gregorčičeva 20, Ljubljana, zato Mestna občina Murska Sobota, ki ni lastnica navedenega zemljišča nima pravne podlage za ukrepanje v smislu odstranitve navedenih vrtov.«
Drago Ružič, višji svetovalec za režijski obrat mestne občine
Uradne ure
Zanima me kdaj so uradne ure na Mestni občini Murska Sobota?
Odredba o poslovnem času in uradnih urah mestne uprave Mestne občine Murska Sobota (URL 62/2010) ureja poslovni čas, uradne ure in delovni čas v mestni upravi. Uradne ure za stranke so vsak delovni dan, in sicer:
-	v ponedeljek, torek in četrtek od 7. 30 do 14.30,
-	v sredo od 7. 30 do 15.30 in
-	v petek od 7.30 do 13.30.
Prodaja z vrta
Mene pa zanima če je sploh mogoče in na kakšen način, če nimaš podjetja ali nisi kmet prodati, če kaj pridelaš preveč na vrtu in če kakšno podjetje moraš registrirati da bi to prodajal, npr. solato, sadike..ipd in če to prodajo lahko oglašuješ, e če nimaš podjetja v ta namen?
Za prodajo na tržnici je potrebno predložiti vlogo, v kateri navedete podatke o firmi, davčni številki, o vrsti blaga, ki ga želite prodajati ter čas v katerem želite sodelovati na tržnici. Vloga mora biti opremljena z dokazili ( v vašem primeru ) potrdilo o lastni pridelavi, ki ga izda občina, če gre za dejavnost na kmetiji.
V primeru, da pa želite prodajati živila živalskega izvora, pa je potrebno predložiti tudi izpisek iz evidence registriranih obratov, ki ga izda Veterinarska uprava RS.
Lahko pa se tudi registrirate kot samostojni podjetnik ali gospodarska družba pri pristojnih organih, v tem primeru kot dokazilo za opravljanje dejavnosti predložite izpisek iz registra pristojnega organa.
Prodaja na tržnici je možna v skladu z veljavnim tržnim redom, kjer je tudi določen obratovalni čas. Prodaja je lahko občasna ali tudi stalna, ko z upravljavcem tržnice sklenete posebno pogodbo.
Dodatne informacije lahko dobite na telefonu 02 521 37 00.«
Komunala d.o.o. Murska Sobota.
25
AKTUALNO
Počitniške delavnice za otroke v Hiši Sadeži družbe
Sandra Fekonja
V juliju in avgustu je bilo v Hiši Sadeži družbe zelo pestro. Pripravili smo več delavnic za otroke - toda medgeneracijska nota je ostala, saj so se delavnic s svojimi vnuki in otroci udeleževali tudi starši in stari starši.
Prvič smo izvedli enotedenske delavnice — kreativni kulinarični in pravljični teden »Tri hiške za tri prašičke«, medeni teden ter poletna jezikovna tečaja nemškega in angleškega jezika.
Medeni teden smo pripravili v sodelovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota in Osnovno šolo I Murska Sobota ter ob pomoči prostovoljcev Hiše Sadeži družbe. Idejna zasnova medenega tedna pripada učiteljici iz OŠ I Murska Sobota in prostovoljki Hiše Sadeži družbe Tatjani Fras. V okviru medenega tedna so se otroci seznanili z vlogo čebelic in medu v našem življenju. Najprej smo pripravili pravljično delavnico, ki jo je vodila Vesna Radovanovič iz knjižnice. Otroci so spoznali pravljico
0	čebelicah, nato pa na to temo s posebno metodo narisali sliko. Sledile so še ustvarjalne delavnice, kjer so otroci izdelovali kaši-rane čebelice. Delavnico je vodila prostovoljka HSD Violeta Celec. Otroci so s Tatjano Petrovič in lutkovno skupino Frčafele iz OS
1	izdelovali lutko v obliki rožice, zadnji dan medenega tedna pa so se ob harmoniki Matevža Bencika naučili pesem »Čebelar« ter pripravili razstavo izdelkov, ki so jih med tednom sami izdelali. Po končanih ustvarjalnih delavnicah je vsak dan potekala še kuharska delavnica, kjer so se otroci naučili pripravljati jedi iz medu - ob pomoči Medičarstva Celec Gregor so pekli medenjake, se naučili pripraviti medene palačinke ter pecivo v obliki čebelic in rožic,
zadnji dan pa smo jih razveselili z medeno torto.
Kreativni kulinarični in pravljični teden »Tri hiške za tri prašičke« smo izvedli dvakrat — v juliju in, zaradi velikega povpraševanja, še v avgustu. Delavnice je vodila arhitektka in prostovoljka Nataša Kolarič. Vse, kar se je v dopoldanskem času dogajalo pri nas, se je vrtelo okoli angleške ljudske pravljice o treh prašičkih. Vsak dan je potekala najprej ustvarjalna, nato pa še kulinarična delavnica. Prvi dan so otroci spoznali pravljico in njene junake ter izdelali hišico iz slame. V kuhinji so mentorici pomagali pripraviti »pujskove pice«. Drugi dan so izdelovali hišice iz šibja in se posladkali s svežim domačim sadjem, ki so ga namakali v čokolado. Tretji dan so izdelovali hišico iz gline in jedli zelenjavno juho, ki so jo sami pripravili. Četrti dan so bili scenaristi in režiserji. Pripravljali so se namreč na gledališko predstavo. Izdelali so tri velike hiške, si razdelili vloge in se naučili besedila. Teden smo zaključili z gledališko predstavo in razstavo izdelkov, ki so jih med tednom izdelali. Po končani predstavi sta sledila podelitev priznanj mladim arhitektom in kuharjem za uspešno izveden kreativni kulinarični in pravljični teden ter sladko presenečenje, ki so se ga otroci najbolj razveselili — sadna torta. Kuharske delavnice je kot prostovoljka vodila Vera Debelak. Poletni jezikovni tečaj nemškega jezika »Wir sprechen Deutsch« je vodila učiteljica iz OŠ I Murska Sobota Monika Krančič. Otroci so se med igro naučili nekaj osnovnih besed v nemškem jeziku, na koncu pa pripravili gledališko predstavo v nemškem jeziku »Drei Raupen (Tri gosenice)«. Tudi na jezikovnem tečaju angleškega jezika, ki ga je vodila mlada prostovoljka Nuša Kumin, so otroci spoznavali osnove angleškega jezika kar med igro. Po koncu
tečaja so se že sami predstavili, poimenovati so znali sadje in zelenjavo, poznali so številke do dvajset, prostore v hiši in znali povedati tudi, kaj delajo v prostem času. Ko smo jih povprašali, čemu so se odločili za tečaj angleškega jezika, jih je večina odgovorila, da želijo potovati po svetu, za to pa potrebujejo znanje angleškega jezika. Otroci so se lahko udeležili tudi različnih ustvarjalnih delavnic — naučili so se izdelati okvir iz odpadnega papirja, barvali so kolute in obiskovali zeliščarske delavnice, kjer sta jim prostovoljki Helena Frumen in Milena Počič pokazali, kako naj pripravijo zdrave in domače zeliščne
namaze. Organizirali smo tudi indijanski poletni dan, kjer so ob pomoči prostovoljca Kolomana Gomboca izdelovali loke in puščice, ter kuharsko delavnico, kjer nas je mladi prostovoljec Marko Lenarčič učil o kemiji v domači kuhinji. Počitniške delavnice smo zaključili z ustvarjalno delavnico pod mentorstvom Željke Hoblaj, na kateri so si otroci izdelali šolsko mapo.
Delavnice smo izvedli s pomočjo prostovoljcev, zato se jim Hiša Sadeži družbe zahvaljuje za njihovo sodelovanje in predanost prostovoljskemu delu, saj so s svojim delom polepšali počitnice marsikateremu otroku.
26
KULTURA
6. Front@ sodobnega plesa v Murski Soboti
Festival sodobnega plesa Front@ se je med 24. in 27. avgustom že šesto leto zapored odvijal v Murski Soboti in jo za kratek čas spremenil v pravo evropsko središče sodobnega plesa.
Letošnji festival, ki ga je organiziral zavod Flota v soproduk-ciji z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota ter Mladinskim informativnim in kulturnim klubom, je znova postregel z vrhunskimi plesnimi predstavami, vznemirljivimi filmskimi in video projekcijami, plesom besed v poeziji, predstavitvami mladih plesalcev, plesni-
Aleksandra Grah
mi delavnicami in še marsičim. Letošnji festival za razliko od prejšnjih ni bil razdeljen na glavni in spremljevalni del, saj so se organizatorji odločili, da delitev ni potrebna, ker ima vsak festivalski dogodek pri vzpodbujanju sporazumevanja skozi ples enako vlogo. Na festivalu so se med drugim s plesom besed predstavili znani pesniki iz Italije, Bolgarije in Slovenije. Murska Sobota je s festivalom zopet doživela vrhunske plesne predstave in ponovno postala evropsko središče plesa. Poleg izjemnih predstav iz Velike Britanije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije so si obiskovalci festivala ogledali slovensko premiero plesnega filma Wima Wendersa »Pina«, prvega evropskega filma, ki je bil posnet v 3D-tehniki. »V sodelovanju z različnimi kultur-
nimi organizacijami iz Murske Sobote in partnerji iz tujine smo ustvarili program, ki plesa ne zapira v ozke kroge poznavalcev, temveč vzpodbuja odprtost in stik mednarodnega vrhunskega ustvarjanja s čim širšim občinstvom. Ples je lahko tudi orodje in vzpodbuda za bolj odprt dialog med različnimi družbenimi skupinami,« je povedal umetniški vodja festivala Matjaž Farič.
Nikoli za vedno
na grajskem dvorišču
Klub prekmurskih študentov je v sodelovanju z MIKK-om pripravil kino na prostem, ki je svoja vrata odprl v nedeljo, 14. avgusta. Na grajskem dvorišču so si prekmurski študentje in ostali obiskovalci ogledali film Maje Prettner »Nikoli za vedno«, ki mu je sledil sproščen pogovor z ustvarjalci filma. Film, ki je navdušil s svojo zgodbo o dveh zaljubljencih, ki ju usoda ni uspela združiti, se
odvija med Ljubljano in Mursko Soboto. Liki — predvsem ženski — razmišljajo o smislu partnerskega razmerja in iščejo poti do lastne sreče, ob tem pa se tudi zabavajo. Mlada režiserka Maja Prettner se je odločila, da konec filma ne bo romantičen, saj je želela, da je odprt in gledalca spodbudi k razmišljanju o nadaljevanju zgodbe.
Aleksandra Grab
KULTURA
ZAVOD ZA KULTURO, TURIZEM IN ŠPORT MURSKA SOBOTA
Spoštovane obiskovalke in obiskovalci, v mesecu septembru pričenjamo z novo sezono raznovrstnih dogodkov v obeh soboških, kulturi namenjenih dvoranah - Grajski dvorani in Gledališču Park. Pred nami so številni zanimivi, predvsem gledališki in glasbeni dogodki, ki bodo gotovo pritegnili vašo pozornost in jih ne boste želeli zamuditi.
Zato bo od 13. septembra 2011 ponovno odprta blagajna v Gledališču Park (Ulica Štefana Kovača 30), kjer si boste lahko pravočasno zagotovili želene vstopnice.
Blagajna bo odprta vsakdelavnikod 14. do 17. ure in uro pred večernimi dogodki v Gledališču Park. Vtem času boste lahko tudi po telefonu 521 43 81 dobili informacije o vseh dogodkih
v omenjenih dvoranah.
Veselimo se vašega obiska!
monokomedija v besedi in sliki
PANONEC IN MORJE, Teater Komikus
Grajska dvorana, 21. september ob 19.00
Avtor in režiser: Aleš Nadai. Igra: Gorazd Žilavec.
Ja... bogsigavedi, kako bi bilo, če bi mi Panonci še imeli morje. Bi bili drugačni? Bi se drugače oblačili? Bi sploh jedli ribe? Bi nas ostali Slovenci bolje poznali, kot nas poznajo danes?
Na vsa ta in še mnoga, mnoga druga, do zdaj neodgovorjena vprašanja o Panoncih in našem nekdanjem (Panonskem) morju, vam bo odgovoril Gorazdov PANONEC, ki bo po uspešni premieri ponovno »udaril« v osrčju Panonske nižine, v rojstni Murski Soboti.
komedija
Iztok Lovrič: 220 neVOL(Tof), KUD Štefan Kovač - Gledališka skupina
Grajska dvorana, 26. september ob 19.00
Režija: Gorazd Žilavec. Igrajo: Berta Kološa, Boštjan Lačen, Darko Vrebac, Dušan Radič, Edi Jakšič, Janez Žilavec, Jože Brunec, Nenad Perič, Peter Jadrič, Romeo Varga.
Električna komedija »220 neVOL(Tof)« govori o stanovalcih večstanovanjske hiše, ki imajo hude težave z električno napeljavo -tako vsvojih stanovanjih, kot na »skupnih napravah«. Vnoči s petka na soboto jih trese prvič, v soboto jih trese ves dan - trese jim pralne stroje, štedilnike, žene,... da o italijanskih basboxih sploh ne govorimo... Jim res prebija le elektrika, ali morda še kaj? Gre za situacijsko in besedno komiko, ki v prekmurščini zveni še posebej zabavno!
predstava poezije in glasbe
SAŠA PAVČEK - OBLECI ME V POLJUB
Gledališče Park, 28. september ob 19.00
Izvajalci: Saša Pavček, Aljoša Rijavec - klavir, Šesmudin Dino Džopa - kitara, Jan Oršič - bas kitara.
Igralko Sašo Pavček vsi zelo dobro poznamo, predvsem iz predstav njenega matičnega gledališča SNG Drama Ljubljana, v katerem je nanizala celovrsto nepozabnih dramskih vlog. Leta 2005 je postala docentka za dramsko igro in umetniško besedo na AGRFT, kjer je od 2006 zaposlena kot profesorica umetniške besede.
A vendar Saša Pavček ni le igralka, temveč tudi pisateljica (Čisti vrelec ljubezni, Na odru zvečer) Njena najnovejša stvaritev je pesniška zbirka Obleci me v poljub.
Prav pri tej zbirki poezije se je Saša Pavček odločila besedo nadgraditi še z glasbo in nastal je gledališko-glasbeni večer, v katerem se moč govorjene besede prepleta s tenkočutno glasbo, ki je nastajala ob improvizacijah na njeno poezijo in se razvila v izvrstne kompozicije, ki so še najbolj sorodne muzikalu in filmski glasbi. Tako so pesmi izvajane na gledališki način, ki združuje vrhunsko interpretko svojega lastnega dela in tri prekaljene glasbenike.... Čaka nas temperamenten večer ljubezenskih pesmi in čutne glasbe, ki prinaša iskrena čustva, toplino, strast, igrivost in humor.
rahlo glasbena komedija v kar nekaj dejanjih
Mi2, ROBINSON IN PETEK
Grajska dvorana, 7. oktober ob 19.00
Režija: Aleš Nadai. Nastopata: Jernej Dirnbek in Igor Peter.
Mi2, Robinson in Petekje gledališko-glasbena predstava, nekakšna mešanica mjuzikla in komedije. V njej se prepletajo obešenjaški humor, sarkastični pogledi na sobivanje dveh med sabo popolnoma različnih moških osebkov na enem otoku in vživo izvedena glasba, ki črpa predvsem iz zakladnice uspešnic skupine Mi2.
Nastopajoča v predstavi, Jernej Dirnbek in Igor Peter Orač, sta sicer člana glasbene skupine Mi2, zato bo komedija prav gotovo prava poslastica za vse poznavalce in ljubitelje te priljubljene zasedbe. Po ne ravno brezhibnem spominu na Defoevega Robinsona Crusoeja je besedilo predstave spisal Jernej Dirnbek, ki ga poznamo kot soavtorja priredbe mjuzikla„Do nazga (The Full Monty)" ter avtorja tekstov za oddaji „HRI-BAR" in „A si ti tud not padu".
28
KULTURA
Lutkovni abonma obiskuje približno 600 otrok vseh vrtcev in osnovnih šol Mestne občine Murska Sobota, ki si v dopoldanskem času organizirano ogledajo 30 lutkovnih predstav.
Popoldanska predstava je namenjena otrokom, ki niso vključeni v vrtce ali tistim, ki bi na lutkovne predstave raje prihajali s starši. Te vabimo k vpisu v Lutkovni abonma.
Vanj bo vključenih šest predstav različnih slovenskih gledališč, ki so primerne za otroke od 3. do 6. leta. Zvrstile se bodo enkrat mesečno (načeloma ob ponedeljkih) od oktobra 2011 do aprila 2012.
Program predstav, od katerih bodo predvidoma tri odigrane v Grajski dvorani in tri v Gledališču park, bomo objavili v novembrskem Koledarju kulturnih prireditev, v času vpisa pa bo na voljo na blagajni Gledališča Park.
VPIS IN INFORMACIJE: blagajna Gledališča Park od 3. do 7. oktobra 2011, vsak delavnik od 14.00 do 17. ure.
CENA ABONMAJA:
21 EUR, cena posamezne vstopnice: 4 EUR.
igrano-glasbena pedstava
Svetlana Makarovič: SAPRAMIŠKA 2 / Sapramišja sreča- Mini teater Ljubljana
Gledališče Park, 17. oktober ob 17.00
Režija: Robert Waltl. Igrajo: Vesna Zornik, Violeta Tomič, Tadej Pišek
Sapramiška, ki jo vsi dobro poznamo, saj jo je ustvarila vodilna slovenska pisateljica pravljic za otroke Svetlana Makarovič, tokrat išče srečo. Noče namreč poslušati prijateljev, ki ji svetujejo, naj popravi razmajano hiško, preden bo prišla zima. Ošabno jih zavrne, ko pa snežni metež podre njeno domovanje, postane tako črnogleda, da si želi le še umreti. Prijatelje, ki ji ponudijo pomoč, njena neprijaznost odžene, pri njej ostane le Regica, ki ji zaupa modrost, s pomočjo katere bo našla izgubljeno srečo. Sapramiška začne dobesedno uresničevati pregovor, da je vsak svoje sreče kovač in se odpravi na pot h Kovaču, pri katerem vso noč kuje svojo srečo...
29
KULTURA
Robert Inhof na policah
The British Library
Špela Horvat
Direktor Galerije se je v osrednjo evropsko knjižnico uvrstil z monografijo o Zdenku Huzjanu, enem najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov.
Monografijo »Zdenko Huzjan. Notranje ravnanje«, ki jo je leta 2010 napisal direktor Galerije Murska Sobota in član Mednarodnega društva likovnih kritikov Al CA Robert Inhof, je nedavno kupila osrednja evropska knjižnica The British Library. Inhof je v knjigi podrobno razčlenil ustvarjanje uspešnega in izjemno ustvarjalnega slikarja, grafika in kiparja, v Lendavi rojenega Zdenka Huzjana in ga postavil v širše antropološke in kulturološke okvire, v besedilu pa se je posvetil predvsem interpretaciji Huzjanove figure — grozljivih homunkulusov, ki jih obiskovalci galerije pomotoma zamenjujejo z vesoljci. »Izhajal sem iz tistega antropocentrizma, ki se je začel v antiki, se razvil v renesansi in doživel svoj vrhunec z Ingresovo hieratično podobo Napoleona I., ki na tronu nadomesti vsevidnega van eyckovskega Boga Očeta.« Kot pravi, so Huzjanove enigmatske podobe nekaj, kar je takšnemu pojmovanju povsem nasprotno. »So kot predstavniki monstruo-znih ras, ki so jih Stari Grki v svoji vrsti postavili na skrajne
robove takratnega znanega sveta, predvsem v Indijo, ki so jo v svoji domišljiji poselili s pi-gmejci, sciapodi, trogloditi, cinocefali, martikorami in hi-perborejci. Tudi srednjeveško mesto je bilo atlas v malem. Mestno obzidje je takrat bilo liminalno. Blizu mestnih vrat so se zbirali oziroma so bili tja odrinjeni nezaželeni elementi: družbeni izobčenci, idioti, berači, gobavci in prostitutke. Torej vsi, ki jih lahko razumemo kot monstruozne ter jih kot takšne pričakujemo zunaj varnih meja znanega in preverljivega sveta. V današnjem svetu, obsedenem od večne lepote in večne mladosti, ta Huzjanova bitja s svojimi grotesknimi formami predstavljajo popolno tujost in monstruoznost, ki jo je treba pregnati — če že ne na najoddaljenejše meje sveta, pa vsaj proč izpred naših oči.«
Robert Inhof dela Zdenka Huzjana v vsej njihovi tragičnosti ocenjuje kot veličastna. »Čuden paradoks, ki ga je deležen vsak velik umetnik, je v povratni subjektivnosti. Tudi pri njegovih delih se ponovi razmerje znano — tuje. In samo skozi pristne subjektivne občutke doseže ta govorica svoj smisel in namen, katarzo, spričo katere se svet zdi vsaj malo boljši ravno v tistem, v čemer je najsiromašnejši in hitro pokvarljiv — v svoji človečnosti.«
Inhof je prepričan, da je bistvo umetnine v tem, da se ne izčrpa ne z eno ne z vsemi možnimi interpretacijami, ki jih generi-ra. »In če že te podobe govorijo v kakšnem posebnem jeziku, potem v svoji splošnosti ne govorijo več v narečju, ampak v jeziku, ki bi mu lahko rekli tudi lingua franca. Če slika ustreza univerzalnim likovnim kriterijem nekje, potem ustreza tem kriterijem vsepovsod. Če je njen splošni osnovni pomen likovnega jezika jasen nekje, potem je jasen vsepovsod.« Tako nam Huzjanove figure govorijo o izgubi človeškega dostojanstva, ki ga človek kot posameznik še lahko doseže, človeštvo kot vrsta pa nikoli več — s tem univerzalnim jezikom nam govori umetnost Zdenka Huzjana.
Mag. Črtomir Frelih je v svoji recenziji med drugim zapisal: »Delo je izvrstna študija, ki poleg dragocenih in novih ugotovitev predstavlja izvrsten zgled za metodološki pristop k pisanju o slikarstvu. Teoretski prispevek suvereno parira vrhunskim upodobitvam in celoten projekt (ob inflaciji tovrstnega čtiva) pojmu 'slikarska monografija' povrne dostojanstvo v polni meri.« Inhof pri tem zavrača, da bi šlo za izviren metodološki pristop; strogo je namreč upošteval interdisciplinarni metodološki pristop, kakršnega so ga učili na ISH - Fakulteti za podiplomske
30
KULTURA
humanistične študije. »To hkrati pomeni, da moje besedilo nikakor ni klasično umetnostnozgodovinsko besedilo: je likovno--antropološki tekst, ki hoče z različnih zornih kotov priti do interpretacije Huzjanovega homunkulusa.«
Pričujoča monografija, katere prevod v angleščino je opravila Alenka Klemenc, še zdaleč ni začetek sodelovanja umetnikov. Tako je Inhof postavil in odprl kar nekaj Huzjanovih razstav v Murski Soboti, Ljubljani in Lendavi. Konec oktobra odpira njegovo razstavo v Ingolstadtu, navsezadnje pa je že leta 1996 o njem napisal esej za revijo Likovne besede, ki je bil njegovo prvo besedilo v omenjeni reviji. »Huzjan me je prijazno povabil k pisanju monografije o svojem delu. To je njegova druga monografija, prvo je napisala dr. Nadja Zgonik, katere tekst se mi še vedno zdi odličen,« pove Inhof o začetku uspešnega pro-
jekta, v katerega razen vpogleda v njegove neobjavljene zapiske Huzjana ni vključeval. »Pri analizah nočem biti obremenjen z avtorjevimi interpretacijami, saj so lahko zelo varljive; zelo hitro se jih nalezeš in jih potem ponavljaš. Namen besedila v slikarski monografiji ni intervju, pač pa znanstvena interpretacija.« In zakaj je Zdenko Huzjan tako zanimiv in predvsem pomemben subjekt obravnave, vprašam Inhofa. »Ker je predvsem mojster, ki ve, kako kaj narediti. Se tako lepe zamisli v likovnem svetu ne predstavljajo skoraj nič, če niso utelešene v materialni nosilec, ki izkazuje virtuoznost. Zdenko Huzjan je dejansko odličen slikar, risar in kipar.« Da je tudi Robert Inhof v svojem delu več kot odličen, priča neformalna potrditev v obliki uvrstitve na police The British Library. »Zdi se mi, da je to tisto pravo priznanje Huzjanovemu in mojemu delu. Je priznanje,
ki mu nihče ne more oporekati nevtralnosti, zato tudi meni osebno veliko pomeni.« Pri tem je vesel, da ni nobene negativne klime, kakršna rada nastane pri podelitvi nagrad ustvarjalcem. »Pogosto do takšne klime pride povsem upravičeno, zato se je najbolje tovrstnih priznanj izogniti v velikem loku, saj prej izpadejo kot kazen ali nadloga kot nagrada.«
Robert Inhof je avtor več kot 193 bibliografskih enot, največ objavlja v osrednji slovenski reviji za moderno umetnost Likovnih besedah, Zborniku pokrajinskega muzeja, Evangeličanskem koledarju, in seveda v publikacijah murskosoboške in ostalih galerij. Pri tem ob omembah ne gre prezreti njegovih esejev o erotičnih skulpturah Draga Tršarja, o slikarjih Vladimirju Makucu, Tugu Sušniku, Sandiju Cerveku in o ilustracijah Marije Lucije Stupica. Pretekli mesec je v reviji Likovne besede kot teoretska
priloga izšel njegov obsežen esej z naslovom Evangeličanska in katoliška satira v lesorezih prve polovice 16. stoletja. Trenutno raziskuje temo z delovnim naslovom Podobe v oblakih in njihov vpliv na slikarstvo od Lenonarda da Vincija do Rorschachovega testa in poznih del Andya Warhola, druga pa nosi delovni naslov Zelo kratka zgodovina kamuflaže. »Nekaterim je moj pristop k slikarstvu zelo zoprn in brezvezen, drugim se zopet zdi zelo zanimiv. In tako se mi zdi tudi prav,« meni Inhof, ki življenje teksta pogojuje z njegovim prebiranjem in citiranjem. Kot pravi, si v njuni odsotnosti tekst napisal le zase, kar pa tudi ni nujno tako hudo, cesar Mark Avrelij je knjigo svojih misli namreč naslovil z naslovom Samemu sebi. Sicer pa je Robert Inhof že na ljutomerski gimnaziji pa tudi pozneje izkusil, da popolnoma nekoristnih knjig sploh ni.
ZAVOD ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE
ODPRITE NAŠA VRATA V SVOJO PRIHODNOST
Smo sodobna izobraževalna ustanova, z odličnim strokovnim kadrom in urejenimi prostori v središču mesta. Doživite nove učne izkušnje in se nam pridružite v formalnih ali neformalnih izobraževalnih programih, namenjenih pridobivanju novih veščin in bogatenju znanja.
Septembra je  čas za vpis v:
•	Jezikovne teča je
Za učenje jezikov ni nikoli prezgodaj ali prepozno, zato vabljeni vsi, od predšolskih otrok do seniorjev. Spoznajte jezik in kulturo drugih narodov, naučite se poslovnega sporazumevanja, osvojite jezik stroke za uspešno opravljanje poklica ali nadaljnje strokovno izpopolnjevanje. Organiziramo učenje v skupini, v paru ali individualno učenje.
Za podjetja, zavode in društva, učenje jezika prilagodimo željam in potrebam naročnika. Učite se lahko: angleščine, nemščine, madžarščine, francoščine, italijanščine, španščine, kitajščine. Izvajamo javno veljavne programe, ki omogočajo pridobitev javno veljavne listine o znanju angleškega, nemškega ali madžarskega jezika na določeni stopnji.
Vsi ki vam slovenščina ni materni jezik, pa se nam pridružite v tečaju slovenščine za tujce.
•	Osnovno šolo za odrasle
Pomagamo vam do temeljne izobrazbe, potrebne za uresničevanje vaših nadaljnjih poklicnih in kariemih ciljev. Program financira Ministrstvo za šolstvo in šport in je za udeležence brezplačen.
•	PUM-Projektno učenje za mlajše odrasle
Program je namenjen mladim, ki so stari od 15 do 25 let, niso v šoli, niso zaposleni in nimajo poklicne izobrazbe. Temeljna cilja programa sta dokončanje šolanja ali zaposlitev.
Program je za udeležence brezplačen, vključijo se kadarkoli med letom in zapustijo program, ko dosežejo zastavljeni cilj.
Na Ljudsko univerzo vabljeni tudi, če se odločate za vpis v programe za pridobitev poklicne izobrazbe, strokovno usposabljanje za opravljanje določenega poklica ali vrste del, računalniške programe, ali pa vas zanima katera od posebnih izobraževalnih oblik.
STOPITE V SVET ZNANJA NA LJUDSKI UNIVERZI MURSKA SOBOTA.
Več Informacija na www.lums.si, infa@iumsM, ali po telefonu 02 5361560
31
KULTURA
Uspešno zaključeno
Soboško poletje 2011
Festival Soboško poletje 2011 nam je v juliju in avgustu že peto leto zapored na Trgu kulture postregel s prijetnimi petkovimi glasbenimi večeri najrazličnejših glasbenih zvrsti: od popa, bluesa, reggeaja, afro-beata, salse, rocka, etna in vse do jazza.
V raznolikih zasedbah so igrali, peli in plesali gostje iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Francije in Gvineje. Letos nam je bilo v primerjavi z leti poprej vreme bolj naklonjeno, čeprav smo se kar nekajkrat v juliju morali obleči v topla oblačila in je izvedbo zadnjega koncerta preprečila nevihta. Še tako slaba napoved vremena ali celo dež pa nista bila razlog, da v času festivala ne bi prišla na Trg kulture 91-le-tna Sobočanka Terezija Glažar. Čestitali smo ji tudi mi in zaželeli
vse najboljše ob njenem visokem jubileju. Tudi sobotne dopoldanske spremljevalne prireditve smo izpeljali — v veselje otrok in njihovih staršev. Ponovno se je pokazalo, da so take prireditve zelo dobrodošle, zato so tudi dobro obiskane in v mestu pričarajo prav posebej veselo razpoloženje. Hvala vsem obiskovalcem in hvala sponzorjem: Baru Hemingway, Pomaranči in Hotelu Diana, medijskim pokroviteljem, Galeriji Murska Sobota ter Pokrajinski in študijski knjižnici Murska
Sobota za pomoč pri izvedbi festivala.
Z veseljem vas že danes vabimo na Soboško poletje 2012, ko bo Murska Sobota partnersko mesto Evropske prestolnice kulture 2012.
Mag. Brigita Perhavec Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota
V boj za zmago na Mikkovem
LAN-partyju kar 50 igralcev
Špela Horvat
Fifa 11, Call of Duty2 in Call of Duty 4 so bile igre, ki so na avgustovski Mikkov LAN-party privabile več kot 50 igričarskih zanesenjakov. V tekmovanju C0D4 se je med sabo pomerilo kar 13 ekip.
Mikkovi prostori so od 20. do 22. avgusta pokali po šivih zaradi številnih tekmovalcev, ki so se že petič množično odzvali na v pomurskem prostoru več kot dobrodošel Mikkov LAN-party. Gre za dogodek, ki se ga udeleži večje število ljudi, da bi skupaj igrali računalniške igre, pri čemer so računalniki povezani v svoje omrežje (LAN). Pogoj pri tem je le, da vsak s seboj prinese računalnik in ostalo potrebno opremo. Igričarske spretnosti so pri tem pač samoumevnost. Tudi letos so v tekmovalnem delu igrali tri trenutno najpriljubljenejše večigralske igre, to so Call of Duty 2, Call of Duty 4 in Fifa 11, medtem ko se je v preostalem prostem času tridnevnega dogodka čas našel tudi za ostale igre. Prvi dan je potekalo tekmovanje v nogometni simulaciji, kjer so se tekmovalci pomerili najprej v skupinskem delu, sledil je dvojni izpadajoči sistem, po koncu katerega je z zlatom v roki slavil Mido_l, na drugo mesto se je uvrstil Anderson8, na tretje pa Gamal337. Največje zanimanje je bilo tudi tokrat za nedeljsko
tekmovanje v igri Call of Duty 4. Kar trinajst ekip se je pomerilo za zmago, ki je na koncu pripadla ekipi Legendary. Na drugo stopničko so stopili Ejected, tretjo pa so si razdelili Boris gaming in Pingvini. Med vsemi tekmovalci v omenjeni igri so organizatorji izbrali tudi najboljšega tekmovalca, za kar so okronali Drwa. V zadnjem tekmovalnem dnevu smo videli še tekmovanje v COD2. Podobno kot pri nogometu so tudi tukaj bile ekipe najprej razporejene v eno skupino, ki je na koncu služila za razporeditev ekip v enojnem izpadajočem sistemu. Česar Ejected niso zmogli v COD4, so storili v
COD2, saj so v finalu po hudem boju premagali ekipo Risica, ki se je dolgo upirala kasnejšim zmagovalcem. »Vsekakor je na LAN-u treba izpostaviti predvsem zabavo ter dobro vzdušje, ki je bilo ves čas prisotno,« pravi predstavnik organizatorjev Simon Poldauf. Visoka udeležba jih po številnih dobro obiskanih LAN-partyjih sploh ne preseneča več, saj so že trikrat dosegli najvišje število možnih prijavljenih, tj. 50 tekmovalcev. Organizatorji so z mislimi že pri naslednjem LAN-partyju, ki bo v šolskih počitnicah februarja prihodnje leto.
32
ŠPORT
Šimundža zamenjal Pevnika,
prestižna zmaga nad Olimpijo
Smiljan Kuhar
Slabi rezultati murskosoboške Mure 05 so terjali prvo žrtev, saj se je moral s klopi prvoligaša posloviti Robert Pevnik, v klubu pa so predstavili tudi tri nove okrepitve.
Mura, ki je uspešno začela novo tekmovalno sezono v Prvi ligi, je kaj hitro okusila kruto realnost slovenskega nogometa. Poraz proti Triglavu na domačih tleh in šest prejetih golov na tekmi v Mariboru so terjali svoj davek; prav tako je bilo očitno, da njihova igra kar kliče po spremembah. Do prvih je prišlo že nekaj dni po porazu v Mariboru, ko se je moral posloviti dosedanji trener Robert Pevnik, ki ga je na klopi Mure 05 zamenjal Ante Šimundža. »Žrtvovali smo trenerja in s tem dali igralcem zadnjo priložnost, da se dokažejo,« je odločitev pojasnil predsednik kluba Miroslav Topič. Šimundža, ki se ga mnogi spomnijo še iz zlatih časov Maribora, je ob prihodu v Mursko Soboto povedal, da je počaščen in zadovoljen,
ker bo lahko vodil Muro. »Moje delo bo zastavljeno skladno z vizijo kluba. Cilj je obstanek v ligi s kadrom, ki ga imamo na voljo,« je povedal novi trener črno-belih. Prav tako iz Maribora sta se na Fazanerijo preselila še dva nova igralca, Rajko Rep in Timotej Dodlek, ki ju poznavalci štejejo med najobetavnejše mlade igralce v Sloveniji. Rep je kapetan mlade slovenske reprezentance do 21 let, medtem ko je bil Dodlek lansko sezono tretji po odigranem igralnem času v Mariboru. Ker zanju letos tam ni bilo pravega prostora, sta se za leto dni kot posojena igralca pridružila Muri.
Podobno kot Šimundža sta Rep in Dodlek zadovoljna z razpletom, saj pravita, da sta prišla v »nogometno mesto«, kjer bosta morala upravičiti status okrepitve. Da gre za kakovostna igralca, so se navijači črno-belih lahko prepričali na prvenstvenem dvoboju z Domžalami, ki se je sicer končal z remijem 1 : 1, a takoj je bilo jasno, da je Mura z omenjenima
igralcema pridobila svežino in zanesljivost na sredini igrišča. Poleg njiju se je ob koncu poletnega prestopnega roka v Mursko Soboto preselil tudi Denis Kramar, ki je pred tem branil barve velenjskega Rudarja.
Prvi pravi preizkus za Anteja Šimundžo je prišel v osmem krogu Prve lige, ko je na Fazaneriji gostovala ljubljanska Olimpija, eden kandidatov za osvojitev naslova državnega prvaka. Toda slika na travnati zelenici tega cilja ljubljanskega kluba ni upravičila. Domači igralci so namreč kar »leteli« po igrišču
in na koncu z zmago 4: 2 domači navijaški skupini Black Gringos ob njeni dvajseti obletnici podarili najlepše darilo. Proti »zmajčkom« je v vrstah črno-belih blestel predvsem prerojeni bosanski napadalec Nusmir Fajič, mrežo Olimpije pa sta zatresla še novinec Rajko Rep in Leon Horvat.
V	Murski Soboti je kot kaže zavel nov veter, tako imenovana »šok terapija« je zaenkrat uspešna. Pred Muraši je sedaj gostovanje v Celju.
V	murskosoboškem taboru upajo, da bodo v knežjem mestu uspeli podaljšati pozitiven niz rezultatov.
Panvite Galex
tudi letos cilja med najboljše
Smiljan Kuhar
Odbojkarji Panvite Galexa ze od sredine avgusta nabirajo moči pred prihajajočo sezono, v katero bodo krenili z nekaterimi novimi obrazi.
Avgust je čas priprav moštev, ki tekmujejo v dvoranskih športih, in v primeru odbojkarjev Panvite Galexa ni nič drugače. Tekmovalna sezona se začne osmega oktobra, do takrat pa bodo varovanci Dejana Fujsa odigrali okrog petnajst prijateljskih srečanj. Moštvo je poleti doživelo nekaj sprememb, saj so klub zapustili trije igralci, medtem ko sta se v Mursko Soboto preselila Hrvat Ivan Kurteš in Tin Vrabl. Kurteš je izkušen odbojkar, ki je lani branil barve Varaždina, v svoji karieri pa je dvajsetkrat oble-
kel tudi dres z državnim grbom. Vrabl se je v Panvito Galex preselil iz Maribora, Fujs pa za okrepitvi pravi: »Ivan Kurteš je izkušen igralec, Tin Vrabl pa se trenutno še privaja. Vsekakor ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Seveda bomo poskušali izkoristiti predvsem pozitivne lastnosti.« Več priložnosti za dokazovanje bodo tako dobili tudi mlajši igralci, saj se je prvi ekipi pridružilo kar nekaj mlajših igralcev, Fujs pa letos računa predvsem na Blaža Ajleca in Uroša Pavloviča, ki med mladimi obetata največ. Poleg njiju je nase opozoril še Urban Drvarič, sicer eden najperspektivnejših mladih igralcev v Sloveniji, ki je lani igral za drugo ekipo. Letošnja ekipa bo glede kakovo-
sti na podobni ravni kot prejšnje leto. Letos se bosta državnemu tekmovanju že od vsega začetka pridružila tudi ACH in Salonit, ki ne bosta zaigrala v evropskih tekmovanjih. Če so prvi absolutni favoriti, se bodo igralci Salonita za najvišja mesta morali krepko
potruditi. Poleg Salonita so po Fujsovem mnenju največji konkurenti pomurskih odbojkarjev še Kamnik, Kropa in Triglav. »Kar se tiče ciljev, se je najprej treba prebiti v modro skupino za prvaka, nato pa te tekme čim bolje odigrati in se poizkusiti prebiti v polfinale.«
33
ŠPORT
Dvojni ultra triatlon v Bakovcih
Aleksandra Grah
Od 25. do 27. avgusta je na območju Murske Sobote in Bakovcev potekal dvojni ultra triatlon Murska Sobota-Bakovci 2011.
Triatlon se je z otvoritveno slovesnostjo na Trgu kulture v Murski Soboti pričel že v četrtek. V petek se je na Soboškem jezeru tekma uradno začela in je trajala tudi čez noč. V izjemno naporen boj za zmago se je podalo 23 ultra triatloncev. Tekma je zahtevala izjemno fizično pripravljenost, vzdržljivost v vročini ter pomoč spremljevalnih ekip. Tekmovalci so najprej odplavali 7,6 kilometra dolgo progo, nato prekolesarili 360 kilometrov in na koncu po bakovskih ulicah odtekli še 84,4 kilometra. Med tekmovalci so letos bile tudi štiri ženske, Slovenijo pa je s številko 23 zastopal Bakovčan Iztok Fister, ki se je odlično odrezal in vztrajal skoraj do konca, a ga je tik pred koncem izdalo zdravje. Odstopu navkljub je v očeh številnih navijačev ostal zmagovalec
ultra triatlona. V soboto zvečer je potekala zaključna prireditev, na kateri so podelili pokale in odličja. Prvi je cilj dosegel Avstrijec Thomas Frühwirth in tako postal prvi paraplegik, ki je izpolnil dvojni triatlon; v ženski kategoriji je prvo mesto osvojila Katrin Burow, prvi trije, ki so prispeli na cilj v moški kategoriji, pa so bili Italijan Eros
Bravo, Hrvat Dario Ivanagič in kot tretji Madžar Ferenc Szonyi. Razglasitvi je sledil zabavni program s skupinama Pravi moment ter Art Musič Orchestra s Tino Vrdjuko, na prireditvi pa so zaigrali tudi godbeniki Prekmurske godbe Bakovci.
34
ŠPORT
45. mednarodne igre šolarjev
Lanarkshire 2011
Stanko Kerčmar
Mesto Hamilton v okrožju Lanarkshire na Škotskem je bilo v času od 3. do 8. avgusta 2011 gostitelj 45. mednarodnih poletnih iger šolarjev. Na igrah je sodelovalo 1250 športnic in športnikov v starosti od 12 do 15 let in 250 trenerjev iz 78 mest (občin) iz 34 držav.
Iz Slovenije se je iger udeležilo 150 mladih iz občin Celje, Maribor, Mislinja, Murska Sobota, Pesnica, Ptuj, Ravne na Koroškem, Šentilj, Ruše, Slovenj gradec in Velenje. Murskosoboški športniki, teh je bilo osem, so se udeležili tekmovanj v atletiki, ki je tudi obvezna športna disciplina na igrah, in tenisu. Najboljši med njimi je bil Nino Celec, ki je osvojil bronasto medaljo v skoku v daljino. Ostali rezultati:
Atletika: Daniel Hari, 1500 m, 11. mesto; Dominik Horvat, 100 m, 14. mesto; Nathan Kočar, 1500 m, 17. mesto; Simona Sedonja, 800 m, 21. mesto; Mateja Hari, 800 m, 23. mesto. Tenis: Žiga Gaber, 9. mesto; Nika Ščap, 12. mesto.
Posebna zahvala gre trenerjem Diani Kočar in Andreju Brinarju v atletiki ter Jerneju Jakopinu v tenisu, ki so poskrbeli, da so tekmovalci bili dobro pripravljeni in v izredno ostri konkurenci
MURSKA
^ SOBOTA
dosegli lepe uspehe. Ob tekmovanjih je bilo za mlade športnice in športnike pomembno druženje in prijateljevanje z vrstniki iz različnih delov sveta. Pohvaliti moramo tudi prireditelje 45. mednarodnih iger šolarjev, ki so ob pomoči 430 prostovoljcev nastanitev, prehrano, prevoze in sama tekmovanja organizirali na najvišji ravni. Tudi domačini so živeli z igrami in mladimi, saj so na vsakem koraku bili pripravljeni za krajši razgovor, želeli pa so slišati tudi kaj o Sloveniji
in predvsem o mestu, iz katerega prihajamo.
Na predstavitvi 46. poletnih mednarodnih iger šolarjev, ki bodo med 12. in 17. julijem 2012 v Daeguju v Južni Koreji, je župan Daeguja na igre povabil tudi Mestno občino Murska Sobota. Na igrah pričakujejo čez 2000 mladih. Mesto Daegu sodi med največja južnokorejska mesta, v njem pa živi približno dva in pol miljona prebivalcev.
V Krogu praznovali
20 let kolesarske sekcije
Aleksandra Grah
Kolesarska sekcija Krog, ki deluje v okviru tamkajšnjega društva upokojencev, je letos obeležila zavidljivo 20. obletnico obstoja.
Kolesarska sekcija je bila ustanovljena leta 1991 na pobudo Marte Križan, Emice Lukač, Franca Weindorferja in Marije Červek. S prvo vožnjo so pričeli 31. maja 1991, ko se je že začelo
počasi povečevati število članov. Kolesarji so se že prvo leto udeležili večje vožnje na maratonu treh src v Radencih, kjer so se podali na 45 kilometrov dolgo pot. Aktivni kolesarji pričnejo s kolesarsko sezono vsako leto v maju in vztrajajo vse do konca oktobra. V teh 20. letih so skupno kolesarili 506-krat in prevozili skoraj 14.500 kilometrov. Sedaj sekcijo sestavlja 23 članov, ki se vsako sredo zberejo in podajo na pot ter tako koristno izkoristijo čas v tretjem življenjskem obdobju. V teh letih se je zamenjalo kar nekaj predsednikov kolesarske sekcije, tako si kronološko sledijo: Marta Križan, ki je bila
prva predsednica, Alojz Bogdan, Franc Horvat, Jožica Hodžar, Irena Gomboši, Janez Husar in Gizela Lubšina — sedanja predsednica. Na srečanju ob okrogli obletnici je predsednica Gizela Lubšina izpostavila pomen in dosežke kolesarjev, med drugim je zbranim zaupala, kaj je tisto, kar kolesarje spodbuja, da se vsak teden srečajo: »To je zavest, da je v tretjem življenjskem obdobju, ko že po naravni poti usihajo naše telesne in duhovne moči, treba telesu pomagati, razgibavati otrdele sklepe in krepiti oslabljene mišice, kajti v zdravem telesu je tudi zdrav duh.«
35
CIVILNA ZAŠČITA
Ekipa prve pomoči Mestne občine Murska Sobota ponovno brez konkurence
Geza Grabar
Prva ekipa prve pomoči Civilne zaščite MO Murska Sobota je na izbirnem regijskem preverjanju usposobljenosti v Lendavi že osmič zapored premočno osvojila prvo mesto in se uvrstila na državno preverjanje, ki bo oktobra v Brežicah.
Za prvo in najudarnejšo ekipo, ki je že vrsto let nespremenjena, so tudi v Lendavi nastopili Tomislav Vrečič (vodja) iz Murske Sobote ter člani Irena Srajner (Nemčavci), Hermina Lipai in Stefan Seretin (oba iz Rakičana), Boštjan Benkovič in Boštjan Štrakl (Murska Sobota) ter Darko Knaus (Polana).
Poleg omenjene ekipe sta v konkurenci kar 18 ekip — šest jih je
prišlo iz sosednjih držav, po ena iz Hrvaške in Avstrije ter kar štiri iz Madžarske — tekmovali tudi druga in tretja ekipa.
Druga ekipa v sestavi Jožef Karaš in Denis Žižek (oba Murska Sobota), Dejan Marič (Krog), Franc Draskovič in Robert Kovač (oba Veščica) ter Andrej Sedonja (Černelavci) je v konkurenci domačih ekip pristala na visokem petem mestu (absolutno na 7.); tretja ekipa, za katero so tekmovali Miran Bunderla, Ivica Miličevič (oba Murska Sobota), Matej Kuin (Satahovci), Anton Serec (oba Satahovci) ter Srečko Jošar in Robert Horvat (oba Rakičan) pa je bila osma (absolutno 11.). Iz mestne občine je nastopila še ekipa Območnega
združenja Rdečega križa Murska Sobota, ki se je uvrstila na šesto oziroma absolutno na osmo mesto.
Prva ekipa prve pomoči CZ MO Murska Sobota je na lanskem državnem preverjanju, ki je bilo oktobra v Murski Soboti, med
trinajstimi slovenskimi ekipami ter eno iz tujine osvojila zelo solidno šesto mesto.
Sedmo srečanje
gasilskih veteranov in članic
V mestni občini je 109 veteranov, od tega jih je 15 starejših od 80 let. »Iz korenin preteklosti bodo obrodili sadovi prihodnosti,« je bila misel, ki je bila izrečena na eni od nedavnih domačih gasilskih slovesnosti, in prav ta bi lahko bila vodilo tudi za nedavno, sicer tradicionalno letno srečanje gasilskih veteranov in članic.
Če so korenine močne, spomin na gasilske veterane spoštljiv in živ, potem se tudi za nadaljevanje gasilske tradicije, ki črpa moč in izkušnje iz preteklosti, ne bo bati. Po Nemčavcih, Černelavcih, Bakovcih, Veščici, Satahovcih in Krogu so se letos zbrali v Rakičanu. Poznopoletna pripeka je bila razlog, da se je skoraj stotnija starejših gasilcev iz domala vseh društev v občini in članic
iz Černelavcev, Markišavcev, Polane in Veščice uvodoma zbrala v dvorani vaško-gasilskega doma, kjer je v hladu minil formalni del srečanja s pogostitvijo. Ko je sonce zašlo, so se udeleženci pomerili tudi v družabnih igrah, kajpak na temo gasilstva. V imenu gostitelja srečanja PGD Rakičan je uvodoma zbrane pozdravil ter jim zaželel dobrega počutja predsednik društva Matjaž Durič, v nadaljevanju pa je predsednik občinske gasilske zveze Stefan Barbarič ponovil glavno sporočilo srečanja: druženje z obujanjem spominov ter negovanje gasilskih vrednot. Barbarič je postregel z nekaj zanimivimi in najbolj svežimi podatki, in sicer da je med 902 članoma iz društev gasilske zveze 78 gasilk--operativk ter 109 veteranov. Prav tako je povedal, da je bilo do 20. avgusta letos na območju celotnega Pomurja s strani
gasilcev opravljenih 331 različnih intervencij, od tega 75 na območju MO Murska Sobota. Med skupnim številom intervencij jih je bilo največ (60) zaradi nesreč v prometu, 55 zaradi požarov v objektih ter 54 zaradi požarov v naravi. 41 dogodkov se je nanašalo tudi na tehnično in drugo pomoč. Drugi vzroki za intervencije so bili vremenski pojavi, nesreče z nevarnimi snovmi in požari na prometnih sredstvih.
Gasilskim veteranom se ja na srečanj u v vlogi novega predsednika komisije za veterane predstavil na letošnjem občnem zboru gasilske zveze izvoljeni Antun Novak. Dosedanji Stefan Merklin je namreč umrl. Tedaj so bili izvoljeni tudi novi člani komisije: Stefan Vereš, Ervin Pinter in Alojzij Bogdan.
36
GASILCI
80. obletnica Prostovoljnega
gasilskega društva Polana
Gasilstvo je tudi v kraju z 59 hišnimi številkami humana, častna, a odgovorna funkcija, ki jo z vso plemenitostjo želijo opravljati tudi v prihodnje. S tem sporočilom so prizadevni gasilci, pa tudi vsi krajani, ki so sočasno vpeti v življenje in delo domala vseh v kraju delujočih društev - in gasilsko ima najdaljšo tradicijo, pripravili prisrčno svečanost, s katero so dostojno počastili okroglo obletnico. Čeprav je seznam uspehov v osmih desetletjih, ko je bilo društvo tudi uradno ustanovljeno, zlasti pa v zadnjih desetletjih, zelo pester in bogat, brez izzivov natanko 74 članov društva tudi letos ni ostalo. Tembolj, ker je samo uresničitev zastavljenih načrtov gibalo napredka in razvoja.
Predsednik društva Stefan Skrilec, ki je v tej vlogi že od leta 1993, je v nagovoru dejal, da je obletnica društva pomemben dogodek tako za društvo kot za vso vas. V društvu, pa tudi sicer, cenijo napore in uspehe svojih predhodnikov, zavedajoč se, da se samo iz korenin preteklosti rodijo sadovi prihodnosti. Zato so, je zagotovil Škrilec, v gasilskem društvu uvidevni in spoštljivi tako do vseh dogodkov, ki so pozitivno vplivali na razvoj društva,
kakor do dejanj, iz katerih črpajo moč za delo v prihodnje. Predsednik se je pohvalil, da so sicer eden najmanjših krajev v mestni občini, a med najlepše urejenimi ter veliki po duši.
V	svojih vrstah imajo kar 74 članov oziroma vse kategorije gasilcev — od pionirjev do veteranov, za povrh pa kar štiri tekmovalne enote: pionirje, mladince, članice in člane.
V	kroniki društva je Sabina Pavel izpostavila nekaj najpomembnejših mejnikov iz toka časa, ki kot glavni med vsemi kroji življenje. Zametki gasilstva v kraju sicer segajo že v zadnja leta 19. stoletja, ko se je organizirala skupina domačinov za pomoč krajanom ob nesrečah, že leta 1902 pa so gasilci nastopili na vajah v Murski Soboti. Po formalni ustanovitvi društva leta 1931 so pet let zatem zgradili prvi gasilski dom. Že leta 1945 so ročno brizgalno zamenjali s prvo motorno, ki so jo leta 1963 zamenjali s še sodobnejšo. Do sedanje motorne brizgalne iz leta 1974 je do zamenjave tega najpomembnejšega prenosnega gasilskega orodja prišlo še leta 1972. Prvo vozilo so v svojo garažo postavili že leta 1955. Tudi z gradnjo novega vaško--gasilskega doma (od leta 1977 do leta 1982) ter širitvijo v letih 1989 in 1990 se je potrdila pregovorna služnost v kraju, ki
je lahko zgled marsikateremu drugemu. Orodno vozilo iz leta 1981 so leta 1998 zamenjali s sedanjim znamke Mercedes. Zares sodobno podobo ima osrednji objekt v kraju, ki od lanskega leta nudi zatočišče vsem društvom. Polanski gasilci so tudi prvi v mestni občini, ki so v novem projektu občinske gasilske zveze (zamenjave obstoječih motornih brizgaln) že dobili najsodobnejšo te vrste. Tako kot župan Anton Štihec, ki je polanskim gasilcem izrazil zadovoljstvo nad doseženimi uspehi ter jim za to izrekel pohvalo, sicer pa je dejal, da so v mestni občini ponosni na vse gasilce, ne oziraje se na to, iz katerega kraja občine prihajajo, so jim pohvalne besede namenili tudi predsednik gasilskega Regijskega sveta za Pomurje in član predsedstva Gasilske zveze Slovenije (GZS) Bogdan Šajnovič, Štefan Barbarič, predsednik gasilske zveze v mestni občini, Štefan Pavlinjek iz skupine Roto in gostilne Lovenjak kot glavni pokrovitelj prireditve in tudi društva samega, Marjan Baler iz murskosoboške območne enote Zavarovalnice Triglav ter Karel Gjergek. Kot predsednik Sveta KS Polana je v znak zahvale uspešnega poslanstva na področju zagotavljanja požarne varnosti, pa tudi uspešnih intervencij — leta 2008 so
Geza Grabar
imeli v enem mesecu v svojem kraju kar dve, predsedniku in poveljniku Francu Sercu izročil plaketi krajevne skupnosti. Posebno spominsko plaketo je v imenu občine društvu izročil tudi župan.
Čeprav so priznanja in odlikovanja med člani razdelili že na slavnostni seji, so tokrat podelili le najvišja. Kipec veterana so dobili Franc Barbarič, Bela Bac in Štefan Pavel; plamenico III. stopnje GZS je prejel Franc Serec, odlikovanje GZS III. stopnje Karel Gjergek, II. stopnje Branko Cipot in I. stopnje Ludvik Časar, Štefan Škrilec in društvo PGD Polana kot jubilant. Za posebne zasluge v gasilstvu je bil s strani GZS odlikovan Štefan Pavel.
Ze na slavnostni seji sta Štefan Pavel in Štefan Cipot kot gasilca z najdaljšim stažem v društvu prejela znački za 60 let dela v gasilstvu, Ludvik Časar in Karel Cipot pa za 50 let. Izročili so tudi značke za 40, 30, 20 in 10 let dela.
Prisrčen kulturni program je pripravila gasilska mladina, zapeli pa so ljudski godci iz Černelavcev.
37
NAGRADNA KRIŽANKA
MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2,9000 Murska Sobota
Člani izdajateljskega odbora: izdajateljski odbor še ni imenovan
Naslovnica: ULICA ŠTEFANA KOVAČA POD MAVRICO, TADEJ KIRINČIČ
Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ
Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ
Oblikovna zasnova: INOUA, d. o. o.
Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.
Naklada: 7000 izvodov
SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu,
brezplačno.
Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si
Telefon: 02 525 16 19
Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: Sandra Volmut
Vrtna ulica 8, 9000 Murska Sobota
Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.
16.-22. SEPTEMBER 2011 EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI
22. SEPTEMBER 2011 EVROPSKI DAN BREZ AVTOMOBILA
»POTUJMO DRUGAČE«
je osrednja tema letošnjega evropskega tedna mobilnosti in poudarja učinkovito rabo energije v prometu
Vabimo Vas, da se tudi Vi pridružite prizadevanjem za zmanjšanje naše odvisnosti od nafte.
Zato potujmo drugače, peš, s kolesi, z javnimi prevozi
VABIMO VAS, DA SE NAM PONOVNO PRIDRUŽITE!
Letos že dvanajstič smo partnerji tisočim evropskim mestom, ki sodelujejo v tej vseevropski akciji
MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA
PONEDELJEK 19.9.2011: Z BICIKLOM VARNO PO SOBOTI IN NAKUPUJ PEŠ ALI S KOLESOM
9.00	-11.00: osveščanje o pomenu gibanja za zdravje in varovanje okolja, motivacija zaposlenih k večji uporabi kolesa na poti v in iz službe, motivacija organizacij k uporabi kolesa kot službeno vozilo znižanje emisije COz -aktivnost se izvaja v okviru projekta Active Access, tekmovanje v vami vožnji
Nagrada: službeno kole izdelano po naročilu z logotipom zmagovalne organizacije
Kraj dogajanja: Trg kulture, Kocljeva ulica
Sodelujoči: Center za zdravje in razvoj,
Zavod za zdravstveno varstvo M. Sobota, Policijska postaja Murska Sobota
TOREK 20.9.2011: DOBRA KLIMA V MOJEM MESTU
9.00	-12.00: aktivnosti s področja prometa in ozaveščanje o škodljivih učinkih le tega v mestih, delavnice za otroke, gledališka predstava
Kraj dogajanja: Trg kulture, Kocljeva ul. v M. Soboti
Sodelujoči: otroci vseh vrtcev in osnovnih šol do 3. razreda Mestne občine Murska Sobota, Hiša sadeži družbe, Zavod za zdravstveno varstvo M. Sobota, Rdeči Križ M. Sobota ter Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine M. Sobota.
SREDA. 21.9.2011: S TISOČ KOLESI V MESTO
9.00	- 13.00: dan namenjen starejšim občanom, merjenje krvnega pritiska, svetovanje, kulturni program ter igranje šaha na štirih tablah - odprtega tipa, demonstracija uporabe in pomena bete palice - namenjena tako slabovidnim kot tudi ostalim. Društvo upokojencev Murska Sobota bo izvedlo razstavo ročnih del, promocija kolesarjenja in zdravega načina življenja, kulturni program, vama vožnja po mestu z invalidskimi vozički, predstavitev projekta" Še vedno vozim - vendar ne hodim"
Kraj dogajanja: Trg kulture, Kocljeva ul. v M. Soboti
Sodelujoči: društva upokojencev, društva kolesarjev, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih M. Sobota, Zavod za zdravstveno varstvo M. Sobota, Hiša sadeži družbe
ČETRTEK. 22.9.2011: DAN BREZ AVTOMOBILA - V MESTO BREZ AVTOMOBILA
5.00	- 18.00: za promet z motornimi vozili bo zaprto mestno središče (Slovenska. Trg Zmage, del Štefana Kovača, Kardoševa, Trubarjev drevored. Zvezna, Kocljeva, Staneta Rozmana)
9.00	- 10.30: vožnja s kolesi osnovnošolcev ter ostalih kolesarjev Kraj dogajanja: mestno središče - kolesarjenje proti novemu počivališču za kolesarje ob kolesarski poti proti Bakovcem
9.00	- 11.00: izvedba projekta BAMBINI - Move smart from the START« ki zajemajo naslednja ciljna področja razvoj lesenih Igrač In slikanic na temo mobilnosti, vključitev tem gibanja In mobilnosti v program šole za starše, dejavnosti na temo gibanja In mobilnosti za otroke v vrtcih in vzgojiteljice, otroške/ igralne ulice
Kraj dogajanja: mestno središče
9.00	- 18.00: vožnja malčkov z otroškim vlakcem Kraj dogajanja: mestno središče
9.00	- 18.00: vožnja osnovnošolcev z avtomobilčki po mini mestni prometni ureditvi
Kraj dogajanja: pbščad pred NLB in Pošto
10.20 - 11.00: ulična predstava Kraj dogajanja: mestno središče
ob 11.00: spretnostna polžja vožnja kolesarjev osnovnih šol Kraj dogajanja: poligon na Sbvenski ulici
Sodelujoči: Mestna uprava Mestne občine M.Sobota, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine M.Sobota, Policija, ZŠAM, Avtobusni promet, Komunala JP, Pomurski ekološki center, Europe Direct M.Sobota, srednje in osnovne šole, vrtci, Center za zdravje in razvoj, Slovenske železnice, strokovna javnost in občani.
•	Na stojnici PEC in Europe Direct M.Sobota bo predstavljena dejavnost s področja varovanja okolja.
•	Na stojnici Mestne uprave Mestne občine M. Sobota bo predstavljena kolesarska mreža Mestne občine M. Sobota in promocijsko gradivo Centra za zdravje in razvoj.
Skupaj ustvarjamo zdravo okolje, sprehodimo se po mestu,
kolesarimo in popeljimo se z našim mestnim avtobusom
39
PRIREDITVE IN KONCERTI		
sreda, 21.9. 2011 ob 19.00	Monokomedija v besedi in sliki Aleš Nadai PANONEC IN MORJE Teater Komikus	Grajska dvorana Murska Sobota
četrtek, 22.9. 2011	Srečanje slovenskih mladinskih pisateljev OKO BESEDE in podelitev VEČERNICE	Gledališče Park Murska Sobota
ponedeljek, 26.9. 2011 ob 19.00	Komedija Iztok Lovrič »220 neVoltof« KUD Štefan Kovač Murska Sobota	Grajska dvorana Murska Sobota
sreda, 28.9. 2011 ob 19.00	Predstava poezije in glasbe SAŠA PAVČEK - OBLECI ME V POLJUB	Gledališče Park Murska Sobota
3.10.-7.10. 2011 od 14.00 do 17.00	VPIS V LUTKOVNI ABONMA	Gledališče Park Murska Sobota
petek, 7.10. 2011 ob 19.00.	Rahlo glasbena komedija v kar nekaj dejanjih Aleš Nadai: Mi2, ROBINSON IN PETEK	Grajska dvorana Murska Sobota
ponedeljek, 17.10. 2011 ob 17.00	Igrano glasbena predstava za otroke od 3 + Svetlana Makarovič: SAPRAMIŠKA 2 Mini teater Ljubljana	Gledališče Park Murska Sobota
RAZSTAVE		
do konca septembra	ČIST MORAŠ S TEGA SVETA Spodnje perilo, higiena in lepotni ideal v Pomurju	Pokrajinski muzej Murska Sobota
do konca septembra	Razstava slik LOJZETA VEBERIČA	Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
sreda, 28.9. 2011 ob 18.00	Otvoritev razstave madžarskega umetnika CSABA NAGYA	Galerija Murska Sobota
ŠPORT		
petek, 16.9. 2011 od 11.00 do 16.00	ODPRIMO VRATA GIMNASTIČNIH DVORAN	Partizan Murska Sobota
ponedeljek, 12.10.2011 od 11.00 do 16.00	VETER V LASEH	Partizan Murska Sobota
SEMINARJI, POSVETI, DELAVNICE, IZOBRAŽEVANJA		
četrtek, 15.9. 2011 ob 17.00	MIKKova likovna delavnica - uvodni sestanek	Osnovna šola I Murska Sobota
četrtek, 15.9. 2011 ob 19.00	PREDPREMIERA FILMA 0 LUDVIKU VREČIČU	Galerija Murska Sobota
petek, 16.9. 2011 ob 23.55	M3C Festival	MIKK Murska Sobota
torek, 20.9. 2011 ob 9.00	PREDAVANJE: Predstavitev Švicarskega prispevka in delavnica za pripravo projekta info: matejka@lrf-pomurje.si	Konferenčna dvorana Hotel Vivat Moravske Toplice
četrtek, 22.9. 2011 ob 18.00	PREDSTAVITEV KNJIGE: Zgodovina judovstva	Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
sreda, 28.9. 2011 ob 17.00	RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE: MS Office Specialist CORE	Osnovna šola lil Murska Sobota
četrtek, 29.9. 2011 ob 18.00	PREDAVANJE: Slikarska delavnica JanezaAquile	Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
torek, 4.10. 2011 od 16.00 do 18.00	DELAVNICA: Tkanje zapestnice prijateljstva	Pokrajinski muzej Murska Sobota
četrtek, 6.10. 2011 od 16.00 do 18.00	DELAVNICA: Origrami - okraski iz papirja	Pokrajinski muzej Murska Sobota
sobota, 8.10. 2011 od 14.00 do 17.00	DELAVNICA: Krasimo z iglo in sukancem	Pokrajinski muzej Murska Sobota